VAM NAS KRAJ:
Načrtno
nad »Barjanski osat«
»Ja, veste, našega Kamnika nič kaj preveč ne ,obrajtajo' pa čeprav je še največja vas v krajevni skupnosti,« se je onega majskega popoldne jezil pred domačo hišo v Kamniku pod Krimom zastaven domačin, Pristavcov Stane, češ da bi morali uradnemu nazivu KS »Podpeč-Preserje« nujno primakniti tudi njihov kraj.
Kamnik bi v resnici po zdravi logiki urba-nizma zaslužil svoje mesto pri nazivanju KS: med osmimi naselji, kolikor jih je v krajevni skupnosti, je namreč največji, ima pa 550 prebivalcev, kar v skupnem seštevku tudi ni ravno zanemarljiv delež. Predvsem pa je, kot vedo povedati domačini, že od vsega začetka žrtev tudi svojega lastnega imena, saj v kraj vztrajno roma pošta, ki je sicer namenjena na Gorenjsko in obratno. Prav zato so pred leti sklenili, da ime kraja pre-prosto dopolnijo s »Kamnik pod Krimom«.
Težave z odpadki
V preteklosti je bila vas celovita in urbani-stično kar precej zaokrožena, ki pa se zdaj vztrajno, a nenačrtno, širi na vse strani. To kajpada nujno prinaša težave pri ureditvi cest, vodovoda in kanalizacije, ki že poprej niso bili najbolj urejeni. Vodovod imajo si-cer v kraju že kakih petnajst let, vendar pa je voda v njem iz dneva v dan slabša, saj dobro prepustni kraški teren zlahka prepušča vso mogočno nesnago, ki tako neposredno ones-nažuje same vodne vire.
»Problem prazaprav ni značilen samo za Kamnik, ampak za celotno krajevno skup-nost,«  zaskrbljeno  razmišlja Janez  Cerk,
predsednik skupščine KS, ki sicer živi v so-sednjem Preserju. »Še več preglavic pa nam povzroča divje odlagališče smeti. To se je »naselilo« v kraju pred kakimi desetimi leti. Krajane še posebej opozarjamo, naj ne me-čejo vanj odpadkov organskega izvora, saj so se močno razširile podgane, vztrajno se širi smrad, hkrati pa trpi tudi sam videz kraja. Svoj delež k tej nezavidljivi (ekološki) hipoteki prispevajo tudi motorizirani obi-skovalci Rakitne, ki često kar iz vozil meče-jo odpadke. Nič čudnega torej, da nam je
lani fa neurejena nesnaga »priborila« nepri-ljubljeni »barjanski osat«, medtem ko smo se še predlani ponašali z »blagajno«. Pro-gram varovanja okolja, ki ga bomo na pobu-do sveta KS in KK SZDL zdaj predstavili krajanom, predvideva organiziran odvoz smeti iz cele KS in postopno sanacijo odla-gališča. Zavedamo se namreč, da če že ne zavoljo nas, moramo to storiti vsaj zavoljo naših zanamcev, ki jim ne bi radi zaptistili te žalostne dediščine.«
Telefonov je premalo
Skrb za čisto, urejeno okolje, pa seveda ne vključuje le organizirano odstranjevanje odpadkov. »V našem petletnem programu načrtujemo tudi izgradnjo kanalizacije za fe-kalne odplake in upam, da bomo krajani tudi tu složno pristopili k delu, kot smo v preteklosti že tolikokrat,« pravi Janez Cerk.
Povsem drug problem pa je cesta Ljublja-na—Rakitna (ki pelje skozi Kamnik). Ta, kot ugotavljajo, vse bolj predstavlja ozko grlo, zato načrtujejo izgradnjo nove tranzit-
ne ceste, ki bo sicer peljala čez obstoječo, le da bo znatno širša, njeni klanci nižji, ovinki pa precej krajši kot so zdajšnji.
V kraju pa bi nujno potrebovali tudi več telefonov. Trenutno še za načrtovano javno govorilnico ne morejo iztisniti ene številke in prav zdaj obravnavajo PTT študijo, ki obeta perspektivno dobro rešitev telefonije za celotno območje KS, ki pa utegne biti vendar prehud finančni zalogaj za kraj.
Še marsikako nadlogo bi Kamničani lahko izluščili iz svojega delovnega vsakdana, pa čeprav urbano tesno povezano s celotno KS, lahko pa tudi vsak hip postrežejo s pridobi-tvami in nespornimi kvalitetami, ki jih ima-jo. Predvsem so ponosni na svojo tovarno IPKO Kamnik, kjer služi kruh tudi več do-mačinov (večina jih sicer hodi na delo v Ljubljano), zavedajo pa se tudi turističnega pomena svojih naravnih lepot, kot so na primer vrhovi Sv. Ana, Sv. Jožef in Žalostna gora. Naj bo že tako ali drugače, pri njih se gotovo še ne bo ustavil čas...
BRANKO VRHOVEC