374
Zakaj se pri nas toliko zvonov ubije ?
Zvon je draga stvar, in pogostoma pri zvonarji biti prizadene ljudem preobilnih stroškov.
V letošnjih ^Drobtinicah" pod nadpisom ??Zvonovi" razodevajo častiti gosp. fajmoster Hašnik s podučljivo besedo, da največ je krivo toliko ubitih zvonov tisto drobno z vonj en je, ki se pri nas imenuje priterkovanje. Gospod fajmoster pišejo o tem tako-le:
„Slavnoznani zvonar Anton Samasa mi je povedal, da naj več zvonov se po slovenskih krajih ubije, ker še z m i raj tisto drobnjenje imajo, ktero zvonovom največ skodje. Lahko umetno, zakaj da se takrat največ zvonov ubije, kadar na drobno   zvonijo   (^kleukajo, priterkavajo),   ker   takrat  se  le
375
iia eno plat bije. Naj bi se torej mežnarjem in fantom, ki vsi sploh neizrečeno veselje imajo, prav dolgo tudi po celi uri zvoniti, ojstro prepovedalo, ob sabotah za večernice ia ob nedeljah za jaternico ne več kot 15, ob večih praznikih pa 20 minut na drobno zvoniti. Pri procesijah pa naj se tako zvoni, da zvonovi tečejo, ne pa le samo na eno plat zvona vdarjati. V nekterih krajih je navada, kadar kak bogatin umerje, in če se mežuarju še posebej kaj plača, da se mu po celi uri na drobno zvoni, in vse sorte vižice se delajo, kakor da bi hotli s tem kaj veselega naznaniti. Take baharije nikar ne terpite, ampak merliču se naj zvoni, kakor se spodobi. Neki učen in brumen duhoven iz nemških dežel, slišati večernicam pred velikimi Svetkami na drobno zvoniti, me vpraša, kaj da tako zvonjenje pomeni? in ko mu povem, da večernicam jutrajšnega praznika tako zvonijo, smehlaje dalje vpraša: Ali je juteršni praznik samo za otroke, ker tako po otročje zvonijo?"
„Komur je zvonjenje izročeno, mora večkrat pogledati, ali se gos že ni nategnila, za ktero kembelj visi; ako se goš zlo nategne, pride kembelj prenizko, preveč na rob bije, in ker je rob zvoua že tenek, ga lahko izkerha ali celo ubije".