Zmaga zvestobe (LA VICTORIA DE LA LEALTAD) šev — v ogromni večini se je po¬ stavila v obrambo obstoječega re¬ žima in zavarovala delo rednih državnih organov. Nastop skupine upornikov samo dokazuje, kako stara je resnica, da je vedno nehvaležnost plačilo za delo in trud tistih, ki se žrtvujejo za prospeh bližnjega in vse skup¬ nosti. Toda v tem primeru se vidi, da se je kot taka izkazala le maj¬ hna skupina nezadovoljnežev in ambicioznežev — velika večina ar- V petek 28. septembra je v do- nih dokazov skrbi in pozornosti, poldanskih urah presenetilo prebi- Saj je bil ravno ta režim tisti, ki je valstvo prestolnice in vse Argenti- najbolj učinkovito uredil poslo- ne uradno obvestilo, da je skupina vanje vojske in zagotovil pravilne častnikov oboroženih sil skušala iz- pogoje pripadnikom oboroženih vesti državni udar proti sedanji sil. vladi in obstoječemu redu v drža- Vse to je bilo dobro znano med vi. Upor, ki bi se moral izvesti na oboroženimi silami in ogromna ve- Campo de Mayo in na letalskih in čina pripadnikov oboroženih sil je pomorskih oporiščih okoli prestol- to tudi vedela in se tega zavedala, i gentinskega naroda se zaveda, ko¬ nice, je vodil upokojeni general Zato je ista oborožena sila tudi o- j liko hvaležnosti je dolžna generalu Menendez, imel pa je ta namen, da nemogočila izvedbo načrta genera- j Peronu. S svojim nastopom je tu¬ bi izrabil obisk generala Perona la Menendeza in njegovih tovari - 1 di to javno pokazala. na Čampo de Mayo, ki je bil pred- j - viden za isti dan in zaključil svoj j načrt celo z umorom predsednika j republike in ministra za narodno j obrambo in vojsko. V nekaj urah; je bila vsa revolucija zadušena in j še isti dan popoldne je na Plaza : stvo Buenos Airesa kakor sleherni de Mayo v velikanski manifestaciji lovni dan v jutranjih urah hitelo na svo delavstvo izreklo svojo obsodbo Upor prod narodu in državi nad takim dejanjem in ponovno povedalo, kako močno stoji ob strani vlade generala Perona in vsega njegovega dela. Delavske množice so bile tiste, ki so v 1. 1945 podprle prvič nastop V petek, 28. septembra je prebival- j či na Plaza de Mayo, od koder je dajal I potrebna navodila in ukaze za zadušitev j upora. Vsa policija brez izjeme je ostala je dnevne opravke, v pisarne, v tovarne j na svojih mestih in budno pazila na red in na stavbišča. Delo se je povsod že j in mir, zlasti ko £0 se po 10 uri dopol- normalno pričelo, ko je odbila osma ura, ! dne začele valiti ogromne množice de¬ le to je motilo nekatere zapoznele usluž¬ bence in gospodinje, ki so se takrat dre¬ njale okoli polnih stojnic na številnih buenosaireških tržiščih, da so se po ali tri znakom lovska letala — eno od njih mornarice na krilih. Letala so se v velikih krogih spuščala proti majskemu trgu; brnenje njihovih motorjev je potem čedalje bolj vzbuja¬ lo pozornost in končno je vsem v centru mesta postalo jasno, zakaj ta letala kro- polkovnika Perona, postavile SO se jasnem nebu spreletavala dva tedaj zanj in dne 17. oktobra 1945 tako vpostavile temelje za ve¬ liko dobo argentinske republike. Tedaj se je pričela doba gospodar¬ skega, socialnega in kulturnega napredka Argentine, nosilec vsega tega velikega pokreta pa je postal polkovnik Peron, ki je pri nasled¬ njih volitvah v 1. 1946 tudi prejel potrditev pri prvih resnično svo¬ bodnih volitvah v Argentini. Vsa ta doba prvih šestih let vla¬ danja je sijajen dokaz, kako pra¬ vilna je bila pot in kako požrtvo¬ valno je bilo delo vlade, ki jo vodi predsednik republike general Juan D. Peron. Argentina je v teh letih postala gospodarsko svobodna, so¬ cialno pravična in politično suve¬ rena in to resnično v polnem po- lavstva po vseh cestah in avenidah pro¬ ti Plaza de Mayo, kamor jih je preko ra¬ dia pozvala C.G.T. Povsod je bilo slišati navdušene vzklike gen. Peronu in njego¬ vi gospe Evi Peron in ogorčene izjave proti uporniški kliki. Do tretje ure po¬ poldne, ko se je na balkonu vladne pala¬ če pojavil gen. Peron, so se množice zbi¬ rale in napolnile trg in vse bližnje ulice do zadnjega kota. Navdušenje se je stopnjevalo, ko je gen. Peron spregovo¬ ril in v ostrih besedah obsodil stremuhe in nezadovoljneže v vojski in v raznih žijo, ko so odvrgla nekaj pesti lističev j politi5nih strankah . Poudaril je, da “je rr nohoL-ivn ‘ ‘r-iTTicrl q cjoty» nplrpcr« npnlrniP- . bil jutranji upor naravnost otročji” m z nekakim “proglasom” nekega upokoje nega generala Menendeza, da “je pre¬ vzel v svoje roke poveljstvo nad vsemi vojaškimi silami Argentine’’ in da “ima pri tem civilno-vojaškem koraku vso o- poro vseh vodij strank ki so sklenile med seboj premirje.” Kot blisk se je po mestu razširila vest, da se je pričela “revolucija”. Trgovine so pričeli zapira¬ ti, uradništvo je začelo odhajati ne ceste, nihče pa prav za prav ni vedel, kako stvari stoje in kaj se v resnici dogaja. menu teh besedi. Gospodarska j Uganko je rešila prva oddaja vseh ra- proizvodnja se je dvignila, položaj j dijskih postaj okoli 10 ure dopoldne, ko delavstva se je neizmerno zboljšal | so objavili, da so je na Čampo de Mayo in V vseh političnih nastopih se je dvignila peščica ambicioznih in nezado- Cutllo, da stopa argentinski narod j voljnih oficirjev z upok. gen. Menende- varno in. samozavestno v okviru ; zom na čelu in skušala izvesti državni pravilno izvajane suverenosti. ; udar. Tam je ta peščina nameravala pri Gospodarska aktivnost je bila V vhodu ubiti generala Perona in večji del okviru petletke prodrna na vseh področjih, moderni socialni zako¬ nodaji se je priključilo še delova¬ nje velike socialne ustanove, ki ji predseduje soproga predsednika republike, gospa Eva Peron. Na vseh mednarodnih pomorskih in letalskih progah se je krepko opa¬ žal prapor argentinske republike letališču v — vse najlepše izpričevalo režima, kost na let ki si je izdelal svojo posebno dok- i de Mayo so odšli “na pohod proti Capi- njegovega spremstva, med njimi voj. ministra gen. Sosa Molina, notr. min. Borlenghija in druge, ko bi ok. osme ure zjutraj prišli tja na vojaško slovesnost. V ta namen je ta peščina nezadovoljne¬ žev imela na svoji strani nekaj tankov in par konjenikov, pet ali šest letal na letališču v Palomarju, ravno toliko na Punta del Indio in malen- ilixču v Moronu. Iz Čampo trino justicializma. Ko je bilo odločeno, da naj se le¬ tos na splošnih volitvah odločil o tem, kdo bodi nosilec režima za prihodnjih šest let, se je med na¬ rodom dvignil velik val navdu¬ šenja, ki je terjal, da bodi general Peron tisti, ki naj nadaljuje svoje delo za novo dobo 1952-1958. V o- gromnih ljudskih manifestacijah v prestolnici in po provincah se je zbiralo delavstvo, ki je soglasno talu” 4 tanki in puščica konjenikov, pa niso daleč prišli, ker je nanje navalilo ljudstvo in jim onemogočilo “prodiran¬ je”. Enega izmed tankov je vodil sin u- pornega ex-generala, ki je bil pri tem ranjen. Na letališču v Palomarju je su- hozemska vojska postavila strelce pro¬ ti upornim pilotom in jih tako obdrža¬ la obkoljene, dokler se niso vdali. Ne¬ kaj topovskih granat je opravilo pri tem svoje delo. Letališče v Punta del Indio so prileteli iz San Luisa bombardirat da “vojaki, ki so po neuspehu zbežali in pustili svoje prizadete na cedilu, niso vredni, da jih imenujemo vojake; imeli so edino priliko častno umreti za stvar, za katero so se borili, pa so to priliko opustili in kot strahopetci zbežali”. Predsednik je tudi zagotovil vzklikajo¬ čim masam, da bodo “najstrožje kazno¬ vani vsi ujeti uporniki in da ne bo po¬ znal usmiljenja, kadar gre za dobro na¬ roda in države.” Ugotovil je tudi, da se “niso dvignili proti vladi, ampak proti narodu” in da so “naravnost smešni, ko hočejo motiti mirne priprave na volitve, ko bodo lahko vsi svobodno izrekli svo¬ jo voljo”. Po govoru je gen. Peron po¬ zval množice, naj se mirno razidejo in spet primejo za delo, “ker sedaj je že vse minulo”. Iz vladne palače je gen. Peron odšel domov, kjer je ob šestih zvečer povedal svoji gospe Evi Peron, kar se je bilo zgodilo. Ga. Eva Peron se je z bolniške LA VICTORIA DE LA LEALTAD El viernes pasado, 28 de Septiembre de 1951 quedara perennemente grabado en la historia del pueblo argentino. Un grupo muy reducido de oficiales sin con- ciencia, encabezados por el retirado general de ejercito Menendez, valiendose de unos aviones, tanques e insignificante parte de la caballeria intento a sublevar- se con el fin de apoderarse del Presidente de la Republica Juan D. Peron y del Ministro de la Defensa Nacional, cuando estos se proponian a visitar el Čampo de Mayo. El objeto era claro: eliminar al hombre que devolvio a la Nacion su soberania politica y economica y someterla nuevamente al Capital extranjero tan avido de reconquistar sus posiciones para siempre perdidas. La intentona infame no dio resultado, porque desconocio el hecho de que el general Peron hoy no representa a si mismo, sino es identico con el pueblo ar¬ gentino, con sus necesidades y con sus ideales. Por tan la mišma multitud de clase trabajadora que, en el aho 1945 supo librarlo de la carcel y levantarlo al puesto del Presidente de la Nacion, com- prendio tambien el dia 28 del mes pasado, que se trataba de un momento histo- rico que pudiera malograr para siempre todas las adquisiciones de la nueva Ar¬ gentina, libre, justa y soberana, y se volco a las calles de la Capital con aquel espiritu indomable, que es propio de la gente humilde y trabajadora, haciendo frustrar rotundamente los siniestros planeš de los vendepatrias. Y lo hizo con toda razon. Porque desde que subio el general Peron al poder, acompanado de su magnifica interprete Eva Peron, la Argentina empezo a flo- recer igual a la rosa que abre en la primavera sus hojas al sol naciente. Comen- zo entonces la epoca mas grande de la historia argentina, cuando vino a reali- zarse la palabra del actual Presidente: “Una nacion libre, justa y soberana!” Asi se llego al termino de los primeros seis anos del gobierno justicialista del general Juan Domingo Peron. El pueblo, ansioso de continuar la obra ma¬ gistral del Creador del Justicialismo y deseoso de admirar la gran obra social que realiza su insansable Esposa Eva Peron, lo prodamo por segunda vez can- didato a la primera magistratura del pais. Acepto el Presidente este anhelo espontaneo y sincero del pueblo que el tanto quiere. Mas su decision no agrado a ciertos circulos que quisieran ha- cerse otra vez esclavos del exterior. Por tanto decidieron a sacrificarlo aunque hubiera que derramarse la sangre de los hijos argentinos y de nuevo este bello pais se hiciera colonia de los imperialistas extranjeros. Gracias a Dios, no prosperaron. Y mientras el pueblo persevere fiel a las directivas del maravilloso artifice de la nueva Argentina, tampoco prosperaran. Tambien nosotros Eslovenos anticomunistas que debemos precisamente al Ge¬ neral Peron nuestra segunda existencia, nos alegramos con el pueblo argentino de la victoria que logro la lealtad sobre la traicion e ingratitud y rogamos al Omnipotente que tampoco en lo futuro semejantes conatos de perturbacion no tuvieren exito ninguno. postelje po radiu zahvalila nato vsemu narodu, “ki je tako enotno ostal zvest svojemu velikemu voditelju”. Dan, ki se je zjutraj pričel v veliko razgibanostjo, je tako potekel brez sle¬ hernega incidenta v Capitalu, prav tako pa je tudi po vsej republiki vladal po¬ poln red in mir. Objavljeno je bilo no¬ tranje vojno stanje najprej samo za vse vrste orožja, potem pa še za ci¬ vilno prebivalstvo, ki bi z lažnjivimi go¬ voricami hotelo rušiti obstoječi mir in red. Objavljena je bila tudi prepoved le¬ tanja vseh vrst letal, razen rednih pot¬ niških in poštnih letal nad vsem področ¬ jem republike. Uruguayska vlada je na¬ slednjega dne vrnila štiri letala, na ka¬ terih so zbežali uporniki, nje same pa najprej internirala, potem pa jim je da¬ la ukaz takojšnjega odhoda iz države ali pa internacijo. NAGRADE ITALIJI terjalo, da bodi general Peron kan-j bombniki Lincoln, ki se je tudi takoj didat za predsednika republike za I predalo, nebo nad Capitalom pa šo oči- novo dobo Šestih let. I stili retroaktivni lovci, ki so se ok. 10 m j , i • : ure pojavili nad mestom. V nekaj urah Toda med tem se je znašala maj- 7 .. , „ . „ , , , . ,. , . . . V - , -i i • je tako ves “udar” končal, kakor je edi hna skupina iz vrst častnikov, ki; J ’ , . č, j — .••• „ no končati moral. Ok. 70 je sklenila, da hoče motiti to na¬ ravno pot izraza ljudske volje, ka- . kor so volitve. Nekaj častnikov se Ja nv \ . ... ! bili prisiljeni v protidrzavno akcijo, je z no končati moral. uk. vu suhozemskih, mornariških in letalskih oficirjev in vo- med njimi več mladoletnih, ki so je zbralo okoli upokojenega gene¬ rala Menendeza zato, da bi prepre¬ čili volitve in tako svoboden izraz ljudske volje, ki edina pravilno lahko odloči o tem najvažnejšem dejanju v življenju republike. Proti generalu Peronu in proti rednim državnim oblastem se je dvignila peščica tistih, ki so ravno od tega režima prejeli toliko vid- letali zbežalo v Uruguay, na letališču v Palomarju pa je zvesta vojska ujela vo¬ djo upora upok. gen. Menendeza in še nekaj drugih upornikov. Pri izvrševanju svoje vojaške dolžnosti je na Čampo de Mayo padel vojak Farina, nekaj pa je bilo ranjenih. Predsednik gen. Peron je bil ves čas dogodkov v svoji pisarni v vladni pala- Italijanski ministrski predsednik dr. De Gasperi se je vrnil iz USA domov z lepimi uspehi. V Washingtonu je govoril pred zbranim kongresom in s predsedni¬ kom Združenih držav je imel več kon¬ ferenc. Na konferenci atlantske obram¬ bne zveze v Ottawi je že sedel za isto mizo z zahodnimi zavezniki in med niim in premagoval« Italije ni bilo več raz¬ like. Komaj 5 let je od podpisa mirovne pogodbe v Parizu—v kratki dobi je Ita¬ lija dosegla, da ji bodo sedaj poklonili revizijo mirovne pobodbe in jo sprejeli v zbor največje politične in vojaške koalicije, kar jih pomni svetovna zgo¬ dovina. CENA BORBE PROTI KOMUNIZMU Ves čas po drugi svetovni vojni hodi Italija takorekoč na robu komunistične revolucije. V parlamentu je ves čas ko¬ munistična stranka med najmočnejšimi strankami — dolgo dobo je imela celo največ poslancev — in ko so 1. 1948 pri parlamentarnih volitvah zmagali kršč. demokrati s tolikšno večino, so bili vsi prepričani, da je poslej konec kom. ne¬ varnosti. To so si v USA tudi obetali, Naročajte in širite Svobodno Slovenijo saj jih je tista zmaga nad komunizmom v Italiji dovolj drago stala. Ves čas vo- livne dobe so ameriške ladje vozile v Ita¬ lijo vsega, kar se je hotelo ital. želodcem in nazadnje so morali vsi trije zavezniki iti tako daleč, da so Italiji obljubili vrni- „be in sicer bodo spremenjene tiste do- tev Trsta — in to tudi radi kom. nevar¬ nosti, ker da je baje hotela Moskva ne¬ kaj ur pred zahodnimi zavezniki isto po¬ nuditi Italiji kot volilno nagrado, ako vo¬ li na levo. Seveda so dokaze za to imeli samo v Rimu... Komaj so bile volitve mimo, ladij iz USA ni bilo več in položaj okoli Trsta je bil tak, da ni kazalo govoriti o izpol¬ nitvi obljube, da mora priti Trst pod Italijo. Italijanska industrija je začela pešati s svojim obratovanjem, agrarna reforma je prešla na stranski tir in hitro so se začele širiti vrste nezadovoljnežev. Med ljudstvom se je začelo opažati, ka¬ ko spet narašča vpliv komunizma. Veli¬ ka industrijska podjetja, ki so sicer še delala s polnim obratom, so začela vodi¬ ti čudno politiko. V Ansaldovih tovarnah — največje železarne in ladjedelnice v Italiji pri Genovi — in v tovarnah Bre¬ da ter Fiata so podjetniki začeli podpi¬ rati komuniste pri njih notranjih tovar¬ niških zadevah. V tovarnah so volili po¬ sebne delavske svete in vsa vodilna me¬ sta so s pomočjo delodajalcev prejemali komunisti. Po obratnih dvoranah in na gradiliščih so ves dan prenašali zvočni¬ ki komunistične himne in posebne komu¬ nistične parole. Delavci po tovarnah, ki niso bili v kom. strokovni organizaciji, so bili potisnjeni ob stran in ako niso razumeli toka dogodkov, so bili tudi kmalu na cesti. Nič lepši ni bil položaj v drugih strokah, najslabši pa je postal v knjigotrštvu, kjer so komunisti spet prešli v vodstvo glavnih založb. Razni dopisniki ameriških listov so vse to opa¬ zovali in tudi poročali, toda posebnega razburjenja zaradi tega ni bilo. Šele ob pomladanskih občinskih volitvah so po¬ stali pozornejši: komunisti niso toliko nazadovali, kolikor je bilo pričakovati. Obratno — celo napredovali so od zad¬ njih državnozborskih volitev. Občinske in pokrajinske volitve sicer niso tako važne — huje bo, ko bodo prihodnje le¬ to volitve v parlament. In Togliati je že napovedal, da bodo pri teh volitvah dru¬ go leto dobili komunisti absolutno veči¬ no. VELIKE GOSPODARSKE PRIDOBITVE In s takimi izgledi in podatki je pri¬ šel De Gasperi v Washington. Tam so mu hitro dali tisto, kar je bilo najlažje: obljubili so mu revizijo mirovne pogod- ločbe, ki omejujejo it. suverenost. Te določbe pa se nanašajo na it. oborožitev in zato menijo zahodni zavezniki, da je prav, da prejme Italija pravico, da se lahko neomejeno oborožuje, saj je to v korist atlantski obrambni zvezi. Ker se revizija mirovne pogodbe na nanaša na področje Trsta, je bilo to tem lažje opraviti. Največ pa je dobila Italija v pogla¬ vju, ki se nanaša na njeno gospodar¬ stvo. V USA menijo še vedno, da tam ni komunizma, kjer so želodci zadosti polni. Zato je treba dati to Italiji na ta način, da dobi italijanska industrija do¬ volj podpore, previšek prebivalstva pa, ki je brezposeln (in teh je 2 miljona) pa se naj odseli v dežele onstran Ocea¬ na. Zato je bil v Washingtonu dogovor¬ jen načrt, po katerem prejme Italija do junija 1953 500 miljonovo dolarjev pod¬ pore za svojo industrijo, prav tako pa bodo poskrbeli za pravilno emigracijo Italijanov. Ti pa si žele predvsem od¬ hod v dežele z močno valuto, to je v USA. (Se nadaljuje na 2. strani) Stran 2, SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 4. X. 1951 DVE NOVI KNJIGI IZ TEDNA V TEDEN Koledar Svobodne Slovenije bo zopet j izšel. Koledar za leto 1952. To bo četrti koledar v izseljenstvu. Težke so žrtve in veliki stroški z izdajo takih knjig. Toda koledar Svobodne Slovenije je med slo¬ venskimi izseljenci tako udomačen, da založba in uredniki vztrajajo, kljub žrtvam in težavam. S hvalevrednim idea¬ lizmom vztrajajo tudi sodelavci, raztre¬ seni po širnem svetu in tem se pridru¬ žujejo novi. Ta knjiga ni več običajen koledar. Je letni zbornik in ogledalo ustvarjanja na¬ ših kulturnih in javnih delavcev, naših pisateljev in pesnikov, naših likovnih u- stvarjalcev in umetnikov. V tem pogle¬ du je zbudil pozornost zlasti koledar za leto 1951. Novi ne bo nič zaostajal. Kot vsako leto, začnemo tudi letos ko¬ ledar z zanimivo kolednico Jeremije Ka¬ lina. Nato sledita uvodni besedi škofa Dr. Rožmana in predsednika Narodnega odbora Dr. Mihe Kreka v obliki novolet¬ nih poslanic. Med pisci člankov in zani¬ mivih razprav omenimo le imena: prelat Dr. Odar, Dr. Ahčin, Dr. Brumen, prof. Gerzinič. V prozi so zastopani naši pri¬ ljubljeni prijatelji: Karel Mauser, Dr. Stanko Kociper, Dr. Tine Debeljak, Kramolc Božo, Korošec, J. Vombergar Jože Novak Lojze, V. A. Da bodo tudi pesmi doprinesle močan delež k lepoti in vrednosti knjige, nam dokazujejo imena: Jeremija Kalin, Raf¬ ko Vodeb, Slavko Srebrnič, Igor, Vladko Kos, Janko, PAK. Mnogo lepih misli je zbrala v članku “Mati ali žena” A. K. Kot vsako leto imajo tudi letos naši protikomunistični borci svoje častno me¬ sto v Koledarju. Med drugim bo objav- vljenih nekaj lepiš domobranskih pesmi, ki so tolikokrat s svojo domoljubno vse¬ bino vžigala srca borcev. V posebnih člankih se bomo spomnili naših pomembnih osebnosti, umrlih v le¬ tošnjem letu: dr. Novačana, msgr. Ga¬ brovška, prelata Turka, dr. Česnika in drugih. Navedeni pa bodo tudi vsi slov. novonaseljenc.5, umrli v zadnjih letih v izseljenstvu. Od vseh, od katerih smo od i sorodnikov ali znancev prejeli slike, bo¬ do tudi te objavljene. Posebno pozornost bo vzbudil obširen članek L. K. o organizaciji, delu in na¬ logah Svobodne Evrope (Free Europe). Kot zanimivost je temu članku dodano besedilo philadelphijske deklaracije z iz¬ virnimi podpisi vseh podpisnikov. Vemo sliko življenja in borb koroških Sloven¬ cev opisuje članek Toneta Jezernika; te¬ meljit in obširen opis razvoja dogodkov na Primorskem od leta 1945. dalje pa je napisal Matija Tratnik. Tudi modri Abu Sabu bo letos spet na njemu lasten du¬ hovit način obravnaval številne proble¬ me izseljencev. V zadnjem Koledarju smo objavili pregled slov. izseljenskega tiska. V no¬ vem Koledarju pa bo eden najpomemb¬ nejših člankov, temeljit in obširen opis slov. šolstva v časih begunstva v tabo¬ riščih v Avstriji in v Italiji. S tem bo rešeno pred pozabo tudi to poglavje na¬ šega dela v begunstvu. Vsakdo, ki bo te opise prebral, bo prišel do prepričanja, da morajo ostati nam in rodovom za na¬ mi v ponos žrtve in delo vseh, ki so v tistih razmerah vzdrževali naše šolstvo. Preveč bi bilo, če bi hoteli našteti vso vsebino koledarja. Omenimo le se pre¬ gled dogodkov po svetu v zadnjem letu, kulturni pregled (Dr. Debeljak, Marjan Marolt, prof. Osana) ter nadaljevanje razprave Janeza Martinca o revoluciji in okupaciji v Sloveniji. Novost novega koledarja bo posebno poglavje namenjeno našim najmlajšim. Lepa vsebina tega poglavja se vrsti od najrazličnejših veselih in poučnih se¬ stavkov do lepe pravljive o Zlatorogu. Da bo novi koledar tudi v ilustracijah lepe umetniške vrednosti, nam dokazuje¬ jo imena akademskih slikarjev Bare Remčeve ter Kramolca in naših že tako uveljavljanih in priznanih ilustra¬ torjev Snoja in Skebeta, Gorazda in Laha. Naša beseda. To je knjiga, ki bo izšla na pobudo in z sodelovanjem Društva Slovencev skupno s koledarjem Svobod- nne Slovenije za leto 1952., v isti založ¬ bi. Bo svojevrstna knjiga in namenjena po vsebini predvsem našim malim. Ti so bili doslej premalo upoštevani pri na¬ ših knjižnih izdajah. S to knjigo bodo pa dobili darilo, ki jim ne bo le v veselje ampak tudi v korist. Knjiga pa je se- stavlena tako zanimivo, da jo bodo z ve¬ seljem brali tudi odrasli. Obsegala bo cca 120 strani in bo bogato ilustrirana. Ti dve knjigi bosta novoletni, knjižni dar založbe Svobodna Slovenija Sloven¬ cem v izseljenstvu. Naj ne bo Slovenca ki ne bi segel po njih in tako koristil se¬ bi, obenem pa doprinesel svoj delež za našo knjigo in našo besedo. Iz svahodnega sveta USA: Po podatkih trg. ministrstva je bilo začetkom septembra zaposlenih na vsem področju preko 61 milijonov oseb, kar predstavlja 1 milijon manj kakor prejšnje mesece. Novi ameriški obrambni minister Lo- vett je izjavil, da kljub ogromnemu na¬ predku v atomskih vodenih izstrelkih in drugem atomskem orožju ostane jo letala še vedno najmočnejše orožje pro¬ ti kateremu koli sovražniku in pred¬ stavljajo najboljše sredstvo za prenos atomskih eksplozivov. Truman je podpisal nov dekret o po¬ stopku za zavarovanje državnih tajno¬ sti. Acheson je ponovno opozoril ZSSR, da “želja po miru ni dovolj. Svet zahte¬ va danes dejstev, ne besed,” Podobno izjavo je dal tudi bivši ameriški posla¬ nik Jessup, ki je poudaril, da “sovjetski načrt po pravilu ‘deli in vladaj’ ne bo mogel uspeti, ker so se svobodni narodi zavedli nevarnosti in se strnili v močno 'obrambno celoto.” Ameriški kongres je odobril pomoč ] Evropi za naslednje leto v višini 7,5 mi- j lijard dolarjev. ) V atomskih tovarnah v USA stavka j nad 50.000 delavcev, ki zahtevajo višje plače. Ameriška policija je odkrila močno organizacijo tihotapcev zlata iz USA v razne evropske in južnoameriške države. Vodje tolpe so trije judje, ki so vsi za¬ prti. Letno so ilegalno izvažali iz USA za nad 100 milijonov zlata. KANADA: Vlada je odobrila vselitev vseh 31 beguncev iz češke, ki so pribe¬ žali z “vlakom svobode’’ v Nemčijo. Strojevodja vlaka Jaroslav Konvalinka je še pred odhodom iz Nemčije poslal svojim rojakom posebno sporočilo, kak¬ šen je bil pobeg in kako so jih sprejeli na zahodu. ANGLIJA: Vsi sindikati, sc sklenili podpreti laboristično stranko pri vo¬ litvah, označivši napovedane konserva¬ tivne varčevalne ukrepe kot škodovanje pridobitvam socialnega značaja, uvede¬ nim po laboristih. Predstavnik angl. imperialne politike lord Vansittart je te dni izjavil, da “tre¬ tja svetovna vojna ni neizogibna, je pa verjetna”; vztrajajoč na svojem starem mnenju, da so Nemci Angležem vedno nevarni, je dejal, da “bi rajši videl pomoč desetih španskih divizij, ker se Špancev ne boji, medtem ko ima pred Nemci še vedno strah”. Angl. kralj, ki je še vedno priklenjen na posteljo, je imenoval poseben svet, ki ga bo zastopal v vseh važnejših vpra¬ šanjih; sestavljajo ga kraljica Elizabeta, in njena sestra Margareta, Elizabetin mož, kraljev brat vojvoda gloucesterski in kraljeva sestra. V odboru so samo taki člani angl. kr. hiše, ki imajo pra¬ vico do nasledstva na prestolu. FRANCIJA: Ob zadnjih sejah parla- lamenta so de gaullovci tako ostro na stopili proti preds. vlade Plevenu, da je grozila vladna kriza, ker pa je k sreči mentarnih počitnic, je parlament odšel na oddih, potem ko je njegov predsednik Herriot izjavil, da bo sam po lastni uvi¬ devnosti sklical prva sejo, kajti niti te¬ ga se poslanci niso mogli zaradi needi- nosti poedinih skupin zmeniti, kdaj naj se spet zbero. ŠPANIJA: Na vsem področju Pirene- jev je španska vojska pričela z obširnimi manevri; želja vrh. poveljstva je, ugo¬ toviti, v kolikem času je možno koncen¬ trirati čete na Pirenejih, koliko časa za¬ drževati sovražnika in v kolikem času organizirati zaledje, da pride potrebna pomoč od drugod. ITALIJA: Skupine kmetov so nasilno zasedle posamezne dele večjega ozem¬ lja znanega rimskega princa Torlonia. Oblasti so aretirale okrog 15 udeležen¬ cev. GRČIJA: Potem ko je general Papa- gos odklonil udeležbo v koalicijski vladi, je bila sestava slednje poverjena malce levo usmerjenemu generalu Plastirasu, ki pa bo za uspešno vodstvo države potreboval sodelovanje Venizelosove stranke. Nemiri y brazilski državi Maranhao še vedno trajajo ter je središče upora mesto Sao Luiz brez elektrike, vode in živil. Guverner države je izjavil, da je pripravljen “dati življenje za obdržanje reda in zvestobe državi.” Podobno izja¬ vo je dal tudi vodja upora. Japonski min. predsednik Jošida je izjavii, da vojaški pakt med USA in Ja¬ ponsko nima nobenih tajnih določil. Xa želez a a za ves® TITOVA JUGOSLAVIJA: Tito je go¬ voril te dni v Užicah in dejal, da “tak¬ šnega imperializma, kot ga je Stalin po¬ kazal sedaj na Balkanu, niti v carskih časih v Rusiji ni bilo”. Omenjajoč sovj. voj. pripravljanje na Balkanu je dejal, da FLRJ dobro ve za vse sovj. priprave in da so za obrambo svoje do¬ movine vsi Jugoslovani pripravljeni. Zaključil pa je govor z izjavo, da FLRJ ne dolguje svoje neodvisnosti niti vzho¬ du niti zahodu; z zahodom sklenjene trg. pogodbe so bile podpisane med enakimi partnerji. Tito je v Užicah tudi povedal, da je generalu Mihailoviču ponudil skupen na¬ stop, da pa ga je Draža odklonil. — V čačku pa je trdil, da bodo vsi Jugoslo¬ vani ponovno pripravljeni zgrabiti za orožje, ako bo to potrebno. Tudi živčno vojno sovjetov proti FLRJ bodo vzdrža¬ li; Moskva je zapustila linijo pravega komunizma in si hoče danes pridobiti svet s prelivanjem ki-vi; če je FLRJ sedaj sprejela zah. pomoč, se s tem še ni oddaljila od komunizma, kajti amer. pomoč je bila dana brez vsakih pogojev. Tito je nadalje prosil kmete, naj vse svoje pridelke prodajo državi. FLRJ vlada je s prvim oktobrom po¬ novno uvedla živilske karte za nekatere predmete. Upajo pa, da bo to odpravlje¬ no še pred koncem leta, ko bodo vpeljali novi sistem cen in plač. Delavci bodo pri nabavi predmetov imeli precejšen popust. Odvišen material bo na prodaj v prosti prodaji, vendar bodo te cene za skoraj 500% višje. Tozadevni zakon o novem sistemu cen in plač je skupščina že sprejela. FLRJ vlada se je uradno pritožila pri sovj. zaradi zadrževanja jug. otrok na področju ZSSR, kamor so odšli še v ‘dobrih letih sodelovanja’ na študij. Vseh otrok je 63. POLJSKA: Po izjavah bivšega urad¬ nika polj. zun. min. Borowieza, ki je pri¬ bežal v zah. Nemčijo, je trenutno v se¬ stavu poljske vojske že preko 5000 sovj. oficirjev. VZHODNA NEMČIJA: Posebni za¬ stopnik vzh. nemške vlade je-jiredal zah. nemški vladi v Bonnu sklep parlamenta sovj. zone, po katerem naj se v vsej Nemčiji hkrati izvedejo tajne volitve za skupni parlament. Za to akcijo so se zavzeli tudi vsi sindikati v vzh. zoni ter pozvali sindikate v zah. zonah, naj pod¬ pre stremljenja predstavnikov vzh. Nem¬ čije za resnično zedinjenje vseh Nemcev v eni državi. ZSSR: V teku prihodnjega leta bo izročen prometu nov kanal med Volgo in Donom, dolg 101 bm. ki bo povezoval Kaspiško, Azovsko, Črno in Belo morje ter Vzhodno morje. Teče pa od Krasno- armejska mimo Stalingrada do Kalača na Donu. MAOTSETUNGOVA KITAJSKA. Na zahtevo vlade je bil izgnan papeški mun- cij za Kitajsko Antonio Riberio. ARGENTINA Zdravstveno stanje soproge gen. Perona ge. Eve Peron se je pretekli teden poslabšalo, tako da je v zad¬ njih dneh dobila več transfuzij krvi. Od nedelje dalje zdravniška poročila ugotavljajo, da se zdravje bolnice ni poslabšalo, mora pa uživati popoln mir in počitek. Iz vseh krajev repu¬ blike prihajajo nešteti pismeni in brzojavni pozdravi z željami, da bi predsednikova ga. soproga čimprej okrevala. Preds. Peron je na tiskovni konfe¬ renci v ponedeljek izjavil, da je eden od glavnih začetnikov ponesrečenega petkovega udara bivši ameriški po¬ slanik v Argentini 1. 1945 Spruille Braden, ki se je zavzel za organizi¬ ranje Union Civica Radical. C. G. T. je v nedeljo popoldne skli¬ cala na Plaza Italiji veliko delavsko zborovanje, na katerem so v obsodbo upornikom in v zvestobo gen. Pero¬ nu in njegovi stranki govorili za- kladničar CGT, g. Cabo, upravniški tajnik g. Santin, pomožni tajnik g. Šoto in generalni tajnik g. Espejo. Zaradi petkovih dogodkov so po¬ dali ostavko mornariški minister ge¬ neral Garcia in letalski minister gen. Ojeda, na njegovo mjesto je bil ime¬ novan dosedanji guverner province Cordobe brigadir Juan Ignacio San Martin. Z odlokom voj. ministra je bilo ka¬ zensko odpuščenih iz vojske 33 čla¬ nov oboroženih sil. Na pobudo ge. Eve Peron je pri¬ šel pred obe zbornici zakonski osnu¬ tek o uvedbi 13. plače (aguinaldo) za upokojence. Zali. nemški pogoji m izvedb volitev v vsej Nemčiji V dneh, ko je berlinski župan Reuter odprl slovje v uvod “Križarskega po¬ hoda svobode v letu 1952”, prirejenega v okviru delavnosti gibanja Svobodna Ev¬ ropa, in so njegove besede podprli Ei- senhower, Lucius D. Clay ter Harold Stassen v radijski oddaji, namenjeni zlasti vzhodni Nemčiji, je Adenauer po¬ dal deset točk zah. nemške vlade kot osnovne pogoje demokratične Nemčije za izvedbo resnično svobodnih volitev v vsej Nemčiji. Pogoji obsegajo ne sa¬ mo popolno uvedbo politične svobode v Vzhodni zoni, izpust priprtih zaradi po¬ litičnih dejanj, pripust vseh časopisov in vsega tiska zah. v vzhodno zono, v tem času predvideno obdobje parla- ukinitev delovanja pol. policije vzh. zo Perzijsko-angleški spor pred Varnostnim svetom Angleškemu protestu proti sklepu perz. vlade o izgonu angl. osebja je angl. vlada priključila še prošnjo na predsed¬ nika Trumana za njegovo osebno posre¬ dovanje pri mirni ureditvi spora, hkra¬ ti pa zaprosila Varnostni svet, naj po¬ vabi Perzijo k zaslišanju ter ji pove, naj se dosledno drži nasvetov, danih v Haa¬ gu pri mednarodnem sodišču. Med te¬ mi nasveti so najvažnejši naslednji: obe državi naj na miren način uredita spor, obe državi naj ne ovirata delovanja An- glo-Iranian družbe, ki naj še naprej — do ureditve pravnega položaja zaradi nacionalizacije —opravlja vse posle z istim osebjem, obe državi osnujeta poseben kontrolni organ, sestavljen iz pripadnikov obeh držav in iz enega nev¬ tralnega organa, ki naj do ureditve spo¬ ra upravlja celoten dobiček. Perzija je te nasvete pred časom odklonila; sedaj se je povabilu Varnostnega sveta od¬ zvala in njeno delegacijo bo vodil sam Mosadeg, katerega to pot spremljajo so¬ lidarnostne izjave tudi opozicije, češ da jim je obramba perz. interesov na zu¬ naj nadi vse. Poleg te diplomatske poti reševanja spora pa je že potekel rok za odhod an¬ gleškega osebja, ki bo odšlo s križar¬ ko ‘Mauritius’. S tem se je velika nape¬ tost, ki je vladala zaradi angl. naloga, naj osebje vztraja na svojih položajih, ker je vlada pripravljena priskočiti na pomoč z vojaštvom, silno zmanjšala. Tu¬ di perz. grožnje, da bodo pognali vse petrolejske naprave v zrak, ako se sa¬ mo en sovražni vojak izkrca, so prene¬ hale. Prvi dan debate pri Varnostnem sve¬ tu sta se edinole ZSSR in FLRJ izrekli za to, da se spor sploh ne obravnava, medtem ko so ostali člani zavzeli stali¬ šče, naj si tudi perz. vlada kakor angle¬ ška že prej prisvoji vse nasvete haaške- ga mednarodnega sodišča. ne, pač pa tudi nemoteno gibanje prebi valstva iz ene zone v drugo, zavarovan¬ je- osebe poedinih kandidatov za poslan¬ ce ter posebno mednarodno zav. kon¬ trolo pri pripravah za volitve in tudi pri njih izvedbi. Z objavo teh pogojev, ki jih je zah. nemški parlament sprejel v celoti, je Adenauer našel podporo v vseh slojih nemškega naroda in pri vseh pol. stran¬ kah kakor tudi pri voj. združenjih. Z izjavo časnikarjem, da neoborožena in neenotna Nemčija predstavlja silno lahko postavko v sovj. vojnih pohodih kakor tudi precej junaško vzpodbudo za delovanje laškim in francoskim komuni¬ stom, je Adenauer žel priznanje tudi na zahodu. In čeprav so predstavniki neka¬ terih združenj, ki jim je sicer združen¬ je Nemčije pri srcu, so pa proti nje po¬ novni oborožitvi, sprejeli poslanico, v kateri predlagajo tako zah. kakor, vzhodni zoni sklenitev posebnega dogo¬ vora o preprecenju državljanske vojne, je vendarle župan Reuter izjavil, da bo “dan svobode prišel brez vojne” in zve¬ zni min. za vsenemška vprašanja Kai¬ ser zagovotil, da bo z edinstvom Nemči¬ je ‘zavladal v Evropi spet mir in var¬ nost’. Edinole vzh. nemški predsednik Gro- tewolh je na vse Adenaujerve predloge in pogoje dejal, naj Adenauer rajši obja¬ vi vsebino tajnih dogovorov z zavezni¬ ki o ponovni oborožitvi Nemčije... S KOREJSKEGA BOJIŠČA Na Koreji so mirovni pogovori v po¬ polnem zastoju, ker komunisti ne odgovo¬ re na Ridgwayevo zahtevo, da jih znova prično na drugem kraju, ne več v Kae- songu. Na bojišču vlada več ali manj tudi zatišje, le na nekaterih sektorjih pomakniti na položaje, ki so od 38. vzporednika oddaljeni od 30 do 50 km. Ameriško letalstvo je v tem času uničilo ok. 16.000 komunističnih vozil, 113 loko¬ motiv in 3000 vagonov. V zraku se je spustilo v borbo z nad 1500 sovjetskimi prihaja od časa do časa do večjih prask, ! lovci MIG-15, od katerih jih je uničilo pri katerih komunisti trpe velike izgu¬ be. Letalstvo deluje dan in noč in uni¬ čuje sovražnika. Po poročilu poveljnika 8 .armade gen. Fleeta so Amerikanci 25. spetmebra končali s poletno fazo voj¬ ne in prehajajo v jesensko ofenzivo, ka¬ tere cilja ne more objaviti. V poletni fazi, ki se je začela 25. maja, so imeli komunisti 186.237 izgub, doživeli števil¬ ne poraze na vsem bojišču in se morali 14, na tleh pa 218 v istem času. Vsa le¬ tališča v severni Koreji so zaradi bom¬ bardiranja neuporabna za komuniste, ki sedaj uporabljajo samo letališča v Mandžuriji. V vsej korejski vojni je a- meriško letalstvo izvedlo doslej nad 300.000 poletov proti sovražniku. Na Korejo je nenadoma odpotoval gen. Bradley ter je imel važne razgovo¬ re z Ridgwayem. NAGRADE ITAMJI (Nadaljevanje s 1. strani) Pod senco komunistične nevarnosti, ki grozi Italiji v letu volitev 1952, se tako oborožuje italijanska vlada s sredstvi, ki prihajajo silno prav vsemu prebival¬ stvu. Italijanska industrija je dobro ve¬ dela, kaj je delala, ko je vrtela v svo¬ jih obratih zvočnike s komunistično pro¬ pagando tako, da so jih lahko slišali a- meriški opazovalci. Italijanska zunanja politika je spretno preračunala, kaj po¬ meni italijanska emigracija v tistih dr¬ žavah, kjer je doma bogastvo in je teh¬ tna beseda tako na najmočnejšem in vo¬ dilnem mestu sveta. V New Yorku je župan italijanskega rodu in v mnogih drugih ameriških državah so Italijani na vodilnih diplomatskih in vladnih po¬ ložajih. Emigracija v slučaju kake ne¬ sreče doma ne pomaga domovini samo z denarjem, ampak tudi s svojim vpli¬ vom v odločilnih vladnih ustanovah. Ako bi polovica Evrope ne bila v ko¬ munističnih rokah, bi Italija danes ne štela toliko opornikov v zahodnem sve¬ tu. Ako bi Trstu ne grozila komunistič¬ na nevarnost, bi danes ne razpravljali 0 tem, ali pripada Trst Italiji ali ne. TRST — SE ODPRTO VPRAŠANJE Vendar De Gasperi še ni uspel v Wa- shingtonu s svojimi nazori o Trstu. Na srečo ali na nesrečo: ni se mu posreči¬ lo, da bi dovolj črno naslikal komuni¬ stično barbarstvo, ki z vzhoda preti tej točki nad Jadranom. Ko komentira u- radno poročilo o De Gasperijevih uspe¬ hih v USA, piše dnevnik “New York Times” o Trstu naslednje: “Danes ni mogoče dati Trsta Italiji. Jasno pa je, da ne bo šel nikomu drugemu, dokler ne pride čas, da bo lahko predan Italiji. V sedanjih okoliščinah pa je nemogoče Trst dati Italiji”. Dopisnik istega lista v Rimu Cortesi je isti dan poslal listu dolg komentar o tem, kako je vsa Italija razočarana, da De Gasperi ne prinaša Italiji Trsta. S prstom kaže, da bodo ta neuspeh izra¬ bili komunisti, še bolj pa desničarji, to 1 je neofašisti. Ko bodo ameriške podpore zavirale ! napredovanje komunistov v Italiji, bodo j najbrž imele ves uspeh. Toda borba za Trst bo v Italiji prehajala v roke skraj¬ nih desničarjev in njihovih parol. Itali¬ janski nacionalizem je smatral Trst za tisto postojanko, iz katere je skušal ob¬ vladati Srednjo Evropo. Iz te točke pa je italijanska imperialistična politika ravno v tem delu sveta ustvarjala samo kaos in nesrečo. L. 1941 je postala Ita¬ lija v Trstu izhodna točka za tisto poli¬ tiko, ki je odprla vrata komunizmu v ta južni del Evrope. Italija v Trstu in v Srednji Evropi ni porok za ohranitev tega dela sveta pred komunizmom. Ni¬ kjer ni rečeno, da bi ne bili Italijani sposobni še enkrat ponoviti tako nesre¬ čo, kakor so jo sprožili že v 1. 1941. Buenos Aires, 4. X. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Štren S. 'ilovice vz Slovenije- MLADINA Mladina na splošnem še ni toliko po¬ kvarjena kot so se nekateri bali. Na po¬ sameznih primerih se vidi, da tu še ved¬ no prevladuje družinska vzgoja. Kjer je družinska vzgoja dobra, so tudi otroci, večji in manjši, še na pravi poti. Kjer pa je družinska vzgoja slaba in so otroci prepuščeni vzgoji šole in drugim vpli¬ vom komunističnega ozračja, tam pa go¬ rje mladini. Žali Bog tudi takih prime¬ rov ne manjka. To vidi tudi cerkvena oblast, zato zelo priporoča staršem, naj pazijo na svoje otroke. Marsikje sem slišal o žalostnih primerih in pritožbah ljudi nad pokvarjeno mladino. So pa tudi mladi ljudje iz protikomunističnih dru¬ žin, ki so še na protikomunistični liniji, toda moralno pokvarjeni, če bo to stanje v domovini še dolgo časa trajalo, se je bati, da bo vedno več družin izgubljalo oblast nad svojimi otroki. Med akademsko mladino so komunisti j v veliki manjšini. Letos po končanih iz- j pitih na ljubljanski univerzi so skušali ; komunisti organizirati akademsko briga- j do in jo peljati na udarniško delo nekam : na jug. Komunistični del akademikov je j v tem oziru izvajal na večino velik pri- j tisk. Toda velika večina akademikov se ] je temu uprla rekoč, da na jug ne grede ! delati, gredo pa graditi ljubljanski aka- j demski dom, ki se že dolgo obeta in ga še vedno ni. V pismu izza meje poročajo, med dru¬ gim, da se je gospodarsko stanje tam resnekaj izboljšalo — po žetvi. Cene na prostem trgu še vedno silno rastejo, sa marsikaj se dobi, o čemer pred letom dni še ni bilo sluha. Industrializacija de¬ jansko napreduje zaradi ameriške pomo- JUG.-ITAL. PREREKANJE OKROG TRSTA Po objavi poslanice treh velikih zav. o mirovni pogodbi z Italijo so se v Beo¬ gradu, kjer se je vlada pridno ‘lotila štu¬ dirati celotni tekst’, pričeli širiti glaso¬ vi, da so zav. sklenili nasvetovati Ita¬ liji, naj se dogovori z Jugoslavijo o de¬ litvi Trsta v dva dela; dosedanjo jug. zono naj bi obdržali še kar najprej Ju¬ goslovani, zah. zona pa naj pripade La¬ hom. Laška vlada je seveda te glasove takoj proglasila za neresnične. Tito pa je preko svojega poslanika v Washingto- nu Popoviča povedal Amerikancem, da¬ je možno doseči sporazum ob dobri volji na obeh stranah, vedar FLRJ nikakor ne more pristati na staro zav. izjavo iz leta 1948. o vrnitvi Trsta Italiji. Incidentu ob meji, ki so ga izzvali Ju¬ goslovani, je na laški strani sledila eks¬ plozija peklenskega stroja, položenega pred palačo Zav. voj. uprave v Trstu. Aretiranih je bilo preko 10 oseb, samih novofašistov, pripadnikov iz Rima vo¬ denega MSI (Movimento sociale italia- no). či. Ni več tako hudega pritiska za vpis v organizacije, za udeležbo na zborovan¬ ji. Na šolah se je pričel nov kurz — strog, ker so ugotovili, da s popuščan¬ jem nikamor ne pridejo. Začeli so meta¬ ti na veliko. Ukinili so vse štipendije dijakom, ki nimajo zadovoljivega uspe¬ ha, in akademikom, ki niso napravili vseh predpisanih izpitov. Nadaljuje se gonja proti duhovščini. Ljudstvo je mne¬ nja, da je sedaj država najboljša propa¬ gandistka za Cerkev, kajti po časopisih klatijo tako debele, da jih živa duša ne Verjame. Začela se je akcija, da se po¬ dere karmeličanska cerkev na Setu, češ da ovira promet, začela gonja proti kaplanu v Idriji, ker je pričel zbirati sredstva za popravo cerkve, češ da je sedaj dosti drugih večjih potreb.’’ Figovca v Ljubljani ni več. V Ljublja¬ ni je mestna občina začela razširjati ne¬ katere ozke ulice. Tako razširjajo sedaj tudi Dunajsko cesto ter so porušili vse hiše od Figovca do banke Slavija. Na zasedanju ljubljanskega občinske¬ ga odbora, ali kakor ga komunisti sedaj imenujejo “Mestni ljudski odbor” se je razvnel tudi neki Ocepek. Tudi njega je razkailo “rovarjene reakcionarne du¬ hovščine”, ki da skuša ravno v trenut¬ ku. ko se oni trudijo za “poglobitev so¬ cialistične demokracije licemersko iz¬ podkopavati vse pridobitve revolucije. “Največji greh te duhovščine je tudi za tega komunističnega priganjača, da se duhovščina briga za mladino.” Po zatr¬ jevanju tega govornika pa “reakcionarji” dvigajo glave tudi v kmetijskih delov¬ nih zadrugah. Takim nezadovoljnežem pa da pomagajo tudi nekateri “sovraž¬ no razpoloženi advokati”, ki tistim za¬ družnikom, ki žele izstopiti iz zadrug sestavljajo prošnje. Na isti seji je še ne¬ kaj drugih govornikov napadalo tudi privatne obrtnike, ki da so začeli nasto¬ pati proti državnemu in zadružnemu obrtniškemu sektorju. Tako se vedno glasneje oglaša nezadovoljstvo ljudi proti komunističnim gospodarskim usta¬ novam in vedno odločneje prihaja do iz¬ raza želja po svobodnem gospodarskem in političnem življenju. Stanovanjska stiska je tudi doma zelo huda. To vidimo iz poročilca v ljb. dnev¬ niku, ki ga je napisal ves vesel nekdo, ki je v Mariboru po dolgem času le dobil enosobno stanovanje v neki novi hiši. Ko se je pa veselil je ugotovil, da v ku¬ hinji ni bilo štedilnika. Električna na¬ peljava je sicer bila v stanovanju, ne pa elektrike. Niso namreč še zapeljali elek¬ tričnega voda do stavbe. Ljudje so v hi¬ ši že več mesecev, pa elektrike še ved¬ no niso dobili in si svetijo s svečami in petrolejkami. Iz Trsta poročajo, da je nedavno na¬ stal pri prestopanju v mednarodni vlak v Sloveniji prepir in pretep. Posledica je bila, da so vse potnike prepeljali na ; zaslišanje v zapore. Neka gospa, ki je bila v tistem vlaku in je potovala v Trst že štirinajst dni sedi v zaporih UDBE v Zagrebu. Ljudje neprestano beže iz Titovine. Beg čez mejo je pa vedno nevaren, ker so titovci mejo močno zastražili. Pri Gorici je vedno več primerov, da kakega begunca ujamejo. Usoda teh je različ¬ na. Mnogo jih je, ki zaradi prevelikega napora tečejo do žice, ki bi jo morali samo preskočiti, pa bi bili rešeni, ker na italijansko stran ne smejo streljati, toda marsikateri se pred žico onemogel zgrudi. Tako je nedavno nek moški pa¬ del pred žico. Miličnik je začel takoj streljati nanj, a ga ni zadel. Moški je prosil: pusti me živeti, imam ženo in otroke. Kljub silnemu ogorčenju ljudi pa je komunist skočil k njemu in ga s pu¬ škinim kopitom udaril po glavi. Nekaj ur zatem je nesrečnež umrl. eVčkrat ge zgode tudi drugačni primeri. Prav do meje pride včasih poštni voz. Voznik prav lagodno obrne voz čisto do žične ovire, ustavi konja in naglo preskoči ži¬ co — pa je rešen. Tako sta storila ne¬ davno tudi dva, ki sta se pripeljala do meje kar z avtomobilom Rdečega kri¬ ža. Pustila sta avto in preskočila mejo. Nedavno je svojo spretnost pokazalo tudi neko dekle. Stražnika je tako zme¬ šala, da jo je ves zaljubljen spremljal proti meji. Ko ji je razodeval svoje srčne bolečine, jo je dekle ucvrlo in zbežalo preko meje. Razočarani ljubimec je ves divji pograbil puško in oddal nekaj stre¬ lov za pobeglim dekletom, katerega je malo obstrelil, hujšega pa k sreči ni bilo. Žalostna smrt pa je zadela 16 letnega fanta, ki je prišel v Novo Gorico na te¬ čaj za železničarje. Med odmorom je šel na sprehod po cesti, kjer je hoja prepo¬ vedana. Vojak je nekaj zavpil, fant pa svarila ni slišal. Miličnik je takoj sprožil ter je fanta težko ranil. Obležal je v mlaki krvi. Šele po daljšem času sta pri¬ šla dva miličnika ter sta ga s poti za¬ vlekla za grm, zanj se pa nista zmenila in je fant tako umrl radi izkrvavitve. Poleg pojačanih straž na meji so Ti¬ tovci tudi otežkočili prihajanje ljudi v obmejni pas. Uvedli so dvojne legitima¬ cije. Modre za vso državo in zelene za obmejni pas, ki sega 25 km v globino. Vsakega sumljivega človeka miličniki ustavijo in zahtevajo od njega legitima¬ cijo. Če ima modro, je takoj naslednje vprašanje kje ima posebno dovoljenje. Če ga nima, je izgubljen. Slovenci v Argentini : Mensloza Vabilo. Društvo Slovencev v Mendozi I je zajelo že veliko večino tukajšnjih Slo¬ vencev. Ker pa društvo ni le za nekate- I re, marveč za vse protikomunistične j ! Slovence, zato se znova obrača na vse ; j brez razlike, da se mu priključijo in daj j s svojo iniciativo in s svojim delom j oplodijo delo za skupnost. Vsi brez iz¬ jeme imajo svoje mesto v njem. Dru¬ štvo je popolnoma demokratično in ima¬ jo vsi člani enake pravice in enake dolžnosti. Vsak član ima pravico voliti, biti voljen in predlagati kandidatno li¬ sto. Jasno je, de na ta način vselej zma¬ ga mnenje večine, a odbor mora v skla- | du s pravili upoštevali kolikor se le da j tudi dobre predloge manjšine. Zato, združimo vse svoje sile, ker le v slogi | je moč. Družinska sreča. Frantar Janez in Ivana sta dobila sinčka. Iskreno česti¬ tamo! V nedeljo, 28. septembra je šla naša mladina na izlet. Fantje so šli na Cerro de la Gloria, dekleta pa v Plumerillo. Prebili so v naravni veselo popoldne. SFZ — odsek Mendoza pripravlja za praznik Kristusa Kralja primerno pro¬ slavo. Na sporedu je tudi misterij “Sul¬ tanova hči in dobri vrtnar” v režiji g. Rudija Hirscheggerja. RAZPIS PREDNAROČSE Začetkom decembra t. 1. bosta izšli dve nove slovenski knjigi: 1) KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE ZA LETO 1952 (cca 260 strani, bogato ilustriran) ; 2) NAŠA BESEDA. MLADINSKA KNJIGA (cca 120 strani, preko 50 ilustracij). Vabimo vse Slovence v Argentini in Južni Ameriki, da na¬ ročijo obe knjigi v prednaročbi tekom meseca oktobra in no¬ vembra. V prednaročbi je mogoče naročiti le obe knjigi skupno in to za ceno 40 pesov. Ta znesek je plačati ob naročilu. Možno pa je plačati navedeni znesek tudi v dveh obrokih in sicer 25 pesov ob naročilu, 15 pesov pa ob prevzemu knjig. Rok za pred¬ naročilo poteče 30 novembra. Po tem roku bo sicer mogoče kupi¬ ti vsako knjigo posebej, toda po žnatno višjih cenah. Prednaročila sprejema pisarna Društva Slovencev v Bue¬ nos Airesu. Ostale kraje in osebe, kjer bo tudi možno naročiti obe knjigi, bomo javili v prihodnji številki. Kdor pa naroči knji¬ gi po pošti, naj to stori na naslov: Eslovenia Libre, Victor Mar- tinez 50, Buenos Aires. Obenem naj priloži v pismu giro postal za 40 odnosno 25 pesov. Založba "Svobodna Slovenija" Titova “socialistična demokracija 99 v dejanju Nadaljujemo z objavo pisma o seda- j njih razmerah doma, ki nam ga je po- ; slal prijatelj iz Evrope. Poročilo je bi¬ lo napisano doma. Začetek pisma smo objavili v prejšnji številki. IV. KMETIJSKE ZADRUGE O kmetijsko obdelovalnih zadrugah ni slišati kaj posebnega. Vidi se, da je di¬ rektno siljenje kmeta v zadruge precej ponehalo. Vidi se pa tudi, da je cilj Tito¬ ve gospodarske politike spraviti kmete v nemogoč položaj in s tem do prostovol- nega vstopa v zadruge. Da je to res, pri¬ ča tudi to, da ljudem ki se hodijo na raz¬ ne višje in nižje instance pritoževat za¬ radi prevelikih davkov in dajatev, odgo¬ varjajo: “Če ne morate drugače naprej, pa vstopite v zadruge”. Zdi se, da km*- tijsko obdelovalno zadružništvo v Slove¬ niji že gre navzdol. Po nekaterih krajih kmetje že skušajo izstopati iz zadrug. Pod kakšnimi pogoji mora kmet izstopi¬ ti iz zadruge nam pove sledeči zanimiv članek, ki ga je prinesla “LJUDSKA PRAVICA” z dne 26. junija 1951. pod naslovom “NEPRAVILNO RAVNANJE ODVETNIKA”. “Upravni odbor kmečke delavne za¬ druge Vič pri Ljubljani se je obrnil na Glavno direkcijo za zadružno kmetij¬ stvo z vprašanjem, ali je bilo postopanje odvetnika, ki je z nepravnim poukom za¬ vedel člana zadruge, da je podal izjavo o izstopu iz zadruge, pravilno ali je mo¬ goče proti takemu advokatu uvesti disci¬ plinski ali kazenski postopek, ker je s svojim dejanjem škodoval zadrugi. Ker primer ni osamljan, smo dolžni in upravičeni, da seznanimo z njim zadruž¬ nike in tudi širše pravne kroge zlasti še odvetnike. Ljubljanski advokat dr. Josip Krevl je 19. maja letos sestavil izjavo o izstopu iz zadruge Antonu Kušarju iz Ljublja¬ ne, Tržaška cesta 91. Na sami izjavi je s svojim žigom in lastnoročnim podpi¬ som potrdil, da je izjavo o izstopu iz za¬ druge sestavil sam. V tej izjavi navaja, naj se Kušarju vrne vsa vložena zemlja z vsemi pritikli¬ nami in z vsem živim in mrtvim inven¬ tarjem. Izstop utemeljuje s tem, da je klijent že star in da prejema od zadru¬ ge 500 din mesečne podpore. Dr. Krevl bi moral kot advokat pozna¬ ti vse pravne posledice izstopa iz zadru¬ ge in vedeti, da po Temeljnem zakonu o kmetijskih zadrugah ne gredo njegovi stranki pravice, ki jih uveljavlja. Če iz¬ stopi zadružnik iz zadruge, se mu vrne le vložena ali pa druga enakovredna zemlja, nikakor pa ne živina, stroji, go¬ spodarske zgradbe in vse drugo kar je vložil zadružnik v zadrugo. Ta ima pra¬ vico le do izplačila denarne vrednosti vloženega premoženja, in sicer v tisti vi¬ šini, v kateri je bilo premoženje ocenje¬ no ob vložitvi v zadrugo. Zadruga mora zopet po določbah navedenega zakona izplačati premoženje v desetih ali pet¬ najstih letih ali celo v daljšem razdobju, če je zbor sklenil, da se z odplačevanjem ne prične takoj po ustanovitvi zadruge. Dr. Krevl bi moral svojo stranko tudi poučiti, da mora zadružnik, ki izstopi iz zadruge, povrniti zadrugi morebitno višjo vrednost zemlje, ki se vrača, v vsa¬ kem primeru pa trpeti vse stroške, ki nastanejo v zadrugi zaradi oddelitve zemlje. Ta odvetnik je postopal torej v na¬ sprotju z določbami zakona o odvetniš¬ tvu, ki izrečno določa, da mora advokat vsako zadevo vestno preučiti in stranko poučiti o njenih zakonitih pravicah. Tudi je po cit. zakonu nedovoljeno in kaznji- vo opravljanje odvetništva, ki ima na¬ men izigravanje zakona in izposlovati nezakonita in nedovoljena uradna de¬ janja. Kasneje se je na članskem sestanku Kmečkedelovne zadruge Vič izkazalo, da zadružniki, ki so vložili skoro enake iz¬ stopne izjave kakor je Kušarjeva, ne bi nikdar dali izstopnih izjav, če bi bili se¬ znanjeni z določbami Temeljnega zako¬ na o Kmetijskih zadrugah. Tudi utemeljitev izstopa, da prejema namreč Kušar le 500 din. mesečne pod¬ pore od zadruge, ne drži. Iz knjigovod¬ skega izpiska je razvidno, da je zaslužil Kušar v 1950. letu 23.635 din v gotovini in prejel 8000 bonov od zadruge, poleg tega pa je dobil še 241 kg. pšenice in druge pridelke po nižjih enotnih cenah, neglede na to, da prideluje na svoji ob- hišnici krompir, koruzo, peso in povrtni¬ ne ter da redi kravo in prašiča.” V današnji borbi za socijalistično gra¬ ditev našega kmetijstva je tudi našim odvetnikom odmerjena važna vloga pri utrjevanju socijalistične zakonitosti. Tem bolj je zaradi tega vredno obsojan¬ ja, če se posamezni advokati tega ne za¬ vedajo in s svojim delom zavirajo gra¬ ditev socijalizma. Glavna direkcija za zadružno kmetijstvo je bila v konkret¬ nem prisiljena, da je predlagala odvet¬ niški zbornici, naj uvede proti dr. Krev- lu disciplinski postopek.” KMETSKO GOSPODARSTVO Tisti ki bi na življenje kmetov v Slo¬ veniji gledali bolj površno in od daleč, bi mislili, da se jim bo sedaj, ko nima¬ jo več obvezne oddaje živine, mleka in krompirja, kar dobro godilo, pa ni tako. Cene predmetom, ki so izvzete od obvez¬ ne oddaje, bo tudi v bodoče diktirala ob¬ last. Kmetje bodo na boljšem le toliko, da ne bodo prisiljeni teh predmetov pro¬ dati. Kdo bo smel kupovati in klati ži- | vino, kupovati krompir in po kaki ceni | se bo to prodajalo, vse to bo določila država. S 30. junijem je obvezna oddaja zgo¬ raj omenjenih predmetov ukinjena. Za¬ ostanki so se neusmiljeno iztirjali, pa če I tudi gre-zadnj krava iz hleva. Poznam j žensko, ki je od svoje bajtice dolgovala I na obvezni oddaji živine še 56 kg. žive Miš j alkov Jnleek tinsa*! Iz Ljubljane je prišlo sporočilo, kakor smo že objavili, da je tam umrl star bli¬ zu 80 let mladinski pisatelj “Mišjakov Julček”, to je Slapšak Julij, vpokojeni šolski nadzornik, oče nam s škofovega o- biska dobro poznanega škofovega sprem¬ ljevalca Rev. Julija Slapšaka iz Cleve¬ landa v USA. Pokojni ni bil samo dober družinski oče: njegova družina je štela vsaj deset otrok, če ne več, med njimi je najstarejši Rev. Julij, sin Stane je in¬ ženir ter je bil tajnik ministra dr. Kre¬ ka v Beogradu. V Beogradu je tedaj služboval tudi sin France, ena hčerka je redovnica, druga medicinka, pa je svet¬ niško umrla med drugo svetovno vojno, potem, ko se je vsa žrtvovala za obisko- l vanje slovenskih internirancev v itali¬ janskih taboriščih, donašajoč jim pomoč Rdečega križa, ameriških škofov ih Va¬ tikana. Bil je tudi dober učitelj tiste “stare sorte”, ki se je ves posvečeval občinskim zadevam, ustavljanju zadrug in hranil¬ nic, zlasti pa je slovel kot sadjar. Bil je občinski svetnik tudi v ljubljanskem občinskem svetu. Bil pa je tudi pisatelj. Kako smo otroci prebirali v ljudski šoli “Mladinske spise Mišjakovega “Julč- ka”, ki jih je par zvezkov. Povest o Til¬ nu na Šmarni gori je bila morda njego¬ va najbolj znana. Kdo bi danes vedel vse naslove in njih pomen. (O njem sem pi¬ sal posebnu “razpravico” v letu 1944, ko smo za njegovo 70 letnico z Velikonjevo podporo pri Zimski pomoči izdali jubilej¬ ni zvezek njegovih povestic). Te povesti- ce so bile že iz zadnjega časa in so go¬ vorile krepko besedo o Dolenjcu-pijančku pred vhodom v nebo: motiv, ki sta ga obdelala ločeno Zorc in on, pa oba v res jedrnati besedi, ostri karakteristiki in humoru. S to knjigo smo malo osveži¬ li spomin na v naši mladosti najbolj zna¬ nega mladinskega pisatelja. V času urejanja te njegove zadnje knjige sem bil večkrat pri njem v Drav¬ ljah, kjer je kmalu za Vodnikovo roj¬ stno hišo imel svojo hišico, in tam sem lahko dobro spoznal to kremenito slo¬ vensko postavo, idealnega slovenskega učitelja, ki je vzgajal enako v šoli, kot potem tudi z zgledom doma, pa bil v krepki delavnosti za socialno gospodar¬ sko preroditev in za trdni verski prerod vaškega in potem predmestnega prebi¬ valstva. Tedaj sva se tudi domenila, da bo on napisal slovenski pandant Nem¬ čevi “Babici”, nekakšnega slovenskega “Dedka”, kot je bil sam: v krogu svo¬ jih številnih otrok in otrok otrok naj bi opisal svoj sadni vrt v razdobju enega leta in z njim vse običaje stare podedo- vanosti v krogu nove mladine, če je pi¬ sal in napisal to povest, ne vem. Vem, pa, da je bil ideje vesel in da bi jo tudi mogel in znal uresničiti. Zdaj je ta “dedek” umrl in legel v grob ob zanimive može naše preteklosti. V slovenski literaturi ima svoje skrom¬ no mesto, večjega v delu za “javni bla¬ gor”, še večjega pa v srcu svojih otrok in vnukov; največjega pa mu je dal On, kateremu je bil vedno zvest kot oče, go¬ spodar in pisatelj. Dr. T. D. j teže. V kritje tega zaostanka je dala koštruna, ki je tehtal 50 kg. Ostanek 6 kg. je morala od nekoga, ki je imel za¬ ostanek v dobrem, kupiti. Za koštruna so ji plačali 400 din. Kako velike dajatve so kmetje imeli, naj vsaj nekoliko po¬ kaže tale primer: Poznam kmeta v hri¬ bih vsaj 600 m. nadmorske višine, ki je lansko leto moral oddati pet prašičev, 1000 kg. pšenice in 5000 kg. krompirja, poleg živine in še vsega drugega. Saj vsi vemo, kakšne so hribovske kmetije. Ve¬ like po obsegu, glede donosnosti in stroškov obdelovanja pa se ne morejo ni¬ ti od daleč meriti s kmetijami na ravni¬ nah. Kakor pri vseh stvareh tudi pri odmeri obvezne oddaje povsod postopa¬ jo zelo pristransko in pripadnike režima povsod ščitijo. Številčno stanje živine nudi na splošno zelo žalostno sliko. Videl sem kmetije, ! ki imajo komaj polovico in celo samo j tretjino normalnega števila živine, če ni po drugih krajih drugače in to verjet¬ no ni, potem lahko sklepamo, da ima Slovenija 30% do 40% manj živine ka¬ kor leta 1945. Temu je vzrok visoka od¬ daja in upor kmetov, da bi državi za¬ stonj redili živino. So pa tudi še kmetje, ki za vsako ceno skušajo obdržati svoje kmetije na prejšnji višini. Na splošnem je na kmetih precej zdra¬ vo razpoloženje in kmetje upajo, da bo enkrat drugače. Zato delajo in se trudi¬ jo z nadčloveškimi močmi, da morejo iz¬ vršiti obvezno oddajo in plačati davke, in tako ohranijo kmetije za tisti čas, ko bo drugače. (KONEC) Strem 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 4. X. 1951 SLOVENCI Kanada Rojstva: Nace Križman in Zofka, roj. Klančar sta dobila punčko. Tone Štih in Marija, roj. Maček imata tudi hčerko. Rudi Resnik in Ana, roj. Naglič sta do¬ bila sina Marjana, Jamnik Luka in Jo¬ žica pa herko. Čestitamo! Bolniki: Nimamo samo veselih novic. Žal je več naših fantov v bonišnici. Ta¬ ko se zdravi že dalj časa v bolnišnici v Hamiltonu Jože Vamplin. Želimo mu skorajšnjo ozdravitev! Semeniščniki: Poleg bogoslovca Jožeta Ambrožiča, ki študira v semenišču v To¬ rontu imamo v jezuitskem noviciatu v Guelphu mladega Jožeta Plevnika. Dovršitev študij: V tem poletju je na torontski univerzi dovršila študije iz fi¬ lozofije gdč. Lea Seljakova iz Ljubljane. S študijem je začela v Italiji na kolegiju Lingue modeme, v Benetkah, nadaljeva¬ la v Ottawi in Torontu. Sedaj je že do¬ bila službo na višji šoli v Flesherton okrog 80 milj severozahodno od Toronta. Romanje: Vsako leto enkrat gremo Slovenci skupno na božjo pot v Midland. Letos smo se odpeljali tja 19. avgusta. Iz Toronta sta vozila dva velika avtobu¬ sa, poleg tega pa še lepo število zaseb¬ nih avtomobilov. A kljub temu nas je bilo letos mnogo manj kot prejšnja leta. Dopoldne smo imeli mašo in skupno ob¬ hajilo. Popoldne smo molili križev pot na prostem, v cerkvi pa je imel nato g. dr. Kolarič govor, v katerem nas je pri¬ pravil na obnovo posvetitve Marijinemu Srcu. Po obnovi posvetitve smo imeli pe¬ te litanije Matere božje. Skupno smo napravili tudi štiri obiske v cerkvi in molili za svetoletni odpustek. V prav veselem razpoloženju smo se proti večeru vrnili nazaj v Toronto, Guelph in Ha¬ milton. Telovadna akademija: Za telovadbo v tujini ni toliko zanimanja, niti prilike za vaje. Vendar je v Torontu nekaj nav¬ dušenih telovadcev, ki so preko vseh te¬ žav le našli možnost in imeli dovolj vo- SLatsus V nedeljo, dne 7. oktobra bo po slo¬ venski maši v župnijski dvorani pro¬ svetno predavanje Društva Slovencev. Vsi toplo vabljeni. PO SV E T U lje, da so začeli pridno trenirati. Po več mesecih trdega dela so nam v nedeljo 2. septembra pokazali kaj znajo. Da pa prireditev ni bila preveč enostranska, so povabili k sodelovanju tudi slovenske telovadce iz Clevelanda v USA. Prišli so pod vodstvom g. Janeza Varška. Na sporedu so bile gimnastične vaje, nato vaje na drogu in bradlji, vmes je moški zbor iz Batawe zapel nekaj narodnih. Za zaključek pa so zarajala slovenska dekleta vsa v narodnih nošah po venčku narodni pesmi nekaj narodnih plesov. Spored je bil dovolj pester in zadovolji¬ vo izveden. Telovadci so pokazali pre¬ cejšnjo gibčnost in skladnost. Največji napredek je bilo opaziti pri Francu Gr¬ meku. Od gostov pa je bil najboljši pri¬ znani g. Janez Varšek. Največjega aplavza so pa bila deležna dekleta v na¬ rodnih nošah. Udeležba je bila velika. Med gledalci jih je bilo lepo število tudi iz Clevelanda. Upamo, da se bodo naši j stiki z onimi v USA s podobnimi prire- | ditvami v bodoče še bolj povečali in da j se bodo prihodnje leto odzvali tudi telo¬ vadci od Fantovske in Dekliške zveze in ne samo posamezni telovadci. Dr. Janez PAJK — V ponedeljek 17. sept. se je pri: avtomobilski vožnji smrt¬ no ponesrečil mladi slov. duhovnik dr. Pajk, ki je kot prvi slovenski duhovnik prišel v Kanado pred nekaj leti, se sil-1 no zavzel, da je čim več Slovencev mo- j glo najti svojo drugo domovino v Ka¬ nadi ter ves čas svojeega bivanja med j njimi bil vedno prežet požrtvovalnosti j in žrtev za svoje slovenske rojake. — Po¬ greb jei bil v četrtek 20. sept. ob števil¬ ni udeležbi Slovencev. Pokopali so ga V Toronto. Pokojni dr. Pajk zapušča v Kanadi dva brata, v domovini pa števil¬ no sorodstvo, katerega bo njegova smrt prav tako pretresla, kakor je pretresla Vse slovenske naseljence po svetu. Iz pisma slov. naseljenca posnemamo naslednje: “Zasledujem kanadsko poli¬ tiko in splosno mnenje o njej. Bližamo se inflaciji; politika vlade je striktno li¬ beralna in vodena v interesu kapitalis¬ tov. Odpuščajo delavce zaradi pomanj¬ kanja surovin in naročil, n. pr. avto- bilska industrija. Kontrole niso vpeljali še nobene, cene pa rastejo neprestano, istotako takse. Vlada pravi, naj se pro¬ ducira več, štedi več in potroši manj. SUDEXPORT-TRST dostavlja Vašim v domovino pakete v 20—25 dneh. Cene paketom so zelo ugodne. Vsak paket je zavarovan in če ne pride na določeno mesto, denar naročniku vrnemo. — Naročila in navodila: OTON FRESL, glavni zastopnik, AIZPURUA 3184, Villa Urquiza, Bs. Aires. Stranke sprejemamo ves dan. Pakete lahko naročite še na sledečih mestih: Calle 25 de Mayo 749|IV, ofic. 16 od 9—12 ure dop. in od 15—19 ure pop. Telefon 32-8255. Ob sobotah sprejemamo pakete od 9—13 ure in v ulici 1 Peso. Za vse druge predmete, katerih nismo navedli, a se zanje zanimate, Tudi iz notranjosti Argentine lahko naročite pakete, denar pa pošljete po “giro postal”. POMOČ; DRUŽINAM V SLOVENIJI SSa&gjsSa izIsSir*a paketov k vsemi potrebnimi živili in ostalimi koristnimi predmeti Zahtevajte cenike! — EUROPLATA FOZOS 129 - I. nadstropje BUENOS AIRES Bajno, kaj ne ? Bližamo se vojni, k sreči, j če ne, bo tu katastrofa. Na drugi strani pa se narod zaveda vedno bolj canad- skega pokolenja. Izrazi British in pod. veljajo samo z še za Angleže; prav tako je padla inmigracija ‘Britisherjev’ na 11% od jan. do julija 1951... Jugoslo¬ vanov ni prišlo veliko; skupaj okrog 3— 4.000.” WINDSOR Iz Windsorja ni veliko slišati. Pa so vendar tam Slovenci zelo živahni. Ker jih ni veliko, pa tisti bolj drže skupaj. Letos so ustanovili društvo “Zlatorog”. Predsednik je g. Tone Kramberger. Us¬ tanovitev so proslavili s piknikom na farmi našega novonaseljenca g. Vinka Kunstlja. Namen društva je skrbeti za družabnost. MONTREAL Odkar je prišel v Montreal č. g. Pu¬ har, se je versko in družabno življenje naših Slovencev poglobilo. Skupaj pri¬ dejo pri slovenski maši, pevskih vajah in raznih prireditvah. Ustanovili so Bara¬ govo društvo in se navdušeni udeležuje¬ jo sestankov. V avgustu so šli skupno na j božjo pot k St. Agathe v bližini Mon¬ treala. M. K. Trst V nedeljo 23. sept. je bil na Repentab- ru tradicionalni tabor Slovenske pro- i svete. Uprizorili so prvo dejanje Tum- škove drame “Država med gorami” v režiji prof. Jožefa Peterlina, nato pa “Kraško ohcet”, ljudski običaj, katerega so pod vodstvom Dragota Petkovška pripravili Mačkovljani. Sodeloval je tu¬ di pevski zbor Škrjanček pod vodstvom Ludvika Klakočerja. Prireditve se je u- deležilo okrog 1500 ljudi, ki so bili s programom še kar zadovoljni, vendar so pričakovali še nastop “Jadran” a in zbo¬ ra iz Gorice, ki sta bila na sporedu na¬ povedana. Stavbena tehnika, načrti, tramites Municipales, tramites por el Banco Hipoteca- rio Nacional y de la Provincia Buenos Aires (konstrukcija) VICTOR LAPANJA CORONEL TOSC ANO 861 RAMOS MEJIA - F. C. N. D. F. S. v ponedeljek, sredo in petek od 18 ure dalje Zaradi nenadnega odhoda iz Capi- tala je na prodaj v naši koloniji v La- nusu krasen lot 200 m2. Lot je voga¬ len, pripraven za trgovino ali gostil¬ no. Cena 5.000.— na roko. Informa¬ cije v pisarni Društva Slovencev. SPD priredi v nedeljo dne 14. tm. izlet v Tigre. Zbirališče na veliki žel. postaji v Retiro (pred indicadorjem) ob 11 uri. Peti redni letni občni iber Pri$!f¥a Slovencev v Bs. Airesu bo v nedeljo dne 21. oktobra 1951 ob 11.30 uri dopoldne v dvora¬ ni Salezijanskega zavoda na Belgranu (Hipolito Irigoyen 3900). DNEVNI RED OBČNEGA ZBORA BO SLEDEČI: 1. Branje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Sklepanje o dopolnitvah pravil; 3. Poročila odbornikov; 4. Razgovor o poročilih odbornikov; 5. Poročilo Nadzornega odbora; 6. Volitve; 7. Predlogi; 8. Slučajnosti. Odbor Društva Slovencev vabi vse članice in člane, da se ob¬ čnega zbora zanesljivo udeležijo. Samostojne predloge za občni zbor je treba poslati Društvu Slovencev vključno do 12. oktobra 1951. Odbor Društva Slovencev Buenos Aires, dne 4. oktobra 1951. Društveni oglasnik Društvo Slovencev opozarja in vabi vse članice in člane na informativni član¬ ski sestanek, ki bo en teden pred zbo¬ rom društva t. j. v nedeljo 14. oktobra 1951 takoj po slovenski maši na Belgra¬ nu v dvorani Salezijanskega zavoda Sv. Franšiska Sal. Na tem sestanku bo raz¬ govor o vseh društvenih zadevah kakor tudi o občnem zboru Društva Slovencev. En teden kasneje, t. . v nedeljo 21. ok¬ tobra 1951 pa bo ob istem času in na istem kraju peti redni letni občni zbor Društva Slovencev, na katerem pa se bo po tukajšnjih predpisih in navadah go¬ vorilo le v kasteljanščini. Odbor še po¬ sebej vabi in prosi vse članice in člane, da se občnega zbora zanesljivo udeležijo. Tiste članice in člani, ki stanujejo zu¬ naj Buenos Airesa, in se v enem dnevu ne bi mogli radi oddaljenosti vrniti na svoje domove, morejo biti zastopani na občnem zboru po pooblaščencu. Te dni razpošilja društvena pisarna vsem tem obrazce za taka pooblastila. Kdor pooblastilo prejme, naj ga izpolni in podpiše. Napiše naj ime člana, kate¬ rega pooblašča, da ga zastopa na ob¬ čnem zboru Društva Slovencev. Izpolnje¬ no in podpisano pooblastilo, naj pošlje na Društvo Slovecev — Victor Marti- nez 50, Buenos Aires, najkasneje do 20. oktobra. Poleg tega pa naj vsak o tem pismeno obvesti osebo, katero je poobla¬ stil, da ga na občnem zboru zastopa. Kot pooblaščenci morejo na občnem zboru nastopati samo člani Društva Slo¬ Daruj svojcem, prijateljem, daruj samemu sebi “Peti Evangelij” pokoj¬ nega pesnika Antona Novačana. Da¬ nes je to lepa knjiga, jutri bo zanimi¬ vost, pojutrišnjem — redkost. Slo¬ venska pisarna ima še nekaj izvodov naprodaj. vencev. Drugih oseb v to ni mogoče po¬ oblaščati. Odbor Društva Slovencev bo takoj na začetku občnega zbora stavil v odobri¬ tev predlog, da smejo ža na letošnjem občnem zboru kot pooblaščenci zastopa¬ ti tudi rodbinski poglavarji člane svoje rodbine in obratno, da morejo rodbinski člani zastopati svoje starše. Na ta način bodo mogli zastopati mož¬ je svoje žene, ki so članice Društva, pa se kot gospodinje zaradi dela občnega zbora ne morejo udeleževati. Za te lahko možje dvignejo pooblastila pa tudi sino¬ vi in hčere lahko zastopajo očeta ali ma¬ ter, ali pa oba, če sta oba člana društva. Ne morejo pa po pooblastilu zastopati bratje svojih sester in obratno. Ne mo¬ re pa se ta ugodnost razširiti na svake, zete in drugo sorodstvo, temveč velja sa¬ mo za rodbinske člane. Obrazce za pooblastila morejo dvigni¬ ti v društveni pisarni. Prav tam naj do 20. oktobra oddajo tudi izpolnjena in podpisana pooblastila. Poravnajte zaostalo ssarožaino za lanslso leto " C A § A ROT ®J 59 urama iia zlatarna OLAZABAL 2336 T. E. 76-9160 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Novorojenčkom: jedilni pribor iz alpake srebra v etuiju. — Cena: 14, 22, 23 in 36 pesov. Predelava starega nakita v moderne oblike: v 18 krt zlatu in srebru. Popravila ur in nakita. Graviranje in nabiranje perl. Še traja jubilejni popust pri nakupu. Slovenske molitvenike "Kristus Si r a i e u j 99 podobe, slike, kipe, rožne vence, svetinjice, podobice... prave FOTOGRAFIJE SLOVENIJE in albume... vse potrebščine za šolo, za pisarno, za dom... nalivna peresa, svinčnike, birome... Vam nudi SANTERIA Y PAPELERIA "SANTA JULLA' Victor Martinez 39 — Capital Imprerita ''Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. E. 54-4644 POHITITE l NAROČILOM BOŽIČNIH PAKETOV! t* 93 CANGALLO 43©. Oficiiea SS02 TE A N SITO E H ( 0 M IE H D A S tN IERH A CI0 K A L E S « URADNE URE: OD 9. DO 18. NAROČNIKI, KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO LE GIRO Ta c e n i Si r a z v e i § a v i § a r s e dosedanje e e n No. 1.$ 60.— 2 kg riža 2.5 kg sladkorja No. 2.$ 60,— 4.5 kg riža No. 3.$ 60.— 4.5 kg sladkorja No. 7.$ 70,— 4 kg mila za pranje 300 g toaletnega mila No. 8. $ 85.— 2 kg svinjskege masti 3 konserve govejega mesa 1 steklenica mesnega izvlečka 1 konserva paradižnikove mezge No. 10.$ 80.— 1 kg surove kave 2 kg sladkorja 1.5 kg riža No. 11.$ 90.— 3,2 kg govedine (corned beef) 1,5 kg prekajene slanine No. 12. $ 80.— 2 kg riža 1 kg govedine 2 konservi z govedino 1 steklenica mesnega izvlečka No. 13.$ 90.— 1 kg prekajene slanine 1 kg svinjske masti 2 kg čebelnega medu No. 14.$ 90.— 1 kg surove kave 3 kg neto čebelnega medu No. 15.$ 90.— 4,5 kg govedine (corned beef) No. 16.§ 90.— 2 kg neto svinjske masti, 2 kg prekajene slanine No. 17.$ 100.— 1 kg surove kave 3 kg neto svinjske masti No. 18.$ 100.— 4,5 kg riža 4,5 kg sladkorja No. 19.. .. $ 100.— 9 kg riža 1 kg surove kave 2 kg sladkorja 2 kg svinjske masti 2 kg riža 1 kg govedine (pecho de vaca) Vk kg marmelade No. 27.$ 150.- 1 kg govedine v konservi 1 kg slanine 2 kg svinjske masti 1 kg riža 1 kg čebelnega medu 1 kg sladkorja, % kg kakaa T. E. 3 4-9185 MONTEVIDEO: CALLE ANDES 1202 POSTAL ' s Si e • No. 30.$ 230.— 1 kg Santos kave v zrnju 1 kg sladkorja 1 kg marmelade 1 kg čistega čebelnega medu 1 kg svinjske masti 1 kg prekajene slanine 1 kg govejega mesa 1 steklenica (100 g) mesnega izvlečka 1 manjša konserva s svinino 250 g angleškega kakaa 200 g Ceylon čaja 400 g izbranih dišav No. 31.$ 65.— 4.5 kg moke No. 32.$ HO,— 4.5 kg moke 4.5 kg sladkorja No. 33.$ 150.— 2.5 kg surove kave No. 34.$ 180.— 1 kg surove kave 1 kg kakaa % kg čaja