Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem".
List izhaja 25. vsakega meseca.
Za člane v ..Deželni zvezi1" včlanjenih zadrug stane list Celoletno K 2;—. Sicer stane list celoletno K 5.—, polletno K 2,60, četrtletno K 1.30; posamezne številke
== ■ uit i( i  -----------------------   25	vinarjev.
===== Cena inseratom: 'As strani K I SO, pri večkratnih objavah popust. =
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16.
Strankam je uredništvo na"razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ===== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi.  .............................—
Št. 6. in 7.
V Ljubljani, 25. maja 1918.
Leto V.
Vabilo	j
,• ... ■' ••,. -1-	I
na
redni občni zbor
zadruge gosiilnrajev za ljubit okolico
ki se vrši
v sredo dne 12. junija ob 10. uri dopold. v zadružni pisarni na Marije Terezije ' cesti št. 16 v Ljubljani.
DNEVNI RED:
!. Nagovor.
2. Oitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Letno poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu.
4. Računski zaključek za leto 1917 in proračun za tekoče leto.
5. Raznoterosti.
Vinko Ogorelec
načelnik.
Letno poročilo načelstva gostilničarske zadruge ljubljanske o delovanju v pretečenem letu.
Pričetekom leta se je zadruga potegovala za daljšo policijsko uro	v kavarnah, čemur	j
pa državna policija ni	ugodila. V zadevi
prevreditve jtredpisov o oddajanju kave za goste se je oddala pritožba na notranje ministrstvo, kar je imelo uspeh, da je vlada dotični čas spremenila in. obrat v kavarnah izdatno olajšala, V zadevi dobave premoga za gostilničarske obrate je zadruga storila vse mogoče korake, pri	magistratu, pri de-	j
žolni vladi, pri ministrstvu za javna dela,	i
postlala interventa v Trbovlje, a vse je ostalo kliv vpijočega v puščavi. — K prošnjam za vojaške podpore je zadruga dajala 'stalno svedočbe v prilog prosilcem. — Da bi smela zadruga nakupiti krompirja za gostilničarje se jo pismeno in po intervenciji trudilo pri deželni vladi, a se tozadevnega dovolila ni
moglo izposlovati. — V zadevi izdatnejše dobave mesa za gostilničarje se je zadruga v mesecu majniku lanskega leta zavzemala za zboljšanje akcije, a šlo je le vedno	j
navzdol namesto navzgor in pada dobivanje	]
mesa kakor vsi veste čimdalje bolj. Za podaljšanje policijske ure se je zadruga ope-tovano zavzemala in tudi trgovsko zbornico j v intervencijo pritegnila.
Za. dobavo saharina za vse člane se je	I
zadruga interesirala, ker pa je finančno	j
ravnateljstvo hotelo imeti ob določenem ča-	j
su tozadevne podatke, zadružniki jih pa	j
kljub, pozivu niso dali na razpolago, se je morala stvar prepustiti posameznikom. Ob času mizerije za razsvetljavo je zadruga prosila, da bi se gostilničarstvu nakazala potrebna množina potroleja za njih obrate, a aprovizacije se niso mogle zadostno odzvati tej prošnji. Za uredbo vinske kupčije, si je zadruga mnogo prizadejala, z osebno intervencijo z ulogami in še s posebno resolucijo na deželno vlado, na ministrstvo za prehrano in urad za presojevanje cen. Proti temu, da sc je vino rekviriralo pri gostilničarjih je podala zadruga oster protest na deželno vlado in na vojaško poveljstvo, Dasi je dobivanje piva minimalno, se je dejstvo, da so pivarne utavile dajatev ledu gostilničarjem, vendar le preveč občutilo, je zadruga prosila vso pivovarne, ki tu delujejo, da naj se ledu po možnosti in na prošnje vendar le daje gostilničarjem ob času kadar se ga nujno potrebuje. — Radi izdatnejše dajatve moke, masti in sladkorja za gostilničarstvo se je zadruga pri mestni aprovizaciji opetovano pismeno in osebno po načelniku zavzemala, ravno tako tudi zaradi dobave kuriva, poslednje je bilo kratkomalo odklonjeno. — Na državnozborsko komisijo poslanske zborice je odposlala zadruga, kakor so to storile tudi	j
druge gostilničarske organizacije večjih mest, spomenico na vse poslanim, da še naj deluje nti merodajnih mestih nato, da bi se izdelovalo enotno pivo v obilnejši meri, da bi no bilo tako pomanjkanje istega, da bi se gotilničarstvu nakazovala potrebna množina živil za stalne/ in nestalne goste, da bi se v državni prehranjevalni svet poklicalo tudi zastopnike gostilničarstva. Zaradi slu.bejše-	1
ga obrata trpečim se mora dovoliti popustitev na davku, zarnbljenje koncesij se mora	j
prepovedati, podpore se naj podelijo tudi
tistim, čeravno vodi žena obrat nadalje ko je mož vpoklican, takim ki bi pa vsled vojnih razmer prišli v stiske se naj dovoli državno brezobrestno posojilo za nadaljnjo vzdrža-vanje obrti in slednjič se naj določi zopet enotna policijska ura do 12. ponoči za gostilničarske obrti. Kedaj pridejo te resolucije do razprav y državni zbornici, je v oči-gleil krasnim ustavnim razmeram v Avstriji
—	težko povedati. — Ob času prevzetja mengeške pivovarne od strani družbe Union je zadruga zahtevala od slednje, da se vsi odjemalci prejšne obvarujejo škode in prevzamejo v postrežbo . Z ozirom na dejstvo, da je bilo lansko leto sila mnogo sadnega mošta in se je bati, da bodo vinorejci istega mešali vinu, je prosila zadruga deželno vlado izpo-slovanjn za odpust kletarskega nadzornika g. Gombača od vojaške službe, ker bi bil ta z ozirom na prej rečeno destvo najbolj na mestu in potreben. — V K. odborovih sejah je bilo oddati mnenje o 14 prošnjah za koncesije ali prenose istih in event. razširjenje že obstoječih. Obrtna oblast je zadružno mnenje večinoma vpoštevala razen v dveh slučajih, eden pa se je z rekurzom vpostavil. Vršili so se izven sej tudi trije sestanki, na katerih so se razmotrivale in postavile cene raznim živilom, za.kavarniške in gostilniške obrate. Dobrodelne akcije se je zadr. udeleževala s tem, da je razne pisarniške potrebščine jemala pri založništvu c. kr. Kriegs- » fiirsorgeamt in tako temu uradu doposlala mnogo kronic. — Vajencev je bilo priglašenih 22, oproščenih 9, vpisanih je vseh skupaj 27. Posredovalnica je preskrbela v 87 slučajih 109 uslužbencem mesta. Pristopilo je 11 članov, izstopilo 9. vseh članov' je 284, umrli so: Pavšek Janko 1. februarja, Jelenič Jernej 26. julija in Goršič Lucija 26. septembra, blag jim bodi spomin. Uradnih spisov je došlb in bilo odpravljenih 354. S tem so konča poročilo načelstva o delovanju za- . druge v preteklem letu. — Iv sklepu poroča tajnik v imenu blagajnika gospoda Krischa da znaša imetje zadruge in obeh bolniških blagajn z ■31. decembrom lanskega leta takole: Zadruga 8.495 K 38 h, mojstrska blagajna 16.800 K, pomočniške blagajne 34.046 kron 67 h, skupaj 59.342 K 56 h, tako da se z današnijm dnem sme računati skupnega čistega imetja v gotovini že nad 60 tisoč kron.
Zvezne objave.
Zadružni inštruktorat c. kr. trgovskega ministrstva v Ljubljani je priposlal zvezi 1 izvod pravil t. je pogojev, pod katerimi bo vojnokreditni zavod za južno vojno ozemlje dajal posojila prizadetim oškodovancem. Sedež zavoda je v Celovcu, za Kranjsko se ustanovi tudi v Ljubljani tajništvo. Ker imamo tudi na Goriškem čitateljc našega lista, v sežanjskem okraju je naročen za vse elane tamošnje zadruge in tudi tia Kranjskem je mnogo prizadetih tovarišev od uničevalne vojne furije, bomo v prih. številki podali vso besedilo teh pravil da bodo interesentje po- ' polnoma lahko sami informirali se, kako je postopati v dosego teh posojil.
Obligacije VIII. vojnega posojila se bodo sprejemale namesto gotovega denarja pri prodaji vojaškega blaga pri demobilizaciji.
Pri demobilizaciji t. j. po končafii vojni pro- ; dajali bodeta obe državi monarhije ono blago vojne uprave, katerega se ne bode več potrebovalo za vojne namene. Prodajale sc bodo med drugimi: tovorna, vprežna in domača živina, vozila vseli vrst, kakor vozovi, sani, kola, čolni, kolesa, avtomobili, materij al za vojne železnice z lokomotivami in vozovi, vprežna in jezna oprava, poljedelski stroji in tako orodje in posode, iridustrijalni stroji, žage, pumpe, žrjavi hišna in kuhinjska ] posoda, sukno, ogrinjala, šotori, tkanino,, vruvi, jermenovje, pasovi, les, kovine, žice, pločevina, živila in sirovine vsake vrste. To so reči, katere bode širši krog ljudstva, posebno poljedelstvo, nujno potrebovalo in katerih takoj po sklepu miru po drugem potu ali sploh ne bo mogoče dobiti, ali pa le za drag denar. C. kr. finančno ministrstvo je objavilo, da se bodo pri prodaji in licitaciji takih reči, ki se bodo vršile po končani vojni v Avstriji sprejemale obligacije Vlil. vojnega posojila, in sicer ne samo zadolžnice, ampak tudi državne zakladnice namesto goto- i vega denarja v plačilo. Zaračunala sc bode	j
cena, po kateri se je vojno posojilo podpisalo in se bode pri tpm posebno oziralo na one, ki bodo z obligacijami Vlil. vojnega po-	j
sojila plačali.
Načelstvo.
Uspehi določbe vinskih cen.
Kakove uspehe pa so vendar imele te ; določitve vinskih cen? Z eno besedo: nobenih. Po razglasih označene ravnalne cene so izginile in živ krst se ne meni za nje. Gostil- ! ničar jc potisnjen v tako situacijo, da mora plačati vsako ceno, ki jo vinorejec zahteva, Kajti obrt moram izvrševati, ker od tega živim in tudi davke, plačujem, blago moram imeti ali naj se radi ravnalnih cen z vsemi vinogradniki sprem in v pravdo spuščam, kdo bo še tega vraga, plačati je tedaj vsako dnevno ceno, katero se ti postavi, tu ni prav nobenega drugega izhoda, ker po ravnalnih cenah vina kratkomalo ni dobiti. Kaj mi hasne, če je eden ali drugi vinogradnik kaznovan zaradi prekoračenja ravnalnih cen, v splošnem ne bo vino zato nič ccnejšc.	Do-
ločbe cen po vsebini alkohola so ravno	tako
ničeve, ker je včasih manj močno vino	bolj-	|
šega okusa in priljubljenejše kot pa prav močno brez pravega vonja in okusa. So nekatere lege vinogradov, ki- rodijo slovečo kapljico, a na alkoholu ne ravno močne. Vse-kako je po tem krivično, da se gostilničarje ovaja in toži zaradi nedržanja ravnalnih cen, ker je ta na obstoječih razmerah t. j. visokih cenah vina, najmanj kriv. Pomisliti se mora. kdo dandanes že vse'z vinom baranta, trgov- | ci, železninarji, manufaktur., špeceristi, vsak, kdor je svoj 30 letni pofel za velikanske do- i bičke prodal, tisti denar nalaga v vinil	in ti	.
ljudje so kar prostovoljno preplačevali. že itak neznosno visoke dnevne cene. Znano nam je več slučajev in imen. Gostilničar mora torej drago prodajati, ker je prisiljen drago kupiti. Vinogradnik se pa zopet sklicujc na svoje vzroke. Pravi, da živi od vinoreje, ako hoče te hude čase prestati in s svojci preživeti, mora biti njegov pridelek v izmeri dra- j ginje vseh drugih potrebščin ravno tako drag, ker sicer bi gospodarsko propadel. Čc 1
sc hoče vinogradniku cene diktirati, ki je njegovo edino vzdrževalno sredstvo, se mora tudi fabrikantom in trgovcem cene velevati; naj se pomisli kako neznansko so sc vse druge reči podražile, osobito oblačila in tudi vse drugo. Na pr. žito, živina in sploh vsa živila imajo najvišje cene predpisane, a kljub temu se gre mimo njih in sc mora plačevati dnevne cene, ako se hoče kaj dobiti. Tukaj damo kmetu vinogradniku prav, kajti kdor nima napram sedanji silni draginji sredstva, katerega izkoristi kot protiutež, ta bo propadel. In je resnično edino prav, du se zahteva prosta kupčija, kakor pri vinu tako tudi v vseh drugih rečeh. Komercijalni svetnik Julius Meinl na Dunaju je že lansko leto v nekem sev.crnočeškem nemškem listu pobijal način centraliziranja živil in utesnjevanje cen, ker s tem se je le povzročilo splo-110 pomanjkanje, prikrivanje, blazno prepla-čevanje na skrivnem in neveselje za pridelovanje, ker se pri gotovih stvareh nepravilne cene vpostavljajo. Pri prosti trgovini pa cene začetkom. nekoliko kvišku šinejo, a ker pride blaga dosti na trg, nastane konkurenca in cene padejo. Pri nas imamo najvišje cene. na Angleškem pa imajo najnižje cene, to jc predpise, da se nižjih cen ne sine dovoliti. Zahtevajmo torej vsesplošno prosto trgovino, tako pri vinu kakor pri vseh rečeh in da pa zamore vsakteri biti kos event. povišanim cenam, naj se tudi dohodki slehernemu državljanu draginji primerno zakonitim potom urede in zboljšajo. Potem ne bo treba maksimalnih cen in blaga bo dosti na trgu.
Premembe v gostilničarski obrti V Ljubljani.
Gospod Gašper Bolte se je preselil z gostilniško obrtjo iz hiše št. 17 na Rimski cesti v hišo št. 4 na Tržaški ccsti in obratuje ondi sedaj njegova hčerka gosp. Roza kot namestnica. Gospa Živic Marija se jc preselila obratno iz te hiše na Tržaški ccsti v ono na Rimski cesti, katero sta s soprogom kupila. Karolini Jesih v Florjanski ulici št. 36 se je podelila koncesija po pokojni Tereziji Cehun, Jadranski banki se jc podelila koncesija v hotelu »pri Maliču«, katerega jc banka kupila od g. Deghengija, kateri je tudi koncesijo v ta namen odložil, da se kupcu podeli, kot zakupnik fukcijonira sedaj gospod Stanislav Jesenko. Marije Zalaznikovih dedičev koncesijo na Mestnem trgu št. 12 za točenje desertnih vin je vzela v zakup Marija Dorfel. Zganjetočno koncesijo ge. Marije Perdan vzame v zakup sin gosp. Josip Perdan na Ces. Jožefa trgu št. 11. Po pokojnem soprogu Antonu Kovaču nadaljuje obrt vdova gospa Jerica Kovač v Kolodvorski ulici št. 27. Gospodu Josipu Olupu se jc podelila koncesija v hišo št. 9 Stari trg, kojo je v ta namen odstopil g. Ivan Bahovec na Radec-kega cesti št. 1. Karolina Brandt je prenesla svojo kavarniško obrt iz hiše št. 82 v hišo št. 77 v Spod. Šiški, kjer je dotlej obratovala ga. Piki, ta pa je obrat opustila. Gostilniško obrt »pod Skalo« na Mestnem trgu št. 11 nadaljuje po pokojnem soprogu Jakob Filipu vdova gospa Pavla Filip. Pri »Cesarju« na Sv. Petra cesti je vzela gostilno v zakup ga. Jožefa Jug. Ludvik Černetova koncesija se jc prenesla na Bleivveisovo cesto in jo ondi izvršuje ga. Marija Bevc. Gostilničarsko obrt pri »Port Arturju« v Kolodvorski ulici vodi nadalje gospa Ana Lamport po pokojnem soprogu Martin Lampertu. Koncesija pokojnega Leop. Legata na Marije Terezije ccsti št. 16 je prešla na vdovo in ncdol. dediča Rozo Legat. Jernej Černetovo gostilniško in hotelsko podjetje pri Štruklju vodi gospa Ana Jesih kot namestnica. Jakobu Boletu jc bilo dovoljeno prenesti njegovo koncesijo v hišo št. 2 v Simon Gregorčičevo ulico, Frančiške Sokličcve gostilniško obrt v Konjušni ulici št. 12 izvršuje Katarina Novak kot namestnica. Kavarniško obrt Josip Kramarjevih dedičev izvršuje odslej gospa Frančiška Pogačnik. Andrej Šarabonovo gostilniško obrt na Zaloški cesti izvršuje sedaj Ivana Berce kot namestnica. Gospa Franja Grčar je prenesla svojo gostilniško obrt iz Trnovega hiš. št. 19 v Spod. Šiško, Gasilska ulica št. 219.
Gospe Kristini Frisch sc je podelila koncesija po pokojnem soprogu Iva Frischu, ki se pa ne izvršuje. Gospodični Ivanki Jenko se je podelila pravica tudi na prodajanje kuhane kave, čaja td. v Bohoričevi ulici št. 9. Gospod Franc Bergant na Sv. Jakoba trgu si je postavil namestnika v svoji gostilniški obrti v osebi g. Fel. Mozetiča. V rokodelskem domu v Komenskega ulici pa je po odhodu g. Ložarja pričel obratovati gospod Iv. Pavlin z Goriškega kot zakupnik. — Da začasno prekinejo z obrati so naznanili: Jelenič v Udmatu, Seydel v Spod. Šiški, Kalan na Poljanski cesti, Babnik, Zalokarjeva ulica, Ivan Štupar v Šiški, Lužar, izkuh na Radec-kega ccsti,- Kukman Neža, gostilničarka v Hradeckega vasi/ Steiner na Opekarski cesti, Strniša pri Plankarju, Dolenjska cesta in Karlini, izkuh na Sv. Petra ccsti. — Prej opustili, pa sedaj zopet pričeli z obrati so: Anton Bizjak v Bohoričevi ulici, Jamnik Fr. i na Karlovški cesti in Josip Seydel v Spodnji I Šiški'.
Stanovske zadeve.
Kakor zanesljivi viri poročajo, je državni monopol na špirit in žganje v najkrajšem času pričakovati. Sicer pa je v sedanjem času, točenje žganja itak skoro popolnoma onemogočeno, deloma vsled pomanjkanja in težkega dobivanja, deloma vsled pravljično visokih cen, a vendar je manipulacija s špiritom, nakup in razpečevanje blaga prosto, v kolikor ni na poti omejen točilni čas. Kakor, hitro pa se vpelje monopol, sc bodo od strani vlade delale imejitcljem takih koncesij vse vrste težave. Morda se bodo take koncesije odvžele proti odškodnini ali pa kratkomalo preklicale. V tem pogledu je treba biti že sedaj na pozorišču in se med seboj posvetovati, kakšno stališče naj zavzemo gostilničarske korporacije za slučaj, da se še ta udarec zavesi nad gostilničarsko obrtjo. Marsikateri bo dejal, saj z žganjem že sedaj ni bilo prida prometa in smo se za časa vojne skoro že odvadili na ta obrat, vendar pa jc pomisliti, da vojna vendar le ne bo večno trajala in da bi se v krščanskih časih vendarle dalo spraviti tudi obrat s špirituozi v dobičkanosni tir. Zasledujmo torej ta pojav pazno, da se bomo ob pravem času zedinjeno postavili v bran kakim za našo obrt škodljivim naredbam. Ob svojem času nam bi prišlo prav, ako bodo zadružna načelstva, kakor tudi posamezniki znali podati primernih nasvetov.
Državna zveza avstrijskih hotelirjev na Dunaiu jc dosegla od vojne zveze za olje in maščobo zagotovilo, da se bo od te strani dobavilo obratom za prenočevanje ptujcev vojnozvezino milo v prašku za pranje posteljnega perila v dveh mesečnih obrokih i potom pristojnih zadrug. Tako milo se bo dobavilo samo hotelom, prenočiščem, sanatorijem itd. izključno le za snaženje perila. Rečena zveza se obrača na zadruge, da poizvedo pri svojih članih, kateri bi imeli priti v poštev: 1. koliko ima eden ali drugi sob; 2. koliko postelj; 3. koliko kilogramov suhega perila pride na mesec v perilo in 4. koliko kilogramov pralnega praška bi se potrebovalo na dva meseca. Cc kdo izmed naših naročnikov reflektira na to dobavo, naj se oglasi pri svoji zadrugi, katera mora nje-} gove navedbe potrditi. Dotično naročilo se lahko pošlje nam, da jc- odpošljemo ali pa je dotični sam odpravi na naslov: Reichsver-band osterreichischer Hotcliere, Wicn L, j Singerstrasse 30. Naročilo pa mora biti oddano do 31. maja 1918.
Opozarjamo na vabilo za občni zbor gostilničarske zadruge za ljubljansko okolico« ki je priobčeno na drugem mestu in naznanja načelstvo obenem, da se posebna vabila ne bodo razpošiljala, ker dobiva list sleherni član zadruge, je torej obvestilo tem potom najsigurnejše in tudi najcenejše. Udeležite sc občnega zbora mnogoštevilno, da podaste pri tej priliki razne svoje pritožbe in želje, v katerih naj nas zadruga na merodajnih mestih zastopa. Občni zbor se vrši v sredo, dno 12. junija v zadružni pisarni.
Zadružne objave.
XXVII. redni obrni zbor gostilničarsko zadruge ljubljanske se je vršil dne 27. maj-nika 1918 ob 2. tiri popoldne v gostilničarskih prostorih gospoda Fran Kavčiča na Privozu. Po enournem čakanju otvori načelnik g. Kavčič zborovanje, pozdravi navzoče, predstavi obrtno-oblastvenega komisarja g. dr. Bereeta, se spominja umrlih članov, k čemur se navzoči v znak sožalja dvignejo s sedežev. Nato se prečita zapisnik zadnjega občnega zbora in brez ugovora odobri. Tajnik poda nato poročilo načelstva o delovanju zadruge v pretečenem letu, kar se istotako odobri in na znanje vzame. Letno poročilo priobčimo na drugem mestu. K računskemu zaključku za čas od 1. jan. do 31. ,dec. 1917., poda gospod Prek v imenu pregledovalcev izjavo, da so se računi natančno pregledali in v popolnem redu našli. Računski zaključek je sledeči:	Dohodki:	Prenos	go-
tovine iz prejšnjega leta K 292'40 h, sprejemnimi članov K 1.190'—, sprejemnina vajencev K 42’—, oprostnine vajencev K 120'—, uplačana zadružna doklada K 744'—, dividenda delnic tovarne sodavice K 14'—, za učna pisma K 11'—, skupaj K 2.413'40 h. Izdatki: Plače uslužbenstvu (upravni stroški) K 1.152’—, knjige in strokovni listi K 50'50 h. prispevek k zvezi K 500'—. Vrnena pridruž-nina K 340'—, za vence umrlih članov 105 24 h. za drva, tiskovine, zavarovalnina, pisarniške potrebščine itd. K 198 44 h, na zadrugo odpadli davek od uslužbencev K 12 50 h. skupaj 2.358'68 h. Izkaz čistega imetja: Gotovina koncem leta K 54'72 h, 7 delnic tovarne sodavic K 140'—, v hranilnici ljubljanski naloženih z obresti vred K 5.842'62 h, v državnih papirjih z obresti vred K 2.110, vrednost inventarja K 348'04 h, skupaj K 8.495 38 h. K proračunu za leto 1918 se sklene tudi letos pobirati 3 K doklade od vsa-ge člana, kar se potrebuje glavno v svrho članarine k zvezi, ki izdaje zato strokovni list »Gostilničar« za vse člane. — K posameznostim predlagata gospoda Rus in Bole, da naj poda zadruga in deželna zveza na c. kr. deželno vlado spomenico, da naj ista odkrito pove ali misli napraviti pri vinski kupčiji kokov red, bodisi s strožjem varovanjem cen ali z maksimalnimi cenami pri producentu, kajti lansko leto se je toliko časa posvetovalo in cincalo z vsemi naredbami, da so bili kupci s čakanjem rezultata prav pošteno speljani in se niso pravočasno zadostno založili z vinom, da v bodoče teh ne-
gotovosti ne bo, naj se skoraj izposluje kon-krektna izjava. Gospod načelnik Kavčič poda k temu o vršečih se pogajanjih obširnejše poročilo, ter podpira predlog, da bi tako vsled dobljene odkrite izjave bili gostilničarji obvarovani škode.
Ker se nadalje ni nihče oglasil k besedi, zaključi načelnik občni zbor ob 4. uri z zahvalo vsem prisotnim za sodelovanje.
Razno.
* Poročila o stanju vinske trte so od
vseh strani ugodna, tako iz Nižjeavstriske, Hrvatske, Štajerske in Ogrskega. Nadejamo se da je tudi naša dolenjska trta in ipavska dobro prezimila, spomlanske pozebe tudi" ni bilo, deževja spomladi v izobilju, tako da se od povsodi poroča o najlepšem nastavku, a kljub temu so cene zlezle že na 6, 7—8 kron za liter 'in še ga lastniki nič kaj z veseljem ne prodajo. Morda bo na cene letošnje letine imelo vendar to kaj upliva, ker se poroča, da je Nemčija v Rumuniji zasegla ves vinski pridelek, in sicer spočetkoma samo75%, to pa ni zadostovalo za velikansko potrebo armade, je pa više poveljstvo Makensenove armade dalo zapleniti 90% vsega vinskega pridelka samo ostanek 10% sme producent obdržati za svojo lastno porabo. Na prebivalstvo se ni jemalo nobenega ozira. V Rumuniji se pridela okrog poldrag milijon hektolitrov vina, ki ima od 8 do 14% alkohola.
* Za odpravo central smo apelirali že na drgem mestu in prav gotovo bo potrebno, da bodo poslanci v državnem zboru morali to izposlovati, kajti večje sleparije menda ni na svetu kot je delovanje teh central in povrhu pa tudi vzrok pomanjkanje vsega. Vlada, menda že uvideva, da gospodarske centrale ne izpolnjujejo svojega namena, kajti ena centrala (. j. centrala za krmila bo Jcmalu odpravljena, kakor poročajo oficijelni listi. Da si v centralah različni ljudje kupičijo bogastva, je splošno znana stvar in voditeljem so centrale ponajveč molzna krava. »Obchod-ni listy« pišejo dne 3. maja: »Nadzornik pravljične centrale Geos L. Schenker je bil že dvakrat kaznovan zaradi sleparstva. Zdaj ga je prijela oblast tretjič, ker je izvabil od neke tvrdke 1700 K z obljubo, da ji preskrbi 20 vagonov ^zelenjave za dober kup. Pa se čudimo, da centrale ne izpolnjujejo svoje naloge, ko so vendar pri njih nameščeni na odličnih mestih notorični sleparji. Res je tako. Oentrala Geos je tako delovala, da celo zimo
na našem trgu ni prišla pozneje na nedosežno draga, je pa nadzornik sploh ne čudimo, po nekaterih cenlr take osebe, ki so cijskim potom«, naših poslancev, gnezdom.
bilo jabolk. Ona, ki so pa trg iz skladišč, so seveda večkrat po 10 K 1 kg. Da centrale Geos slepar, se ker je obče znano, da sede alah bivši zločinci, da, celo bile iz mesta iztirane poli-Na shodih zahtevajmo od da izpodbijejo tla takim
Zamaške
nove in stare, kupi vsako množino tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Jelačin & 3£o. LfuMfana.
1. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. d.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabol-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
*
yfvgust ^gnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 242 30 za gostilne, hotele in kavarne.
m
H pekarija, slaččičarna in $3	kavarna3i	25-24
«j Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu 9V3	posebno	z	dežele
na zajutrk.
Milila n not
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 16
posrednje brezplačno za vso slnibo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, —-—■■■ z dežele 1 K. - —- ■■ t- ■ I
Tovariši gostilničarji I Poslu* žujte se te ugodne prilike I
26 23—24	!
Največja slovenska hranilnica
lil
Sjubljana, Prešernova ulica št. 3.
je imela koncem leta 1916 vlog . . H 66,200.000'— hipotečnih in obtinskih posojil . . „ 27,000.000'—
rezervnega zaklada........................ 2,000.000'	—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje najvišje po 4°/o, večje in nestalne vloge po dogovoru.
Hranilnica je pupilarno varna in
stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične
—	domače hranilnike.  —■■■■
Posoja na zemljina ia poslopja na Kranjskem proli S °/o. liven Kranjske pa proli	otelim	in	proti	najmanj	I	%
------------ozir.	3/*°/0	odplačevanju	na	dolg.----
V podpiranje'trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno Kreditno druitvo.
(vehe in čepincl) leseni v vsaki množini in velikosti so na razpolago. Vpraša se pri
JOS. ŠREYU,
v Ljubljani,
Sodna ulica št. 2 11. nadstropje.
»»<-!«»»<■:«
Tovariši! Tovarišice! Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v „Qosti!ničarju“, v Vašem glasilo.
IZ vsemi v š 8 25—24
-J
Z vsemi v špecerijsko In delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje 8 25—24	In najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste ln Reslleve ceste.
Velepražarna za kavo z električnim obratom. =====	—	Zaloga mineralnih voda. ■ ■ ■	—
I
Zalega Mia, porcelana in svetilik
Fr. Kollmann
» v £juliljani 24-24
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene.
£ />• Bajec S
vv
II
m
cvetlični salon ^
Pod Trančo 2 ^J
vrtnarija -	^
Tržaška cesta 34?,
v Ljubljani.
«#
[tata:	V\"
/ marčno carsko, vleiano
la bavarsko v sodcih in ^ ^	sieklenicah.	27	23-24	'
Specijaliteta Reinlnghansovo dvojno sladno pivo „St. Patar“ v originalnih steklenicah.
^ priporočata ^ svoja najboljša piva.
nnvan m
Telelon II. SO. v Ljubljani, Martinova cesta 28. Telefon II. SO.
r
30
DE
EHEil
belo in rude&e
L
VINO
od 56 litrov dalje.
Kldii «OdO ”
W VWV zdrav s,atjno
od 25 steklenic dalje. RazpoSilja:
A. OSET, Guštajn, Koroško.
Kupim vsake vrste steklenice, zamaške in sode.
El E:
a;
=11=
Mazilo zoper „Srbeiico(( garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 4 krone, po pošti 5 K. Mazilo je belo. ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
Moczy, Ljubljano.
“ IMa trgovina in reilairatila
; Peter Stepič
■ Spodnja Šla M 256
B priporoča p. n. gostilničarjem svojo _ veliko zalogo zajamčeno naravnih
■ vin iz dolenjskih, goriških, Istrskih 19 in štajerskih vinskih goric.
H	Telefon	it.	262.H 25-24
h
N
M
M
*
N
H
M
I«!
N
M
N
Pivovarna Goss
priporoča svoj priznano prifjubfjem izdelek
marčno pivo
v sodčkih in stekSenicah.
Pojasnila daje Fr. Sitar, zaloga pivovarne Goss, Ljnbljana VII. (Spodnja Siska.)
M Istotam se nahaja zastopstvo preblavske slatine.
&xzxz23xxxxxxzzxxcoxxis^
M
W
H
H
N
w
N
H
N
H
M
H
“i brinjevec
se dobi po primerni ceni pri
Franc Mio m Brasu
pošta Borovnica, Kranjsko.
Kleinoscheg- i Derby seg
Vinometre „Bernatot“. r— Asbestov bombaž in prašek. — Eponit. — Francosko' želatino Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. — Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino.
Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. ———
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
 _______________  Ljubljana}	Židovska	ulica	1.	—
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani 1
(Spodnja Šiška)	I
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
narčno, dvojno marčno in izvozno nivo v sodčkih in steklenicah.
tropine In sladne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljive.
3 24-24
Izdaja in zalaga „Dež. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Z a j e c. — Tisk „Narodne tiskarne".