13. maj 1980 Leto XIV. - št. 5(116) Pogled na stavbo farmacevtike med gradnjo in v času betoniranja velike plošče v novomeški KRKI. Pogled na zgradu farmacevtike tokom gradnje i u toku betoniranja velike ploče v novomeškoj KRKI. Stabilizacijska prizadevanja v gospodarstvu in v celotnem družbenem življenju, ki smo jih letos zastavili zelo resno, so že prinesla marsikaj novega. Z lahkotnim odnosom in pristopom, ki smo ga bili vajeni prej, smo iz dneva v dan ponavljali napake in si počasi žagali vejo, na kateri sedimo. Bolniški izostanki in izostanki vseh vrst so se iz dneva v dan, iz meseca v mesec in iz leta v leto povečevali. Z vsem, kar smo uporabljali pri delu, smo se privadili ravnati razsipniško. Na varčevanje smo kar pozabili, kadar smo uporabljali družbene dobrote in dobrine. Dolgo smo razpravljali o tem, da bo treba začeti drugače in bolj resno. Besedovali smo po sestankih in delali dobre sklepe, delali pa po starem in narobe. Končno pa je le odbila 12. ura in začeli smo na novi način in z boljšim delom. Mnoge razumljive in popolnoma normalne stvari imajo vsej v začetku za zdaj grenak priokus, vendar pa se bomo na to privadili. Najzaslužnejši priznanja Svečarn podelitev letošnjih priznanj OF in srebrni znak sindikata, s katerima vsako leto občinska konferenca SZDL in občinski svet Zveze sindikatov Novo mesto nagradita najzaslužnejše posameznike in delovne organizacije ali društva, je \____ Stopili smo na rep bolniškim izostankom in izostankom drugih vrst in začudo to ni niti tako težka naloga, uspeh pa se je pokazal presenetljivo hitro. Varčevanje vseh vrst se je kaj hitro uveljavilo: na gradbiščih znamo iznenada veliko bolj bila 23. aprila v muzeju NOB. Podeljenih je bilo 37 priznanj O F in 16 srebrnih znakov sindikata. Med dobitniki srebrnega znaka sindikata je bil tudi naš delavec MARTIN PUNGERČAR iz TOZD TKI, za katerega je predlog o dodelitvi znaka podalo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta. Tovarišu Pungerčarju naše iskrene čestitke! Delavci SGP PIONIR NOVO MESTO smotrno uporabljati gradbeni les. Ne razsipujemo z gramozom, raznimi peski, opeko in drugimi materiali. Celo v pisarnah smo spoznali, da se da varčevati s svinčniki, papirjem in z raznimi pribori, ki jih uporabljamo. Stabilizacija pa nam razen naštetega prinaša še nekatera spoznanja. Omenili bomo samo dve. Gradbene TOZD so doslej delovale vsaka na svojem območju in meje teh območij so bile kar trdno postavljene. Prihaja pa do tega, da v okviru teh meja ni mogoče najti dela in meja je v takšnem primeru brez vsake koristi, le v škodo je. Treba je iti za delom tja, kjer se ponuja. Prihaja do tega, da bodo gradbene TOZD morale druga k drugi za delom, ker ga imajo nekatere preveč, druge spet premalo in da bo treba za delom tudi kam daleč po svetu. Gradbinsko delo je pač po naravi takšno, da se ob njem seliš z gradbišča na gradbišče, iz kraja v kraj. Razumeti in doumeti bo treba, da meje naše TOZD ne segajo, kar zadeva delo, le od tu do tu, ampak vselej in vedno do tja, kjer je delo! Toliko glede meja. In še drugo spoznanje. Stabilizacijski ukrepi so prizadeli nekatere bolj, druge manj. Povsem narobe bi bilo, ko bi tiste, ki so jih prizadeli bolj, prepustili usodi, naj si pomagajo kakor vedo in znajo. Prihodnje leto lahko prizadene uima ukrepov nas. Kako se bomo počutili takrat, če bodo drugi nas pustili same v nesreči? Solidarno si moramo pomagati iz zadreg. Vse TOZD so sestavni del SGP PIONIR in če odmre ena sama TOZD, bo odmrl del Pionirja. Tega ne smemo pozabiti. Zato moramo zdaj, ko so časi težki, pomagati drug drugemu. Odprtost in solidarnost Podpisana nova dela V času od 14. 1. 1980 do izida te številke so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe: TOZD gradbeni sektor NOVO MESTO: — s podjetjem NOVOLES Straža, za gradnjo vzdrževalnih delavnic v Straži — investicijska vrednost 8,748.837,— din; — z Občinsko izobraževalno skupnostjo Novo mesto, za gradnjo objektov: — osnovna šola v Stopičah — investicijska vrednost 34,248.000.- din, — Center za usmerjeno izobraževanje v Šmihelu - investicijska vrednost 189,525.000.— din, — dozidava ekonomsko—administrativnega centra v Novem mestu — investicijska vrednost 16,000.000.— din; — z Indrustrijo kondenzatorjev „ISKRA” Semič za gradnjo proizvodne hale in zaklonišča v Semiču — investicijska vrednost 82,687.095.- din. TOZD gradbeni sektor KRŠKO: — z Direkcijo za izgradnju i održavanje stambenog fonda JNA Ljubljana, za modernizacijo stanovanj v Brežicah — investicijska vrednost 20,218.052.-din; — z „ISKRO” - IEZE Ljubljana, TOZD UPOROVNI ELEMENTI Šentjernej, za gradnjo tovarne industrijske elektronike v Kostanjevici — investicijska vrednost 30,000.000.- din; — stanovanjski stolpič v Brežicah, gradnja za trg — pred-računska vrednost 20,620.881.- din. TOZD gradbeni sektor LJUBLJANA: — s TOPLANRO Ljubljana, za gradnjo objekta „TOPLARNA II” Ljubljana — investicijska vrednost 177,524.152.-din. TOZD gradbeni sektor ZAGREB: — z SIZ stanovanja Velika Gorica za gradnjo 2 stanovanj-sko-poslovnih objektov v Veliki Gorici — investicijska vrednost 27,048.700.- din; - s podjetjem „SLAVIJA” Zagreb - OOUR „SLOBODA” Velika Gorica za gradnjo objekta: „OPSKRBNI CENTAR” Velika Gorica — investicijska vrednost 10,160.000.- din; - s „STANOGRADOM” Zagreb za gradnjo garaž Velika Gorica — investicijska vrednost 10,350.000,- din. Obisk študentov FAGG iz Ljubljane v TOGRELU V petek, 18. 4. 1980, so našo tovarno gradbenih elementov v Krškem obiskali študentje FAGG Ljubljana, katere so spremljali prof. doktor Turk in prof. doktor Rogač. V tovarni smo jim prikazali najprej film o montažni gradnji, na to pa smo jih peljali v vse faze proizvodnje. Kot vodstvo strokovne ekskurzije, tako so tudi študentje z zanimanjem zastavljali vprašanja, na katera so odgovarjali tehnični direktor ing. Hace in tehnični vodja tovarne ing. Silvester Lopatič. Pozornost je predvsem vzbudil 10-umi takt, ki ga dosegamo v tovarni vključno z vso pripravo kovinskih kalupov do zabetoni-ranja in končne faze dvigovanja elementov do odvoza iz pro- Študentje FAGG v Krškem TOZD TOGREL (foto Niko Žigante). Študenti ljubljanskog FAGG u OOUR TOGREL u Krškom. - Tovariš prometnik, zmanjkalo je tirnic! - Druže prometniče, nema više tračnica! Osemletka... Ko sem prvič vstopil v osnovno šolo sem dobil občutek, da mi znanje ne bodo kaj kmalu vlili v glavo. Že po prvi uri pouka sem si želel domov med domače. Doma sem zapustil očeta, mamo ter dve sestri (pozneje sem imel tudi eno medicinsko). Misli na vaško gmajno in na naše tri Specialne krave so me nenehno vlekle domov. Moram priznati, da za njimi res ni bilo pravih dohodkovnih odnosov, kajti ena je bodla, druga je imela tele, tretja pa je jedla cote in ni bilo mleka ne za domače potrebe, ne za Ljubljanske mlekarne. Ure so mi hitro tekle; največ problemov, korenov in kolov je bilo pri matematiku Množil in sešteval sem zelo rad. Toda vedno mi je ena ostala, in to v redovalnici Oče pa me je doma vedno strašil in svaril: sin moj, če se ne boš učil, se boš moral iti učit k Pionirju za zidarja! To me je kaj kmalu zresnilo; dobil sem pravo veselje, toda ne za učenje, temveč do zidarskega poklica. Cele dneve sem opazoval pri sosedu zidarje, ki so na črno sezidano hišo ometovali z belo malto. Ker sem bil v šoli zelo živahen, sem večkrat zaslužil tudi kakšno naduro. Tako sem po današnjih podatkih osemletko delal devet let. Ko pa je prišel trenutek, sem se odpravil, da poiščem to podjetje, s katerim mi je oče večkrat grozil. Zelo sem bil presenečen, ko sem na gradbišču opazil toliko instalacij, opažev, desk, bosank in veliki cirkular, ki je neusmiljeno žagal vse te nove, za mene prelepe stvari. Oči so mi takoj padle na šefa gradbišča, ki je v lepi civilni obleki brez čelade hodil brez strahu in brez bremena pod žerjavom z bremenom. Zagledal pa sem tudi tako iskane zidarje, ki so v lepih belih oblekah, kot zdravniki, obdelovali svojega pacienta (mislim objekt). Tudi današnje „žute‘“ obleke so zelo upadljivo varnostne. Kaj hitro ga opaziš, če jo kateri zbriše z gradbišča. Opozorili so me, da naj grem preč, da je za danes dovolj ... Hvala, pa drugič kaj več. Vaš humorist Miha Turist \_______________________________________________________________/ izvodne dvorane na zunanje najavi strokovne ekskurzije oce-deponije. nili izkazano pozornost in za- Omenimo naj, da smo že pri (Nadaljevanje,na 3. str.) (Nadaljevanje z 2. str.) nimanje FAGG za razvoj montažne gradnje pri Pionirju. Tudi med samim potekom ogleda tovarne je bilo čutiti pristen kontakt med strokovnim vodstvom in študenti s proizvodnjo, o čemer je ob zaključku spregovoril pred vsemi zbranimi prof. doktor Turk. Ocenil je, da je študentom kot instituciji FAGG potrebno še več neposrednih stikov s proizvodnjo. Pohvalil je napredek, ki je dosežen v Pionirju pri razvijanju montažne gradnje. Izrazil je željo, da bi jih tudi v prihodnje sprejeli in jim omogočili ogled proizvodnje ter novih dosežkov. CVETKA ŽABKAR Kakšno je in kakšno naj bi bilo obveščanje 22. aprila je bilo pri SGP PIONIR v Novem mestu posvetovanje o obveščanju. Sklicatelj posveta sta bila odbor za obveščanje in politično propagando pri Zvezi sindikatov Slovenije in komisija za informiranje pri CK ZK Slovenije. Na posvetu so razen gostov iz obeh omenjenih teles iz Ljubljane sodelovali še predstavniki občinskega sveta sindikatov iz Novega mesta in komisij za obveščanje pri občinski konferenci in medobčinskem svetu ZKS iz Novega mesta, ter predstavniki vodstva naše DO, konference sindikalnih organizacij, naše organizacije ZK, naše ZSMS in uredniškega odbora glasila Pionir. Posvet je imel nalogo oceniti stanje obveščanja v SGP PIONIR in vsebino tega, o čemer so delavci obveščeni, kako je vloga obveščanja opredeljena v naših notranjih predpisih in kaj narediti za podružbljanje obveščanja ter za večjo vlogo družbenopolitičnih organizacij v njem. Na posvetu so ocenili tudi priprave na akcijo „Tisoč delavcev ~~ sodelavcev.” V kratkem poročilu, ki ga je kot osnovo za razpravo pripravil uredniški odbor našega glasila, so bili našteti vsi načini obveščanja, ki jih pri nas uporabljamo. T o so zbori delavcev, ses-tanki družbenopolitičnih organizacij, seje samoupravnih organov, sindikalne skupine, oglasne deske, napisana gradiva w obvestila, delegatska gradiva ut tiskano glasilo Pionir. Poroči-1° je ugotovilo, da je vloga obveščanja v naših samoupravnih predpisih opredeljena zelo dobro. NE TRGAJMO DELOVNEGA ČASA Z DOLGIMI SESTANKI! Gostje iz Ljubljane so poudarili, da je pri uveljavljanju obveščanja čutiti v SGP PIONIR velike napore in prizadevnost. V razpravi o ustnem obveščanju so opozorili na mnoge pomanjkljivosti in dali kopico dobrih nasvetov. Družbenopolitične organizacije v DO, še zlasti sindikat, bodo morali vso svojo skrb posvetiti delovanju sindikalnih skupin pri obveščanju. Praksa kaže, da so zbrori delavcev zelo dolgi in prenatrpani s točkami dnevnega reda. Z dolgimi sestanki trgamo delovni čas in povzročamo sami sebi škodo, ker delo medtem stoji. Naslednja napaka pri tem je, da na zborih posredujemo delavcem obvestilo o neki zadevi in terjamo, naj o tej zadevi takoj odločajo: združujemo torej postopek obveščanja in odločanja v istem mahu. Delavec bi moral priti na zbor že obveščen in naj bi na zboru samo odločal. V tem primeru bodo zbori lahko kratki. Nalogo obveščanja naj sproti opravljajo sindikalne skupine: v majhnih skupinah je treba med malico, med odmorom, med morebitnim delovnim zastojem, medtem ko čakamo na jutranji pregled prihoda na delo in ob podobnih priložnostih, sproti posredovati obvestila Tudi vsi ostali sestanki naj bodo dobro pripravljeni in kratki. PISMENO OBVEŠČANJE NA VEČ NAČINOV IN TUDI PO TOZD Govoreč o oglasni deski, ki je oblika pismenega obveščanja delavcev, so na posvetu ugotovili, da ureditvi in oblikovanju oglasne deske ne posvečamo dovolj pozornosti. Ni vseeno, kako so obvestila razvešena na njej, kako so oblikovana, ah je kaj posebno poudarjeno in ali dovolj pogostno obnavljamo obvestila. Za oglasno desko, ki je namenjena delavcu, je treba obvestila posebej oblikovati, jih napisati kratko in v razumljivem jeziku, izpisati kakšen naslov ah opozorilo z barvnim flomastrom in podobno. Glasilo Pionir je bilo ocenjeno kot dobro, vendar s pomislekom, da ne bi smelo združevati vsebine glasila in ciklostiranega obveščevalca, kot je to žal v resnici. Tiskano glasilo naj objavlja kvalitetnejše sestavke o družbe-noekonoskem razvoju DO in TOZD, o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti, o povezovanju DO z okolico Posvet o obveščanju, ki je potekal 22. aprila v SGP PIONIR v Novem mestu, je prispeval mnogo dobrih in bogatih ugotovitev o tem, koliko dela nas še čaka pri obveščanju in kako ga naravnati. Savjetovanje o obavještavanju, koje je bilo 22. aprila u SGP PIONIR u Novom mestu, donijelo je mnogo dobrih i bogatih konstatacija o torne, koliko nas još čeka posla u obavještavanju i kako ga regulirati. v kateri deluje, zlasti s KS; posreduje naj torej širše družbenopolitične informacije. Tiskano glasilo naj bi izhajalo vsaj na 14 dni. Vse ostalo gradivo za sprotno obveščanje sodi v ciklostirani obveščevalec, ki naj izhaja vsak dan ali po potrebi. V njem naj najdejo prostor obvestila s sej samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, operativne vesti in sklepi, sprotni ekonomski kazalci, stanovanjska problematika, kratki opisi notranje zakonodaje v DO itd. Takšne ciklostirane obveščevalce naj bi pri SGP PIONIR zaradi velike razprostranjenosti TOZD izdajali v posameznih TOZD, zanimiva za vse TOZD. Takšne ciklostirane obveščevalce bi lahko izdajali tudi na večjih, trajnejših gradbiščih. PODRUŽBLJANJE Z ODBORI ZA OBVEŠČANJE IN DOPISNIKI IZ TOZD Osnovni pogoji za uspešno obveščanje so samoupravna, politična in strokovna organiziranost obveščanja. Družbenopolitične organizacije, še zlasti pa sindikat, morajo na ravni DO in v TOZD sproti obravnavati in obvladovati obveščanje. V pomoč pri tem pomembnem opravilu naj jim bo odbor za obveščanje, sestavljen iz delegatov iz družbenopolitičnih organizacij in iz TOZD, ker morata biti prisotni pri obveščanju tako funkcija TOZD kot funkcija družbenopolitičnih organizacij. Odbor za obveščanje je družbeni organ, ki obdeluje in usmerja obveščanje. Njegova naloga je odobriti vsebinsko zasnovo tiskanega glasila in ciklostiranega obveščevalca. Ob- veščanje moramo pojmovati kot vrednoto in vsebino samoupravljanja. Odbor za obveščanje naj spremlja celotno obveščanje v DO, usklajuje naj delovanje pri obveščanju med samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in strokovnimi službami. Strokovnim službam mora dopovedati, da je obveščanje ena izmed najpomembnejših nalog in da je zato treba vedno in vselej posredovati dobra in razumljiva obvestila. Pridobivanje dopisnikov v TOZD je zelo pomembna naloga pri podružbljanju obveščanja. Na posvetu so pohvalili kot pobudo v tej smeri seminarje za dopisnike, ki jih je uredniški odbor glasila Pionir priredil lani. V primeru, ko so naloge obveščanja zastavljene tako, je uredniški odbor operativni organ, ki ureja in pripravlja glasilo v okviru sprejetih in dogovorjenih smernic. STROKOVNA ORGANIZIRANOST OBVEŠČANJA Udeleženci posveta so ocenili, da so uspehi, doseženi v SGP PIONIR pri obveščanju, vredni pohvale, če upoštevamo, da se ukvarja z obveščanjem uredniški odbor, sestavljen iz delavcev, ki opravljajo to nalogo kot voljeni organ. Opozorili pa so, da nalog pri obveščanju, tako kot so bile začrtane v razpravi, ne bo mogoče uresničiti brez organizirane strokovne službe (skupine) za obveščanje. Ta služba in njena strokovna organiziranost sta enako pomembni kot ostale strokovne službe v DO, recimo računovodska, komercialna, kadrovska (Nadaljevanje na 4. str.) (Nadaljevanje s 3. str.) itd. Organizirana strokovna služba obveščanja mora strokovno obvladovati vse tokove obveščanja v DO. Ostale strokovne službe v DO so odgovorne za zbiranje in pripravo materialov za obveščanje, za primerno oblikovanje teh materialov, za njihovo kratkost in jedrnatost. Da bomo vedeli kaj delati in kako delovati v DO pri obveščanju, moramo izdelati strategijo obveščanja, ki bo pojasnila in opredelila naloge in smotre. Organizirana strokovna služba obveščanja naj bo po funkcioniranju podrejena skupnim službam, po vsebini pa družbenopolitičnim organizacijam in odboru za obveščanje. Na posvetu so omenili tudi to, da je treba razvoju obveščanja zagotoviti ustrezen prostor v srednjeročnih programih razvoja in v njih opredeliti naloge in sredstva za te namene. M. J. Nov laboratorij -nov korak h kvaliteti in boljši proizvodnji Čeprav je v gradbeništvu ravno beton glavni proizvod, na katerega kvaliteto lahko kreativno vplivamo, seje tehnologiji betona posvečalo vse premalo pozornosti. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton predpisuje tekočo kontrolo proizvajalca za sveži in otrdeli beton. Glede na te zahteve je SGP PIONIR dokaj pozno pristopil k organizaciji tekoče kontrole proizvodnje betona in vseh sestavnih materialov za beton. Bistvo tekoče kontrole je predvsem v tem, da je možno na osnovi meritev v zelo kratkem času reagirati in odpraviti morebitno napako. V končnem pa to vodi do enakomerne kvalitete proizvodnje betona ob minimalni, vendar zadostni količini cementa. Centralni laboratorij, ki od 1. 1. 1980 organizacijsko spada k TOZD TOGREL, je začel s poskusnim obratovanjem 1. 7. 1979. S posrečeno lokacijo v neposredni bližini betonarne TOZD TOGREL in TOZD Gradbeni sektor Krško krije vse potrebe teh dveh TOZD, nekaj opravil izvaja še za TOZD Gradbeni sektor Novo mesto in manj za TOZD Gradbeni sektor Ljubljana. Trenutna kadrovska zasedba je: - 3 laboranti, tehnolog in vodja laboratorija. Opremljeni smo z vsemi aparaturami in s Novi laboratorij TOZD TOGREL v Krškem bi bil brez „posadke”, ki streže inštrumentom in napravam, brez haska (foto Niko Ži-gante). Novi laboratorij OOUR TOGREL u Krškom bio bi beskoristan bes posade, koja opslužuje instrumente i naprave. pripomočki, ki so potrebni za tekočo kontrolo svežega in otrdelega betona in za tekočo kontrolo materialov za beton. Naj naštejemo nekaj naše opreme: — VEBE — konsistenciome-ter za določanje konsistence svežega betona, — plinski kuhalnik za določanje vsebnosti vode v svežem betonu in iz tega v/c vrednost, — porozimeter za določanje vsebnosti por v svežem betonu, — vibracijska igla, — hidravlična stiskalnica, — naprava za ugotavljanje vodotesnosti betona, — viseči sejalnik, — tehtnice, — laboratorijski šušilnik, — Vicatov aparat za ugotavljanje časa vezanja cementa, — laboratorijski mešalec za beton. Razen tega imamo še posebno klimatiziran prostor za nego betonskih kalupnih preizkušan-cev, kjer se vzdržuje stalna temperatura 20°C ± 2C in 95 % vlažnosti. Glede na opremljenost in kadrovsko zasedbo smo usposobljeni za naslednja opravila in preiskave: 1. tekoča kontrola svežega betona, ki obsega določanje konsistence svežega betona, vsebnost vode in s tem vodo-cementno vrednost in prostor-ninsko težo svežega betona; 2. tekoča kontrola otrdelega betona obsega preiskave betonskih kalupnih preizkušancev dimenzije 20 x 20 x 20 (cm) na tlačno trdnost, natezno trdnost in vodotesnost; 3. tekoča kontrola mineralnega agregata obsega: določanje vlažnosti, granulometrijsko sestavo, delež finih delcev in njihova granulometrijska sestava, nasipno gostoto v nasutem in zbitem stanju, gostoto zrn in vsebnost organskih primesi; 4. tekoča kontrola cementa obsega preiskave prostorninske obstojnosti cementa, določanje standardne konsistence in časa vezanja, vodno potrebo in vo-dovpojnost. Razen izvajanja tekoče kontrole pripravljamo še nove recepture za beton in preverjamo že obstoječe. Kot vemo, se pri betonu vse vrti okrog doseganja predpisane marke betona. Kaj predstavlja MB? MB je tlačna trdnost betona na kocki 20 x 20 x 20 cm pri starosti betona 28 dni. Za dokaz, ali je BM dosežena ali ne, predvideva PBAB odvzemanje kock, in sicer: - odvzema se samo po ena kocka iz posamezne mešenice; - vsak dan, kadar se betonira, se mora za vsako vrsto betona odvzeti po eno kocko; - pri načinu dokazovanja kvalitete betona po statistični metodi se betonske kocke odvzema na betonarni Na gradbiščih se občasno kontrolira kvaliteta betona pri vgrajevanju in odvzema le testne kocke v pogostnosti, določeni v Začasnih tehničnih pogojih, ki jih je izdal ZRMK. Za dokaz doseženosti zahtevane MB je potrebno odvzeti naslednje število kock: - 3 - 10, če je količina betona iste marke na objektu manjša od 20 m3. V tem primeru mora vsaka od posameznih kock izkazovati za 15 % višjo trdnost kot je zahtevana MB; - najmanj 10 kock za večje količine vgrajenega betona. PBAB dovoljuje, da za vsakih 5 kock, ki jih odvzamemo nad 10 kock, lahko po ena kocka doseže nižjo vrednost od zahtevane MB sicer do 20 % za MB, ki so nižje od MB 300, in do 10 % za MB, ki so enake ali višje od MB 300. Ta pogoj velja za število odvzetih kock med 10 in 50. Če pa smo odvzeli večje število točk kot 50 za posamezno vrsto betona, potem lahko rezultate obdelamo statistično, kar nam dovoljuje 16 % rezultatov, katerih vrednosti so nižje od zahtevane MB. Pionirjeve TOZD v Krškem in Novem mestu so s 1. 7. 1979 prešle na način dokazovanja kvalitete betonov s statistično metodo. Pri tem je bilo odločilno, da je ekonomičnejše odvzemati večje število kock in pripravljati beton, pri katerem so celo dovoljena določena, sicer minimalna odstopanja navzdol od zahtevane MB, kot odvzemati manjše število kock in zato pripravljati beton, ki mora na odvzetih kockah izkazovati za 15 % višje ’ rednosti od zahtevane MB. Naše celotno delo poteka pod strokovnim nadzorstvom Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij (ZRMK), s katerim je SGP PIONIR pogodbeno vezan. I Na osnovi zbranih rezultatov tekoče kontrole in rezultatov testnih kock, ki jih preiščejo na ZRMK, le-ta izda atest (potrdilo o kvaliteti) za beton. Predvsem pri upeljevanju tekoče kontrole smo od ZRMK pričakovali več pomoči in razumevanja; po nekaj sestankih smo uspeli najti skupen jezik, vendar sam način sodelovanja ni najbolj posrečen. Glede na to, da smo pri svojem delu še na začetku, da se moramo še marsikaj naučiti s študijem in s samim delom, pa vendar o manjših uspehih že lahko govorimo. S pomočjo ZRMK in našega laboratorija je TOZD TOGREL uspel pripraviti MB 600 za stebre v konstrukciji Mercatorjeve blagovnice v Krškem. Za nekatere MB smo na osnovi dobljenih rezultatov tlačnih trdnosti količino cementa na 1 m3 betona že zmanjšali Na sestanku 18. 1. 1980 v Novem mestu je bila izrečena ocena medobčinskega gradbenega inšpektorja SOB Nevo mesto ing. Briclja, kije izrazil mnenje, da se na gradbišču pozna obstoj laboratorijev in da je kvaliteta betona enakomernejša. To pa je tudi naš cilj. V vsem tem čutimo spodbudo za nadaljnje delo na tem področju. Zastavljene imamo še druge cilje, kot so spremeniti obstoječe recepture za beton za prihranke cementa. Pripraviti moramo še dodatne recepture za betone, ki se ne transportirajo v avtomešalcih. Ukvarjati se bomo morali še s pripravo betona na betonarnah in pripraviti predavanja v zvezi s škodljivim vplivom prevelikih količin vode v betonu. S kontrolo moramo tudi doseči, da se število sklerometričnih preiskav, to je ugotavljanje tlačnih trdnosti na objektih zaradi negativnih rezultatov kock zmanjša na minimum. Za TOZD, za katere opravljamo tekočo kontrolo, to so TOZD Gradbeni sektor Krško in tovarna TOGREL, je vpliv kontrole že jasen. Druge TOZD bodo morale na tem področju posvetiti več pozornosti kontroli kvalitete. In kaj pričakujemo v prihodnosti? Dane so možnosti za izpopolnitev kadra in opreme laboratorija in s časom bi se lahko poskušali potegovati za registracijo pri zveznem zavodu za standardizacijo, kar bi pomenilo velik korak naprej. MILENA ŠAUTA Rekorden dosežek montažerjev iz TOGRELA Po pogodbi z GP Tempom iz Zagreba smo na pogorišču stare tovarne RIZ Slunj 1977 zgradili nove proizvodne prostore v nepolnih dveh mesecih. Za opravljeno delo sta nam bila investitor in skupščina občine Slunj izjemno hvaležna, saj je 270 članski kolektiv po požaru ostal brez strehe in dela. Projektantom so za nadaljnje faze izgradnje tovarne naročili, da projektirajo po našem sistemu in tako smo letos ponovno sklenili pogodbo za gradnjo skladiščnih prostorov v velikosti 2800 m2 v ravnem sistemu montažne konstrukcije tipa Pionir. Pogodbeni roki so določali, da je treba z deli pričeti 1. 3., končati pa 20. 4. 1980. Omenimo naj, da je bila razpetina med stebri 20,40 m, kar je naš maksimalni razpon ter da smo se s to največjo dolžino elementov prvič napotili na oddaljena gradbišča. Delo smo pričeli izvajati 17. 3. 1980 vsled nekoliko zapoznele tehnične dokumentacije, zaključili pa smo z vsemi deli 4. 4. 1980 kar je 16 dni pred rokom. Za ta izjemen dosežek velja posebej pohvaliti montažno skupino, ki je prihranila vkalkulirane stroške dveh avto-dvigal in špecialnih vozil za prevoz elementov. Montažno skupino, ki jo želimo s tem člankom predstaviti in pohvaliti v okviru TOZD TOGREL, o čemer je sklepala OO ZK, so sestavljali sledeči tovariši: delovodja Franjo Funtak, brigadir skupine Drago Antolič, montažerji Martin Pincolič, Vlado Pomper, Sejad Mujagič, Bego Sivac, Mir-zet Sivac in Ante Žutič. Izreden prihranek, ki so ga dosegli montažerji je toliko pomembnejši, saj smo zmanjševanju stroškov v ekonomski stabilizaciji in v restrikcij skih ukrepih posvetili veliko pozornost. BRUNO POTOKAR športne discipline s pomočjo vodij posameznih sekcij. Vsi zainteresirani delavci se lahko vključijo v rekreacijo preko naslednjih ekipnih vodij: balinanje — Čepon Valentin; kegljanje moški — Đorđevič Andrej; kegljanje ženske — Intihar Ivica; odbojka — Zenkič Suljo; mali nogomet — Djurin Ivan, strelstvo — Živkovič Mirko; namizni tenis — Hutino-vič Esad; šah člani — Filipčič Jože; šah mladinci — Sarič Jožo; smučanje — Požek Boris; planinstvo — Holozan Pavle. - Delavski svet je na svoji 22. redni seji 28. 3. 1980 potrdil predlog sklada skupne porabe in stanovanjskega sklada za leto 1980. Za nakup stanovanj je namenjenih 145 starih milijonov in za stanovanjska posojila 250 starih milijonov. V celoti plan sklada skupne porabe obsega 962 starih milijonov sredstev. — Delavski svet je razpisal tudi zbore delavcev in referendum za 24. 4. 1980. Dnevni red je obsegal 13 točk, od katerih jih je pet bilo potrebno potrjevati na referendumu. — Na svoji zadnji seji 8. 4. 1980 je DS ugotovil rezultate volitev v samoupravne organe TOZD, DO in SOZD 28. marca letos. Naslednjo sejo bo že deloval nov DS; imenovane so bile tudi nove izvršilne komisije, ki se bodo v aprilu konstituirale. Zamenjali bomo še disciplinsko komisijo in samoupravno delavsko kontrolo TOZD Ljubljana. — Novost tega mandatnega obdobja je novoizvoljena delegacija sedmih članov TOZD za DS DO SGP PIONIR v Novem mestu. — Za boljšo efektivnost pri delu in boljši izgled je DS dovolil nabavo vratarskih uniform našim vratarjem v samskem domu na Steletovi 8 v Ljubljani. — Komisija za kadrovsko—socialne zadeve je na svoji zadnji seji 14. 4. 1980 razdelila sredstva, namenjena prosilcem stanovanjskih posojil v višini 250 starih milijonov, 18 delavcem TOZD Ljubljana. — Stanovanja bo komisija delila ob pridobitvi le-teh. — Na isti seji kadrovske komisije je bila konstituirana tudi novoizvoljena komisija ter razrešena dosedanja. TOZD GRADBENI SEKTOR NOVO MESTO Sklepi 1. redne seje delavskega sveta TOZD — Za predsednika DS je izvoljen Krsnik Stjepan, za podpredsednika pa Hercigonja Krešimir. — Imenovana je komisija za gospodarjenje TOZD: Leban Stane, Lukez Mato, Preskar Jože, Ravbar Stane in Zupančič Pavel, — in komisija za kadrovsko socialne zadeve: Duračak Abaz, Perše Jurij, Primc Jože, Žnidaršič Silva in Ilijanič Ivan. — V zvezi s prerazporejanjem delovnega časa, prebitega na delu v nadurah, se lahko prerazporeditev opravi od 15. 12. do 1.3. naslednjega leta s tem, da delavec predhodno da izjavo, oziroma soglasje o prerazporeditvi in načinu prerazporeditve. V zvezi s tem je potrebno v obračunskem listu določiti nov simbol za vpisovanje ur za slučaj prerazporeditve delovnega časa; te ure je treba ustrezno registrirati v računalniku. — Odobrena je odsotnost z dela zaradi udeležbe na delovni - Izvršni odbor sindikata TOZD Ljubljana želi z ustanovitvijo komisije za rekreacijo, katere predsednik je Ismet Zenkič, oživeti nekatere klasične Ravnanje plošče in delo z vibratorji na območju, kamor je potekal prenos betona z žerjavom. Ravnanje ploče i rad vibratorima na področju, kamo se odvijalo prenošenje betona dizalicom. akciji naslednjim delavcem: Vidovič Stevu, Los Venclju in Imamovič Ishabu. — V zvezi s sklepom DS DO, ki naroča delavskemu svetu TOZD, da ponovno prouči vprašanje združevanja sredstev skupne porabe ter dodatno združi potrebna sredstva za že sprejete obveznosti DO, kot so počitniški domovi, se od skupnih služb zahteva, da dajo natančno analizo plana porabe združenih sredstev za počitniške domove. Na osnovi te analize bo delavski svet ponovno odločal o tem, kaj je bolj prioritetno: investiranje v počitniške domove ali pa v samske domove in menze družbene prehrane. — Izvrši se rebalans sklada skupne porabe TOZD tako, da se zniža postavka „investicijsko vzdrževanje” za znesek 50.000 dinin se prenese na postavko „razne solidarnostne pomoči delavcem”. — Vajence zadnjih letnikov se vključi v akordni obračun s tem, da se jim presežek akorda izplačuje kot nagrada in v nobenem primeru kot odbitna postavka, v slučaju nedoseženega 100 % akorda. — V zvezi s pripombo na zboru delavcev, da na naših gradbiščih delajo na strojih vajenci TOZD SPO, se opozarja vodstva gradbišč, da bodo pozorni glede tega. S TOZD SPO se je potrebno dogovoriti o načinu obračunavanja dela stroja na gradbišču, če z njim dela vajenec. Komisija za kadrovsko socialne zadeve TOZD: je na 24. redni seji sklenila: - ker nista uspešno izpolnila zahtev poizkusnega dela, delovno razmerje preneha delavcema Šabič Ekremu in Grahovič Zuhdiji. — Razpišejo se prosta delovna opravila in naloge vodje družbenega standarda TOZD. — Sprejme se v delovno razmerje gradbeni tehnik Molijevič Siniša. - Splošni službi TOZD je naročeno, da v sodelovanju z vodjo operative naredi analizo obstoječega kadra v operativi in analizo optimalnih potreb režijskega kadra. Ves kader, ki se na podlagi analize pokaže odveč, naj ustrezno razporedi v proizvodnjo ali kako drugače. - Prepoveduje se nadurno delo za režijski kader s tem, da se za izjemne primere nadurno delo odredi vnaprej ter da se zanj da pismena obrazložitev. - Potrebno je narediti analizo uporabe osebnih prevoznih sredstev v službene namene in njihovi upravičenosti ter izdelati predlog pavšala oziroma limita. — Potrebno je narediti analizo ustreznosti kadrov oziroma vodstev na posameznih gradbiščih, s posebnim poudarkom na gradbišču „Ceste herojev”. — Dvosobno stanovanje, ki ga za- (Nadaljevanje na 6. str.) (Nadaljevanje s 5. str.) seda tov. Mirko Injac, se dodeli Horvat Stjepanu. — Enosobno stanovnje se dodeljuje Stanojevič Radovanu. — Ugodi se prošnjam Cvijetkovič Mitra in Markovič Meda, ki prosita za premestitev iz TOZD gradb. sektor Krško na TOZD gr. sektor Novo mesto, in prošnji tov. Majstoroviča, ki prosi za premestitev v TOZD gradb. sektor Zagreb. - Komisija je podala pripombe na osnutek tabele delovnih nalog in opravil. - Od samoupravnih organov DSSS se zahteva, da dostavljajo svoje sklepe TOZD. — Zaradi primerjave delovnih nalog in opravil na TOZD naj službe posredujejo TOZD pregled prejetih OD na DSSS od 1. do 30. prejemnika. — Komisija je določila novo urno merilo 51 delavcem. - Delovno razmerje je prenehalo 15 delavcem, v delovno razmerje pa je bilo sprejetih 7 delavcev. Komisija za gospodarjenje TOZD je na svoji seji izvolila: - za predsednika komisije je izvoljen Presker Jože, za namestnika pa Zupančič Pavel. - Komisija je potrdila cenik zasebnih avtoprevoznikov, ki je veljaven od 1. 4. .1980 dalje. — Potrjene so cene za najemnino gradbenega materiala. - Komisija predlaga delavskemu svetu TOZD, da na svoji naslednji seji analizira izvajanje stabilizacijskega programa TOZD. - Komisija je potrdila sklepe komisije za pomoč tujim organizacijam in društvom, ki je dodelila finančno pomoč sledečim organizacijam in društvom: Medobčinski organizaciji slepih in slabovidnih, Novo mesto, Razredni skupnosti 3. letnika GTŠ, Novo mesto, Smučarski zvezi Slovenije in Dolenjskemu muzeju Novo mesto. Sklepi 4. redne seje IO OOZS - Splošno službo DSSS opozarja 10 OOZS, da pri oblikovanju predlogov glede rokovnikov za posamezne samoupravne postopke (zbori, referendum) postavlja bolj realne roke, ki so primerni za gradbeno operativo, v kateri proces od priprave do same realizacije samoupravnega postopka zaradi dislociranosti gradbišč zahteva precej časa. Splošno službo DSSS izvršni odbor obenem opozarja, da pri oblikovanju normativnih aktov, ki jih kot strokovna služba predlaga samoupravnim organom oziroma zborom delavcev v sprejem, upošteva obvezno zakonska izhodišča, tako da ne bi prišlo do zavajanja delavcev in nepotrebnih nesporazumov. - Podpirajo se sklepi komisije za kadrovsko soc. zadeve, ki se nanašajo na problematiko nadurnega dela in uporabo osebnih prevoznih sredstev v službene namene in se opozarja organ samoupravne delavske kontrole, da bo pozorna glede izvajanja teh sklepov, kakor tudi ostalih sklepov samoupravnih organov. — Sekula Jožetu se zaradi slabih socialnih razmer dodeli finančna pomoč v znesku 3.000 din. Pomembnejši sklepi volilno programske konference ZSMS: — Za predsednika OO ZSMS je izvoljen Hercigonja Krešimir, za sekretarja Fember Zvonko ter za člane predsedstva Durič Stanimir, Lovrinić Stjepan, Imamovič Rifet, Cvijetkovič Dorde in Ilijanič Ivan. Za blagajničarko je izvoljena mladinka Pavec Stanka. - Sprejet je operativni program dela osnovne organizacije za leto 1980. — Organizira se lokalna štafeta v sodelovanju z mladinsko organizacijo vajencev. — Razdeljene so diplome o uspešno opravljeni mladinski politični šoli „Borbe” sledečim mladincem: Fember Zvonku, Cvijetkovič Đorđu, Imamovič Rifetu, Ilijanič Ivanu, Berkopec Marjanu, Leban Stanetu, Šušteršič Evi in Nikolič Borislavu. TOZD ZAGREB: ali doma, ali za kruhom drugam... TOZD Gradbeni sektor Zagreb je letos tista gradbena TOZD, ki se ji obeta najmanj dela. Vsekakor je to v veliki meri posledica stabilizacije in omejitve investicij. Nekaj pa je k pomanjkanju del za to TOZD na njenem domačem območju prispevalo tudi dejstvo, da ima Zagreb, kot glavno mesto SR Hrvatske, močno razvito gradbeništvo. Velika gradbena podjetja v Zagrebu — nekaj je takšnih, ki so vsako zase po nekajkrat večje kot ves Pionir — se prav tako zagrizeno borijo za dela v Zagrebu kot naša TOZD Gradbeni sektor Zagreb. V tem boju imajo, ker so večja, vse prednosti, saj je naša TOZD Gradbeni sektor Zagreb v primerjavi z njimi pravi pritlikavec. Dejstvo je, da je imela TOZD Gradbeni sektor Zagreb ob našem obisku, bilo je to 10. aprila letos, še za 3 mesece del na velikem gradbišču Podbrežnica v Veliki Gorici in nobenega trdnega naročila za naprej. Upamo, da se je stanje med tem spremenilo na boljše, kar zadeva naročila. Direktor Stjepan Škripelj, dipl. inž. gradb., je bil v razgovoru zelo zaskrbljen, sicer pa je podrobno razčlenil stanje, vzroke in posledice ter rešitve, ki se ponujajo: — Žalostna resnica je, da smo zdaj, ko smo se končno kot delovna enota ustalili, ko smo ustvarili organizacijo in si uredili službe ter tako pridobili pogoje za resno in kvalitetno delo, ostali brez dela. Vsaj trenutno stanje je takšno. Vsi naši obeti za delo na domačem, zagrebškem območju, so zdaj v naši ponudbi za prevzem gradnje stanovanjskih blokov v soseski Središče tu v Zagrebu. Če bomo na natečaju uspeli in torej dobili to delo, ja naša težava rešena. Gre namreč za obsežno gradnjo stanovanj v skupni vrednosti od 300 do 400 milijonov din. Mi tukaj v Zagrebu si glede te ponudbe in tega natečaja ne delamo velikih upov. Na ravni DO Pionir gremo ob ponudbah vedno v študij pogojev, ki veljajo za prevzem nekega dela. Pri tem zlasti upoštevamo zanimanje konkurenčnih podjetij za to delo in se trudimo, da bi bile naše cene čim nižje in hkrati konkurenčne, da pa bi nam ob tem ostala vsaj minimalna donosnost. V primeru naše ponudbe za prevzem gradnje stanovanj v soseski Središče v Zagrebu naš pristop ni običajen in standarden. Izbrskali smo vse rezerve in jih v ponudbi upoštevali, samo da bi dobili delo. Če s to ponudbo ne bomo uspeli, bomo morali prevzeti dela bodisi v Novem mestu, bodisi v Črni gori. O tem smo se že dogovarjali s TOZD Gradbeni sektor Novo mesto in na kolegiju. Ta rešitev seveda ni najboljša; z njo se namreč izgublja smisel TOZD Gradbeni sektor Zagreb, ki je bila ustanovljena z namenom, da bi večino svojih del opravljala na področju Zagreba. Vendar bi kljub vsemu bila to rešitev v sili. Upoštevati moramo, da je, kadar gre za biti ali ne biti, vsaka rešitev, ki podaljšuje življenje, dobra. Vzrokov, da na zagrebškem koncu ni del, je več. O tem, zakaj je naša TOZD ostala brez dela, bi bila najbolj pristojna odgovoriti TOZD Tehnična komerciala in inženiring. Sodeč po vsem pa je stanje takšno, da je na našem koncu zelo ostra konkurenca zagrebške gradbene operative in da so naše cene v pri-meijavi z njenimi, kot vse kaže, višje. Tako vsaj izpada na natečajih, kjer ne uspemo, ker naše ponudbe niso konkurenčne. Drugi vzrok za pomanjkanje del je v omejitvi investicij. To se odraža na tržišču, zagrebška gradbena operativa pa je tudi zato osredotočila svoje zmogljivosti v dela na območju Z agreba. Brez dvoma je od tega, ali bomo dobili delo na svojem domačem območju, v veliki meri odvisna na-daljna usoda naše TOZD. Odgovor na to vprašanje bo imel mnoge posledice. Če se bomo prisiljeni orientirati na druga območja, se bo najprej odprlo vprašanje kadrov in fluktuacije. Tehnični kader, ki ga imamo, je vezan za Zagreb in na prednosti, ki jih nudi delo na domačem območju. Če bo treba za delom drugam, bodo ti kadri razmišljali o pogojih, ki bi jih imeli drugod. Kar zadeva delavce, je manjši del vezan na Direktor TOZD Gradbeni sektor Zagreb Stjepan Škripelj, dipl. gradb. inž., je v razgovoru ocenil stanje v tej TOZD kot težko zaradi pomanjkanja del na domačem območju. lokacijo, drugi del je vezan na šole, ki jih ima tukaj v Zagrebu, delavci, ki smo jih dobili z drugih območij pa so se tu že ustalili. Ustvarili so si odnos do mesta, v katerem začasno živijo. Tu so sorazmerno blizu svojih domov, Zagreb pa jim ponuja tudi vrsto drugih prednosti Z a nastanitev delavcev smo ustvarili dobre pogoje: imamo samski dom, imamo lepo urejeno samsko naselje z lesenjačami, v katerih je centralna kurjava. Pogoje za sprejem delavcev imamo. Po gospodarskem planu bi morali letos v naši TOZD povečati število delavcev za 100, seveda samo pod pogojem, da bi bila zagotovljena dela. T o pomeni, da bi morali priti z dosedanjih 280 delavcev na 380 do 400. Trenutno imamo od planirane realizacije za leto 1980 zagotovljenih le 40 odst. del. Če na natečaju za prevzem del v stanovanjski soseski Središče uspemo, bomo morali v nabiranje novih delavcev. V nasprotnem primeru pa bomo morali v rebalans plana realizacije, hkrati s tem pa se bo odprlo vpraš anje presežka v režijskih delavcih. Zdaj imamo vsega 75 režijskih delavcev. Tolikšno režijo, ki pa ni odvisna od velikosti operativnih del, nismo v stanju vzdrževati z razpoložljivo akumulacijo in tudi v tem je eden izmed vzrokov za našo nekonkurenčnost pri ponudbah. Sedanje težave v režiji nam povečuje še povratek delavcev iz Libije: tam imamo še 4 vodje gradbišč in 1 delovodjo, medtem pa sta se že vrnila 1 vodja gradbišča in 1 delovodja. To nam bo še bolj pokvarilo odnos med proizvodnimi in neproizvodnimi delavci; rešitev je mogoča samo na ravni delovne organizacije. Sestav delavcev, ki jih imamo, zdaj ni najboljši. V pretežni večini so priučeni KV delavci, med njimi je le majhen odstotek takšnih, da zadovoljujejo. V prihodnje bi morali sprejemati predvsem KV delavce, ki so se redno izšolali. Da ne bi kdo dobil občutka, da slikamo našo prihodnost preveč črno, bi rad ob koncu poudaril: TOZD Gradbeni sektor Zagreb obstaja že nekaj let. V teh letih je večina njegovega kolektiva gotovo zrasla v celoto in uspešno prebrodila mnoge dosedanje težave. Prepričan sem, da bomo znali ostati zvesti in enotni tudi v tej preizkušnji ter iti za delom tudi drugam, če bo treba, saj je narava gradbin-skega dela takšna, da se seliš z gradbišča na gradbišče. M. J. Ta posnetek lahko samo deloma prtcaze resnično, izreano velikost plošče, ki sojo betonirali v okviru Programa 64 v tovarni zdravil Krka v Novem mestu. Ovaj snimak može samo djelimično pokazati stvarnost, izuzetnu veličinu ploče, koju su betonirali u okviru Programa 64 u tvornici lijekova KRKA u Novom mestu. Betonska plošča z 2635 m2 površine na KRKI V soboto, 12. aprila, je bil običajen, sončen in topel spomladanski dan, tako večina sobot dela prost. Bila pa je majhna izjema, ki je na ta dan opravljala veliko delo. Na gradbišču v tovarni zdravil KRKA v Novem mestu je v okviru gradnje „Program 64” teklo delo. Ni delalo vse gradbišče: 41 delavcev je s pomočjo žeijavista na žeijavu HC in 12 avtomešalcev ter dveh avtomobilskih črpalk za beton in seveda posadke betonarne v Gotni vasi, delalo na betoniranju plošče. Šlo je za ploščo velikanko, največjo od vseh, kar jih je dozdaj zabetoniranih pri SGP PIONIR. Vodja gradbišča Jože Pre-skar, dipl. gradb. inž., je postregel s podatki o tem velikem delu, gradbeni tehnik Zvonko Kebe pa je bil vodič in razlagalec, ki je pomagal k srečnemu pohodu po lestvah, med armaturnimi labirinti in na višje etaže, odkoder se je dalo narediti dobre posnetke s fotoaparatom. „Osebni“ podatki plošče velikanke so takšni: Osnovne mere plošče so 70 x 36 metrov, njena površina pa 2635 kvadratnih metrov. V ploščo so vgradili okoli 800 kubičnih metrov betona. Z delom, kije potekalo brez zastojev in je bilo dobro organizirano in vnaprej premišljeno, so začeli ob 6. uri zjutraj in ob 6. uri zvečer končali. V ploščo so vgradili 95 ton železne armature, v njo pa je bilo zaradi olajšanja teže vgrajenih 5400 metrov kartonskih cevi. Debelina plošče je 33 cm. Ker so dostopi k plošči utesnjeni, je bilo treba vnaprej dobro premisliti zlasti dovozne poti avtomešalcev za beton in pa transport betona na ploščo. Beton so nanjo transportirali z dvema avtočrpalkama za beton in z žerjavom HC (volumen košare 0>75 kubičnega metra). Dejanska zmogljivost vseh treh pravkar naštetih transportnih sredstev za prenos betona na ploščo je znašala skupaj okoli 70 kubičnih metrov betona na uro. Opaženje plošče in polaganje arm ature je bilo zelo zahtevno. Posebnost plošče je namreč v tem, da je v njej 1200 instalacijskih odprtin. 200 teh odprtin je večjih, ostalih 1000 pa manjših. Etaža, na kateri sloni plošča, je visoka 4,5 metrov; ves opaž so izdelali iz bosank. Razponi nosilcev se gibljejo X mejah od 12 do 15 metrov. Železne podpore so postavili na razdalji 80 x 70 centimetrov, Porabili pa so blizu 4500 železnih Podpor. Prizadevno skupino, ki se je odpovedala prosti soboti inje delala na betoniranju in vseh ostalih delih, je tako kot vse druge vabilo lepo spomladansko vreme. Odpovedali so se oddihu in sprehodu, zvečer, ko je bilo veliko in odgovorno delo opravljeno, pa so po 12 urah dela z zadoščenjem lahko rekli: končali smo! Nekoliko manjši del plošče na prvi diletaciji istega objekta so zabetonirali 15. marca letos. Tudi tista plošča je bila velika: njena površina je merila 1300 kvadratnih metrov, bila pa je kljub temu enkrat manjša od te, ki so jo betonirali mesec pozneje, 12. aprila. Vsi, ki so delali na betoniranju plošče velikanke, služijo za dobro opravljeno, odgovorno delo vso pohvalo in čestitko, saj so v zgodovino SGP PIONIR zapisali še en velik delovni uspeh. M. J. TOZD SPO: na izkopih - organizirano delo s stroji V TOZD Strojno prometni obrat se že nekaj let marljivo ukvarjajo s pripravami za nov, bolj organiziran način opravljanja izkopov pri gradnjah. Zelo na kratko povedano: gre za to, da TOZD SPO gradbenim TOZD pri delih na ta novi način ne posoja več strojev, kot je bilo to doslej, ampak prevza- me celoten izkop v svoji organizaciji in nato preda gradbišče gradbincem. Pri tem seveda ne gre samo za novo obliko dela, pač pa tudi za nove dohodkovne odnose, torej za novo kvaliteto. TOZD SPO v takšnem načinu dela ne zaračunava več samo ur, opravljenih s stroji, pač pa prevzame celotno delo, vloži vanj svoja sredstva in opravljeno delo zaračuna po količini izkopa. Nova, hvalevredna prizadevanja TOZD SPO je opisal in naštel posledice, ki jih prinašajo, direktor TOZD tov. Marjan Zupanc takole: - Pri organiziranem delu s stroji na izkopih gre za novi program organizacije, ki smo ga zajeli tako v letnem programu za 1980 kot ga načrtujemo tudi vnaprej. Pri tem ustvarjamo ob sedanjih načinih dela nekaj povsem novega za naše razmere. To je nov pristop k opravljanju zemeljskih del. Zajeli smo ga v razvojnih programih in informacijah in če bomo deležni vsestranske pomoči v okviru DO SGP Pionir, bo lahko iz teh opravil nastala nova TOZD. Nova TOZD bi skupaj s Cestnim podjetjem Novo mesto pokrivala pokrajinske in tudi slovenske potrebe pri delih te vrste, saj v tem pogledu pri infrastrukturnih delih šepamo tako pri SGP PIONIR kot v celotni Dolenjski. Nova enota, ki se snuje v okviru tega, ima takšna kot je zdaj, za smoter in namen bolj racionalno izkoriščanje strojev. V isti sapi pa moramo poudariti, da potrebujemo ustrezne programe, ki bi zagotovili tej enoti neprekinjeno delo z gradbišča na gradbišče. Za delo na terenu potrebuje nova enota ustrezno kadrovsko zasedbo in materialna sredstva. Glavna osnova, buldožerji in drugi težki izkopni stroji ter oprema so že pri roki, še vedno pa nimamo, kot bi lahko rekli po vojaško, „komore”. Pri tem imamo v mislih opremo za kuhinjo in nastanitveno opremo. Kot smo že rekli, enota dela na terenu. Izkopna dela so še vedno odvisna od vremenskih pogojev. Kadar sije sonce, je treba delati ne glede na uro, nedeljo ali praznik; izkoristiti je treba lepo vreme. Pri takšnem pospešnem delu mora biti delavcem zagotovljena prehrana na mestu, pravtako bivalni prostor s prenočiščem. Kadar dežuje, se delavci, zatečejo v bivališče in čakajo na izboljšanje. Denar, ki ga bomo potrebovali za nakup potrebne materialne opreme, ni vprašanje. Kupiti bomo morali nekaj sodobnih valjarjev, grederje in podobno. O zadevi smo se že dogovarjali in jo usklajevali s Cestnim podjetjem. Največ težav pričakujemo, in s takšnimi težavami se že srečujemo, pri isakanju ustreznih kadrov, ki jih potrebujemo. Manjka predvsem vodstvenih kadrov, ker strojnike že imamo. Potrebujemo tehnike in delovodje za nizke gradnje, pozneje pa bomo potrebovali tudi inženirja za nizke gradnje. Narodbe bi bilo (Nadaljevanje na 8. str.) (Nadaljevanje s 7. str.) reči, da takšnih kadrov ni, žal pa se ljudje z ustrezno izobrazbo neradi odločajo za takšno delo, ker poteka pod težkimi pogoji in je pospešeno. Od kadrovske skužbe pričakujemo gjede tega vso pomoč. Če bo naša TOZD pri takšnem snovanju dobila potrebno razumevanje, bo v okviru SGP PIONIR načeta nova dejavnost, ki bo vnesla v naše vrste napredek. Poudariti moramo, da bo novi pristop k zemeljskim delom, ki ga bo vneslo delo v okviru te enote, ustvaril tudi nov dohodkovni odnos. Za dela pri izkopu naša TOZD ne bo več zaračunavala toliko kritizirane strojne ure, pač pa bomo obračunavali opravljeno delo po količini. S prvimi poizkusi te vrste smo začeli že pred tremi leti. Naj omenim samo nekaj izkopnih del, ki smo jih opravili po novem načinu: izkop pri gradnji objektov za Slovin v Brežicah, pri stanovanjski gradnji ob Cesti herojev, pri gradnji PIONIRJEVEGA avtoservisa v Ločni, pri urejanju gramoznice v Krškem, pri gradnji objektov Ljubljana 8/2, pri gradnji v okviru Programa 64 v Tovarni zdravil Krka in pri gradnji Iskre v Semiču. Za takšen način izkopa se dogovarjamo s Tovarno zdravil Krka tudi za njen naslednji program investicij škili del. V okviru tako organizirane enote za izkopna dela bodo prišle do popolnega izraza prvine in kvalitete, kot so: vloženo delo, organizacijska sposobnost in uspeh delavca. Za zdaj se ob delu na novi način usposabljajo zlasti naši stari, izkušeni strojniki, ki delajo kot delovodje. Nove, velike odgovornosti in obremenitve pa je prevzel operativni vodja v naši TOZD. V pomoč nam je izposojeni tehnik iz gradbene operative. Vsa ostala organizacija je na operativnem vodji TOZD, ki mora nenehno in sistematično delati na tem, dnevno mora spremljati razvoj del in tedensko dajati navodila. Posameznih vrst delavcev še nimamo: zlasti nam manjka minerjev ter tesarjev in zidarjev za zavarovanje gradbišča. Pomanjkanje minerjev smo premostili tako, da uporabljamo v kooperaciji tovrstne delavce Novograda in Gozdnega godpodar-stva iz Novega mesta. Pri na novi način organiziranem izkopu so potrebna tudi kvalificirana dela drugih vrst. Pohvalimo se lahko, da smo v minuli zimi, ko so mnogi naši stroji počivali, uporabili za opravljanje teh del naše strojnike kot notranjo rezervo. Na gradbišču so opravljali prenos materialov, strežbo strojev, nastavljanje orodij, razna očiščevalna dela in zaščito. Dolenjska je polna kamenin, zato bomo morali, če želimo uspeti, uporabljati pri delu najsodobnejše stroje in osvajati najsodobnejšo tehnologijo. Pri tem imam v mislih vrtalne lafete, ki morajo zamenjati neučinkovite kompresorje za vrtanje odprtin za miniranje. Uporabljati bomo morali globinsko miniranje, s katerim lahko razstrelimo 200 m3 kamenin hkrati, ter podobno.' rtal-ne lafete smo s pridom že uporabili pri gradnji svojega prostora za stroje v Bršljinu in so se izredno obnesle. Tehnologija valjanja, komprimiranja, vgrajevanja tamponov, ki jo uporabljamo, je že zastarela in tudi pri tem se moramo ogledati za novim in se lotiti posodobljenja. Večji učinek pri izkopu, ki ga bomo dosegli na nove načine, terja tudi hitrejši odvoz izkopanih materialov, zato bomo morali dopolniti tudi prevozne zmogljivosti. Naj dodam še to, da se ne nameravamo lotiti nizkih gradenj, pač pa se bomo v okviru nove enote lotevali le širokih izkopov za potrebe SGP PIONIR in za potrebe zunanjih naročnikov. Za prevzem nizkih gradenj pa se bomo pri tem delu usposobili in bomo morda lahko z njimi začeli že po letu dni. M. J. Tisoč delavcev -sodelavcev Na posvetu, ki je bil 22. aprila v SGP PIONIR v Novem mestu namenjen obveščanju, smo govorili tudi o akciji „Tisoč delavcev — sodelavcev’’ in bili glede tega pohvaljeni. Ugotovili smo, da smo z akcijo začeli celo prej kot je dogovorjeno, saj je stekla uradno šele s 1. majem. Našega prehitevanja pri tem so bila kriva nasprotujoča si navodila. Pohvaljeni smo bili tudi kot organizatorji lanskih seminarjev za dopisnike. Vsem osnovnim organizacijam sindikata ponovno polagamo na srce, naj se takoj lotijo nalog, ki smo jih v zvezi s pridobivanjem novih sodelavcev opredelili v aprilski številki glasila, govoreč o akciji „Tisoč delavcev — sodelavcev”. Opozarjamo, da za odlašanje ni časa, saj so začetki dopustov že pred vrati, sindikalne organizacije pa imajo kar dovolj nalog, kijih je treba postoriti. NOVI SODELAVCI V APRILU 1980 V aprilski številki so se oglasili naslednji novi sodelavci: 1. Mirko Strmšek, dipl. gradb. inž., sind. org. TOZD TKI 2. Cveto Pavlin iz DO GRADIS 3. Niko Žigante, sind. org. in TOZD TOGREL DOPISUJTE V SVOJE GLASILO, ORGANIZIRAJTE DOPISNIŠTVO IN PRIDOBIVAJTE NOVE SODELAVCE! V______________________/ Prek sto tečajnikov na snegu Vsak človek, ki preživi tretjino in več svojega življenja na delovnem mestu, si želi in je potreben kakršnekoli telesne ali duševne sprostitve. Vedno več je takih, ki se zavedajo, da je športna rekreacija tista, ki človeku nudi razvedrilo, sprostitev in zadovoljstvo. Poznamo veliko zvrsti rekreacije, kot npr. rekreacijo med delovnim časom, v popoldanskih in večernih urah, rekreacijo ob koncu tedna inv času letnega dopusta. Se vecn.o prevladuje rekreacija v času letnega dopusta. Vendar je opaziti v zadnjem času, da se čedalje več ljudi odloča, da si svoj letni oddih razdele na dva dela, na zimski in poletni. To je še posebno spodbudno in pomembno za našo delovno organizacijo, kajti v poletnih mesecih je proizvodnja največja, a največ delavcev koristi dopust prav tedaj. V našem kolektivu, ki šteje blizu štiri tisoč zaposlenih, se v zadnjem času za zimski šport odloča vedno več delavcev. Vemo, da imamo pri nas preko štiristo takih, ki se aktivno ukvarjajo z zimskimi športi: smučarski tek in alpsko smučanje. To je zelo razveseljiv podatek, kajti vemo, da nam je v zimskem času telesna aktivnost še kako potrebna. Ker spada smučanje, predvsem alpsko, med tiste športne panoge, ki terjajo od posameznika veliko smučarskega znanja, opremo, primerne smučarske terene, nastanitve in še kaj, smo pri nas poskrbeli, da sije vsak lahko privoščil smučanje z minimalnimi stroški. Od januarja do marca smo organizirali štiri smučarske tečaje v našem domu v Ukancu. Tečajev se je udeležilo preko sto Pioniijevcev. Organizirani so bili z namenom, da se čim več naših delavcev nauči in izpopolni v smučarskem znanju. Več kot polovica tečajnikov seje na tečaju prvič seznanila s smučanjem in prvič stopila na smuči. Presenetljivo se jih je večina toliko izpopolnila v smučanju, da so se proti koncu tečaja že brezskrbno spuščali po strmih bregovih V ogla in K oble. Za marsikaterega začetnika so to nepozabni trenutki in se bo vedno rad spominjal, kako seje „na stara leta” učil smučanja. Nepozabni so prijetni večeri v našem počitniškem domu, ko po naporni smuki tečajnikom nikdar ne zmanjka besed. Vsakdo se z veseljem spominja upravnice doma tov. Lavrencije, ki že vrsto let skrbi za naš dom, ki sicer ne bi bil sedaj tak kakršen je. Marsikdo jo od nje že slišal kakšno ostro besedo, ker ni pospravil sobe, pomil posode ali zaklenil vrat, toda tega ji nihče ne zameri, saj se vsakdo zaveda, da bomo imeli tak dom toliko časa, kolikor časa ga bomo znali paziti. In kdo so bili vaditelji? Tone, Jožo, Marjan, Rudi in Boris so si teden dni prizadevali, da bi vsak tečajnik odnesel s tečaja čim več. Vsi so izvrstni smučarji in so ponosni na to, če lahko svoje smučarsko znanje prenesejo na drugega. Lahko smo veseli, ker imamo v našem kolektivu take ljudi, kajti malo jih je, ki bi bili pripravljeni pomagati, se marsikomu odreči, žrtvovati svoj dopust in denar na račun drugega. DAVOR RANGUS Vodstvo na DŠI in občinski rekord Strelsko tekmovanje v okviru DŠI je prineslo Pionirjevim strelcem in strelkam nov uspeh. Posebej so se izkazale strelke z novim občinskim rekordom 525 krogov. Strelci so nastopili v postavi: Čelesnik Stane (181 krogov), Fink Lojze (171 krogov), Ribič Jože (180 krogov), Židanek Franc (170 krogov), Poljak Bahrija (168 krogov), Mrvar Igor (163 krogov) ter dosegli 870 krogov. EKIPNO: 1. PIONIR 870 krogov 2. KRKA 848 krogov 3. IM V 818 krogov 4. ISKRA 8 09 krogov Strelke so nastopile v postavi: Medle Sonja (178 krogov), Bučar Metka (169 krogov), Sega Štefka (162 krogov), Bračko Martina (178 krogov) in dosegle 525 krogov. EKIPNO: 1. PIONIR 525 krogov (občinski rekord) 2. KRKA 473 krogov 3. IMV 462 krogov 4. ISKRA 421 krogov Strelci in strelke so dokazali, da tudi na domačih tekmovanjih nimajo prave konkurence. J. R. Del že zgrajenega stanovanjskega naselja Podbtežnica pri Veliki Gorici. V ozadju na levi je del blokovske gradnje, na desni pa so vrstne hiše. Dio već izgrađenog stambenog naselja Podbrežnica kod Velike Gorice. U pozadini na lijevoj strani vidi se gradnja blokova, a na desnoj su kuće u nizu. Stabilizacija v prvem trimesečju -da ali ne? Za nami je prvo obračunsko obdobje, ki predstavlja uvod v napovedano stabilizacijsko leto, za katero smo sklenili da bomo vnesli vanj nove kvalitetne zasnove in dejavnike gospodarjenja, da se bomo odločno preusmerili od dosedanje ekstenzivne v intenzivno proizvodnjo in v katerem naj bi dosedanje parole o boljšem in učinkovitejšem delu prenesli s papirja v življenje. Potrdili naj bi tudi z rezultati, saj so prav rezultati edino pravo merilo za ugotavljanje uresničevanja ustalit-venih tokov. Podatki periodičnih obračunov, ki so že na voljo, pričajo o tem, da smo ostali zvesti sprejetim načelom gospodarske stabilizacije in da smo, oprti na lastna prizadevanja in določila sprejetih varčevalnih programov, v razmeroma težavnih gospodarskih razmerah, dosegli nadvse ugodne poslovne uspehe. Dosežen obseg bruto ter neto realizacije kot tudi končni finančni rezultat sta za to časovno obdobje, ki gradbincem ni ravno naklonjeno, nad pričakovanji. Z ustvarjeno bruto realizacijo v višini 575.585.896,- din smo v prvih treh mesecih dosegli 19 % letno planiranih proizvodnih nalog oziroma za 21 % presegli trimesečni proizvodni plan ter hkrati dosegli 43 % višjo realizacijo kot v istem obdobju prejšnjega leta. Pri uresničevan ju planskih nalog sta bili najuspešnejši TOZD projektivni biro in TOZD lesni obrat, ki sta v tem obdobju uresničila že nad četrtino letnega proizvodnega plana. Nekaj pod načrtovanim obsegom sta TOZD gradbeni sektor Zagreb in TOZD mehansko kovinski obrat. Zlasti viden napredek je bil dosežen pri izboljšanju strukture delovnega časa, kjer se je odstotek izostankov v razmerju do skupno izvršenih delovnih ur v domala vseh temeljnih organizacijah (razen TOZD Togrel) znižal od 3 % do 20 % in tako strukturi delovnega časa dose-gel v povprečju 8,5 % kar je že v okvirih zastavljenih varčevalnih ciljev. Po dolgotrajnih brezuspešnih prizadevanjih za znižanje izostankov z dela in s tem v zvezi izboljšanja produktivnosti dela je to prvi vidnejši napredek, ki smo ga lahko upravičeno veseli, še posebno zato, ker smo dosegli znižanje pri izostankih zaradi boleznin, ki so vrsto let predstavljali močno oviro v proizvodnem procesu in za katere je že kazalo, da jim z nikakršnimi ukrepi nismo kos. Ne glede na to, komu gre zasluga za upadanje boleznin ali učinkovitejšem sodelovanju s pristojno zdravstveno službo ali dvigu lastne delovne zavesti delavcev, v vsakem primeru je to pomemben korak na poti k doseganju stabilizacijskih ciljev. Prizadevati si moramo, da bomo tako strukturo delovnega časa obdržali tudi v prihodnje. Izredno ugodne rezultate dajejo tudi kazalci ekonomičnosti, produktivnosti in rentabilnosti, saj so primerjalni indeksi z istim obdobjem preteklega leta zelo visoki in neredko dosegajo vrednosti preko 400. Nekaj slabši so le kazalci akumulativnosti, ki pri nekaterih temeljnih organizacijah ne dosegajo lanskoletne stopnje. Še posebej pomembna je ugotovitev, da v obravnavanem obdobju niso bila kršena reso lucijska določila in dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, po katerem mora biti rast osebnih dohodkov za 25 % oziroma v TOZD gradbeni sektor Zagreb za 5 % počasnejša od rasti dohodka. Večina temeljnih organizacij je pri začasni razporeditvi dohodka upoštevala ta določila in razporedila dohodek tako, da hitreje rastejo sredstva za razširitev materialne osnove dela kot pa sredstva za osebno in skupno porabo delavcev. Sicer pa si v nadaljevanju oglejmo, kaj o uspehih poslovanja in dela v prvem trimesečju govorijo številke in koeficienti. Predstavljamo jih na raznih tabelah. Kljub nadvse ugodnim številčnim pokazateljem, ki dokazujejo, da je stabilizacija, za katero smo se zavestno odločili že s sprejemanjem letnih gospodarskih planov in varčevalnih programov, prodrla v zavest slehernega delavca, pa je treba rezultate periodičnih računov za prvo trimesečje jemati z določeno rezervo. Za vedati se moramo, da je leto še dolgo, da se v prvih treh mesecih še niso pokazale vse težave sprejetih restrikcijskih ukrepov (omejitev investicijske potrošnje, omejitev kreditiranja, uvozne omejitve, itd.), da je vpliv zalog nedovršene proizvodnje v gradbeni operativi v tem trimesečju izveden. Poslovni stroški v prvih treh mesecih ne nastopajo v polnem obsegu, kar vse lahko vpliva na to, da doseženi rezultati v nslednjih obračunskih odbobjih ne bodo enaki trenutnim. Sedanje zaostrene gospodarske razmere terjajo od slehernega delavca nenehno prednost usta-litvenim vodilom. Trenutni uspehi nas ■ ne smejo niti za trenutek odvrniti od teh vodil, nasprotno: vlivati morajo novih spodbud za nadaljnje učinkovito in uspešno delo. Odgovor na zastavljeno vprašanje v naslovu tega povzetka je torej „da”, z željo da bi tak odgovor sledil tudi ob analizi poslovnih uspehov konec letošnjega leta. EKONOMSKI BIRO EFEKTIVNE URE kumulativno IN NADURE- D ' 0 Efektivne ure Nadure I-III.80 I-III.79 IND I-III.80 I-III.79 IND TOZD Novo m. 418.522 396.280 lo6 53.009 61.137 87 TOZD Ljubio• 3o9.?47 243.836 127 43.313 33.836 128 TOZD Krško 336.777 299.464 112 26.o94 23.48o m TOZD Zagreb 114.921 12o.6o3 95 10.799 8.111 133 JAVNOST 1. .179.967 I.060.183 111 133.215 126.564 lo5 TOZD SPO 117.918 110.469 lo7 16.268 17.558 93 TOZD LO 57.592 55.158 lo4 2.623 2.574 lo2 TOZD NKO 73.367 72.549 lol 2.762 4.306 64 TOZD Proj.biro 30.597 28.738 106 928 658 141 TOZD Togrel 65.027 64.891 loo 3.483 5.280 66 TOZD TKI 34.760 33.4o7 lo4 1.624 2.2o7 73 DSSS in INT.b. 1o4.9o6 94.857 111 10.477 11.148 94 Inštruktorji 6.991 6.944 loo I08 184 59 DO 1 .671.125 1.527-196 lo9 171f488 170.479 lol Stabilizacija u prvom tromjesečju da ili ne? Iza nas je prvo obračunsko razdoblje, koje predstavlja uvod u naviještenu stabilizacijsku godinu, za koju smo zaključili da ćemo unijeti nove kvalitetne zamisli i činjenice privređivanja, da ćemo se odlučno preusmjeriti od dosadašnje ekstenzivne na intenzivnu proizvodnju, u kojoj bi dosadašnje parole o boljem i efikasnijem radu prenijeli sa papira u život te iz potvrdili i rezultatima, jer upravo rezultati su mierilo za utvrđivanje ustaljenih tokova. Podaci periodičnih obračuna, koji su nam već na raspolaganju, govore o tome da smo ostali vijemi načelima privredne stabilizacije i da smo, oslonjeni na vlastita nastojanja i odredbe usvojenih programa štednje, u srazmjerno teškim ekonomskim odnosima, postigli veoma povoljne poslovne uspjehe. Postignuti uspjeh bruto i neto realizacije kao i konačni financijski rezultat, za ovo vremensko razdoblje, koje nije baš naklonjeno građevinarima, iznad očekivanja su. Ostvarenom bruto realizacijom u visini 575.785.896.- din, u prva tri mieseca realizirali smo 19 % godišnje planiranih proizvodnih zadataka, odnosno za 21 % premašili tromiesečni proizvodni plan, te ujedno postigli 43 % veču realizaciju nego u istom razdoblju prošle godine. OOUR Projektivni biro i OOUR Drvni pogon bile su najuspješnije kod ostvarivanja planiranih zadataka i već u ovom razdoblju su realizirale više od četvrtine godišnieg privrednog plana. Malo ispod planiranog obima su OOUR Građevinski sektor (Nastavak na str. 10) (Nastavak sa str. 9) Zagreb i OOUR Mehaničko kovinarski pogon. Posebno vrijedan napredak bio je postignut na poboljšanju strukture radnog vremena, gdje se je postotak izostanaka u odnosu na ukupno izvršene radne sate u skoro svim osnovnim organizacijama (osim u OOUR Togrel) smanjio od 3 % do 20 % i tako u strukturi radnog vremena u prosjeku postigao 8,5 %, što je već i okvirima zacrtanih ciljeva štednje. Poslije dugotrajnih bezuspješnih nastojanja za smanjenje izostanaka s posla i u vezi s tim poboljšanja produktivnosti rada, ovo je prvi vidljiviji napredak, zbog kojega opravdano možemo biti veseli, još posebno zbog toga, jer smo postigli smanjenje izostanaka zbog bolovanja, koji su niz godina predstavljali jaku prepreku u proizvodnom procesu i koji su već pokazivali da im uprkos svim mjerama nismo ravni. Bez obzi-ra na to kome pripada zasluga za smanjenje bolovanja, efikasnijoj suradnji sa nadležnom zdravstvenom službom ili podizanju radne savjesti radnika, u svakom dudaju to je važan korak na putu postizanja stabilizacijskih ciljeva i moramo nastojati da takvu strukturu radnog vremena održimo i u budućnosti. Pokazatelji ekonomičnosti, produktivnosti i rentabilnosti također daju izuzetno povoljne rezultate, jer uporedni indeksi sa istim razdobljem prošle godine jako su visoki i nerijetko postižu vrijednosti preko 400. Samo pokazatelji akumulativ-nosti nešto su slabiji, jer kod nekih osnovnih organizacija ne dostižu prošlogodišnje stupnjeve. Posebno je važna konstatacija da u obrađenom razdoblju nisu bile kršene rezolucijske odredbe i dogovor o ostvarivanju društvenog usmjerenja raspoređivanja dohotka, po kojem rast osobnih dohodaka mora biti za 25 %, odnosno u OOUR građevinski sektor Zagreb za 5 % sporija od porasta dohotka. Većina osnovnih organizacija je prilikom privremenog raspoređivanja uzela u obzir te odredbe i rasporedila dohodak tako, da brže rastu sredstva za proširenje materijalne osnove dorada od sredstava za osobnu i zajedničku potrošnju radnika. DOSEŽENA BRUTO REALIZACIJA III PLAM Letni plan 198o PLAN I—111.8c DOSEZLNO 1 I-III.80 4:2" uro 4:3 1 2 2 4 3 6 TOZD gr. s.Novo m. 943*ooo.ooo 141* 5oo.ooo 151.297.loo 16 lo7 TOZD gr. s.Ljubij. 594.ooo.ooo 89*loo.ooo 13o.772.900 22 147 TOZD gr. s.Krško 654*000.ooo 98.I00.ooo lo9* 557 * 2oo 17 112 TOZD gr. s.Zagreb 295.ooo.ooo 44* 2oo.ooo 42.845.ooo 14 97 Gradbena operat•2.486•ooo•ooo 372.900.000 434*472.200 17 117 TOZD SPO obrat 241*33o.ooo 37*7oo.ooo 53*43o.loo 22 142 TOZD LO 9o.745*ooo 18.loo.ooo 23.999.loo 26. 133 TOZD MKO 91*ooo.ooo 19*7oo.ooo 19.o71.6oo 21 97 TOZD Proj.biro 36.22o.ooo 8.000.000 11.531.Boo 32 144 TOZD Togrel 141*500.000 21.2oo.ooo 33*281.loo 23 157 DO 3 .086.795*000 477*600.000 575.785.9oo 19 121 određenom rezervom. Moramo biti svjesni toga, da još ima mnogo do kraja godine, da se u prvim mjesecima još nisu pokazale sve teškoće usvojenih restrikcijskih mjera (ograničenje investicijske potrošnje, ograničenje kreditiranja, uvozna ograničenja itd.), da je utjecaj rezervi nedovršene proizvodnje u građevinskoj operativi u ovom tromjesečju izuzetan i da poslovni troškovi u prva tri mjeseca ne nastupaju u punom obimu, što sve može utjecati na to da postignuti rezultati ne STRUKTURA DELOVNEGA ČASA IN IZOSTANKOV I - III.1980 STRUKTURA IZOSTANKOV INDEKSI 80/79 Efekt. ure Izost. Plač. Nepl. Bol. Efekt. ure Izost. TOZD Novo mesto 71,9 28,1 17,1 2,o 9,o lo2 96 TOZD Ljubljana 78,5 21,5 11,9 1,7 7,9 lo2 92 TOZD Krško 76,9 23,1 lo,2 2,6 lo,3 lo7 81 TOZD Zagreb 72,1 27,9 14,6 2,8 lo,5 111 80 GRADBENA DEJAV. 75.0 rv> sjl 0 13.6 2.2 9.2 lo5 88 TOZD SPO 8o,9 19,1 14,o 0,4 4,7 lol 97 TOZD LO 84,5 15,5 9,9 o,2 5,4 lo3 86 TOZD MKO 85,3 14,7 9,2 o,3 5,2 lol 94 TOZD Proj.biro 85,1 14,9 12,o o,l 2,8 97 124 TOZD Togrel 81,4 18,6 9,4 0,6 8,6 96 12o TKI 86,6 13,4 7,8 - 5,6 lo2 86 DSSS+INT.B. 84,7 15,3 5,4 - 9,9 99 I08 Inštruktorji 93,4 6,6 4,7 o,3 1,6 loo lo5 DO 77,3 22,7 12,6 1,6 8,5 lo3 9o IZGUBLJENE UHE ZAKADI BOLEZNIN Tab. III. 1.-m.80 I.-III.79 IND ure % ure % TOZD gr.sekt.Novo mesto 52.596 9,o 51.614 9.2 98 TOZD gr.sektor Ljubljana 31.211 7,9 25.214 7.9 loo TOZD gr.sekt.Krško 44.936 I0.3 38.799 9.3 m TOZD gr.sekt.Zagreb 16.677 lo.5 30.521 16.5 64 GRADBENA DEJAVNOST 145.42o 9.2 146.148 9.9 93 TOZD SPO 6.84o 4.7 7.124 5.2 9o TOZD LO 3.2o8 5.4 5.600 8.3 65 TOZD MKO 4.471 5.2 6.664 7.7 67 TOZD Projektivni biro I.0I8 2.8 1.056 3.2 87 TOZD Togrel 6.848 8.6 5.356 7.0 123 TOZD TKI 2.232 5.6 3.192 8.1 69 DSSS + Int.b. 12.248 9.9 8.636 7.8 127 Inštruktorji 12o 1.6 64 1.0 160 DO 182.9o5 8.5 183.84o 9.0 94 Pogledajmo što govore brojevi i koeficijenti u tabelama u nastavku, o uspjesima poslovanja i rada u prvom tromjesečju. Uprkos sasvim povoljnim brojčanim pokazateljima, koji dokazuju da je stabilizacija, za koju smo se svjesno odlučili već samim usvajanjem godišnjih privrednih planova i programa štednje, prodrla je u svijest svakog radnika, pa rezultate periodičnih računa za prvo tromjesečje treba uzeti sa budu isti sa trenutnim. Sadašnji zaoštreni privredni odnosi od svakog radnika traže neprekidnu odanost usvojenu smierni-cama i trenutni uspjesi ni za trenutak nas ne smiju odvojiti od tili smjernica, već obrnuto: moraju davati nove podsticaje za daljnji efikasan i uspješan rad. Dakle, odgovor na postavljeno pitanje u naslovu ovog sastava glasi „DA’ ’ sa željom da takav odgovor dobijemo i prilikom analiza poslovnih uspjeha krajem ove godine. EKONOMSKI BIRO 449 stanovanj ali 30.000 m2 v Podbrežnici Gradbišče TOZD Zagreb v Podbrežnici v Veliki Gorici pri Zagrebu je v resnici veliko gradbišče. Gradnja je tu stekla v (Nadaljevanje na str. 15) S Teboj, tovariš Tito, borno gradili še trdneje, še više! Preko štiri tisoč nas je žalostnih na gradbiščih širom po Jugoslaviji, Poljski in Libiji, zbranih v mrki tišini. Solza v očeh ni sramotna; ponosna je in svečana. Roka in srce sta trdno odločena in neomajna nadaljevati veličastno delo ljubljenega Tita. Brez besed je dana zakletev Titu, Jugoslaviji in celotnemu človeštvu, da te roke ne bodo popustile, da bodo gradile še trdneje, še više, še bolj odločno in krčevito se bodo uprle vsemu, kar bi kaliko čisto gladino Titovih idej in dejanj. Preko štiri tisoč nas je in mi nismo sami. Z nami je sleherni Jugoslovan, sleherni, ki ljubi mir, ki ljubi svobodo. V__________________________________________J Tak bo za vedno ostal v našem spominu: pokazal nam je pot v človeka vredno življenje, dcupaj z njim smo zgradili nov svet... TITO bo vedno med nami, vsi bomo skrbeli za veličastno 1 dediščino! J JOŽE COLARIČ - tesar „Rekli so, da mu je bolje .. Pa slišim da je mrtev. Jožefa Broza smo izgubili, Tito pa bo še vedno ostaL To čutimo vsi in to nam pomaga preboleti žalost.” Ing. DRAGI STOJANOVIČ: „Bil sem presenečen. Prizadelo me je. Nimam besed, da povem to, kar čutim, saj je bilo spoštovanje do Tita neizmerno. Sem povojna generacija in Tito je zraščen z nami, tu v sebi ga imamo. Z delom delovnega človeka bo Tito oživel in ta jugoslovanski delavec bo njegov najlepši spomenik vsem rodovom. STANIMIR DJURIČ - tesar „Kada sam čuo da je umro drug predsjednik, tako me je jako zaboljelo da sam sa suzama u očima pogledao u zemlju. Smrt Tita nije samo gubitak za naše narode, več za cijelo čovečanstvo. To je čovjek, koji se samo jednom rodi u stoljeću, koji je pomogao cijelom čovječanstvu za bolji sutra, za bolje radnom čovjeku. Mi radnici se obavezujemo, da ćemo njegovo djelo nastaviti.” LATISAV DJORDJEVIČ -radnik „Kada sam čuo da je preminuo Stari,. . .kao da mi je umro otac,. . .plakao sam, ali sam se sjetio da je mrtav Tito, a Jugoslavija živi i mi, koji ćemo nastaviti njegov život bez kolebanja i to neka svi znaju.” JOŽE ROZMAN „Še danes ne verjamem, da je umrl. Čeprav je odšel od nas, bo vedno med nami in z nami. Vedno sem ga občudoval kot človeka, še bolj pa kot državnika in državljana sveta. Izgube ne bomo občutili samo mi, ampak ves svet, saj se je v življenju boril za mir in pravičnost ne glede na raso in vero. To nam ostaja kot veliki cilj, ki ga moramo spoštovati, se boriti zanj.” ANTON LUŠTEK - referent lastnih investicij „Kaj naj povem? Nimam besed,.. .Veliko bi lahko povedal, pa ne znam. Podzavestno sem pričel ponovno brati Titov življenjepis. Zdi se mi, da še nisem popolnoma dojel, koga srno izgubili mi in ves miroljubni in napredni svet. Vem le eno: to kar je Tito — to bo živelo!” JANKO HROVAT - nabavni referent „V tem trenutku ne morem dojeti vsega, saj mi v glavi rojijo neurejene misli. Vsi smo ga cenili, spoštovali, poveličeva- li... Kako naj besede izpovedo vse to? Čas ga bo dvignil še više.” TONI REDEK - šofer „Bil je največji! Ne morem si predstavljati, da ga ni več, vendar vem, da bo njegovo delo raslo naprej. Vem, da ne bo slabše, kot pravijo nekateri. Mi pa bomo morah bolje in več delati, da bomo častno in ponosno nadaljevali njegovo delo.” NADA PERŠIN - Zagreb „To je preteški gubitak, da bi riječima mogli opisati bol, koju osjećamo. Napustio nas je prijatelj, drug i naš vodja i u nama ostavio velike obaveze i nedovršena djela. Ali mi imamo jaku volju iako če žalost ostati vječna.” ISMETA MUJANOVIČ -Krško „Nihče ne more večno živeti, zato smo pričakovali njegovo smrt. Vendar, ko je odjeknila vest o njegovi smrti, smo onemeli. Ne moremo verjeti' Začeto delo moramo nadaljevati in s tem dokazati, da je Tito neprecenljiva osebnost zgodovine, da ni samo Jugoslovan, temveč človek celega sveta.” ANDREJ KURNIK - Ljubljana „Smatram, daje izguba predsednika Tita za nas Slovence, Jugoslovane in vse ljudi sveta nenadomestljiva izguba. Vem, da se mu lahko za njegovo delo oddolžimo le z delom, z delom, ki bo nadaljevalo njegovo začrtano in jasno pot k miru in prijateljstvu med narodi. Nič nam ne sme biti pretežko, nič nedosegljivo, kajti on ni poznal obupa in malodušja.” JANEZ KASTELIC - mehanik „Tita nismo izgubili samo mi, temveč sleherni, ki si želi miru in enakopravnosti med ljudmi in narodi. Tito ni delal le na vrhu, bil je med nami, iz nas je zrasel in delal je z nami. Zato je naš in bo naš tudi ostal.” Jugoslavija in ves svet je izgubil ooeta, znamenitega voditelja, ki nas je vodil v mir, ki nas je ljubil. V________________________________________________________/ MARTIN MATKO - delovodja „Ta trenutek mi bo vse življenje kot rana ostal v srcu. Vedel sem, da mi bo težko, vendar je bila resnica tako boleča, da se ne da opisati, saj so besede preslabotne. Pred očmi se mi odvija revolucija, upor, težka obnova, neuvrščenost, mir, bratstvo in enotnost, ljubezen do domovine in neodvisnosti. Vidim usodne dneve, BRANKO LIŠNIĆ - Zagreb „Ovo što osjećam ja, osjeća cijeli naš narod, skoro cijeli svijet, ier izgubili smo čovjeka velikana, čovjeka datog za uvijek. Čovječanstvo i radnička klasa žaluje i u toj žalosti nastavit će njegov rad i time dokazati, daje Tito neprolazan, da je već odavno idol svega što se razvija i svega naprednog.” Milan Kapetan Sead Hajder Inž. Jože Preskar Bajko Hušidić mir in sožitje na svetu. Skorajda celo stoletje je prepleteno z njegovim imenom in to ne samo pri nas. Zgodovina človeštva v tem stoletju je neštetokrat zapisala s zlatimi črkami njegovo ime. In to bo ostalo našim zanamcem. Tito ni le beseda, Tito je dejanje!” da je umrl predragi tovariš Tito, je tudi v našem kolektivu za trenutek zastal stroj, zastala je roka in onemele besede. Solze so polzele po licih, roka pa je krčevito stisnila kramp v trdni odločenosti, da bomo nadaljevali to, kar nas je učil Tito, naš — delavski Tito.” ki smo jih preživeli z njim in vidim vso radost tega sveta, kateri je bil vedno prvi ob strani. Težko nam je bilo, pa smo šli z njim, lepo nam je bilo, pa smo se z njim veselili. Umrl je, mi pa živimo in moramo živeti, da dokončamo njegovo delo” mg. utagi Stojanovič Jože Colarič Ing. MILAN KAPETAN „Umrl je človek, borec, delavec; heroj, ki je vse svoje življenje posvetil boju delavskega razreda, za enakopravnost, Stanimir Djurić Ing. JOŽE PRESKAR „Čvrsta in široko zastavljena pot tovariša Tita je neizbrisna. Vemo, da bo živel, vemo, daje nesmrten. Ob pretresljivi novici, Latisav Djordjević SEAD HAJDER — tesar „Tesar sam. . .kada sam se vraćao u Sloveniju, u vlaku sam slušao prijenos nogometne utakmice i odjednom . . .On je bio čovjek, revolucionar, bio je veličanstven . . .Kad bi bilo moguće dao bih život, samo da ne umre. Život bih dao . . .pa makar i cijele moje obitelji. Ne znam što misle drugi, ali moramo ići njegovim putem, jer on je mislio na nas i ne samo na nas, već na cijeli svijet, na mir, slobodu, bratstvo, napredak ...” BAJRO HUŠIDIČ - radnik „Sa društvom smo se veselili uz piće. . a vijest dodje .. .Potreslo me je i suze su mi zalile oči . .Sve je bilo tiho, kao u grobu . . .kao da smo svi mrtvi, u nesvjesti. . .” MARJAN FILIPČIČ - vodja splošie službe TOZD „Globoko v nas je tlela iskrica upanja, da bo sodobna medicina napravila čudež .Narava zahteva svoje, mi pa smo želeli nemogoče. Kako naj vam povem, kaj se dogaja v mojem srcu? Samo to se zavedam, da je to, kar nam je Tito zapustil, največja dediščina, ki jo je kdajkoli dobil kak narod. Vem, da bomo morali krepko poprijeti vsi, da to ohranimo in razvijamo. Prav gotovo ga ni med nami, ki ni pripravljen sprejeti del bremena na svoje rame.” Reportažo pripravila: TONI VOVKO in MARJAN ŠONC Martin Matko Marjan Filipčič TITO - naš veliki vzornik in pobudnik vseh zmag V_____________J KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA IN BELA DELAVCEV Tebela IV. NOVO MESTO/8o/79/LJUBLJ. /8o/79ARSK0 780/79/ZAGREB /80/79/SK) /80/79/ i /80/79/ I-III.80 IND I-III80 IND : I-III 80 IND I-III 80 IND I- III 80 IND I-III 80 IND Doh.ne delavca 33»o48 184 36.498 159 4o.6ol 324 42.5o2 185 10.072 155 9o.4o4 158 C.D. ne delavce 25.252 238 27.382 2ol 27.195 421 30.250 195 60.772 167 64.989 180 Ak. v prim. sč.D. 1,64 59 10,77 347 1,68 28 36,32 63,8 153 36,16 144 Ak. v prim.z doh. 1,26 76 8,08 439 1,12 36 25,85 35,5 164 25,99 155 Doh.v prim.s pl.doh. 14o 194 181 218 141 288 217 255 122 72 127 lo4 Možni odstot.rasti masa OD Sred.ze OD glede ne rast doh. 44,00 48,5o 32, lo 6.78o 31,5o 31,oo Doseženi odst.rasti sred. za OD /Ob upoštevanju nedovrš. proizv./ 12,39 Dosez..rast. sred. zeOD /Brez vplive nedovrš. proizv./ 25»75 14,03 23,76 4.989 35,05 37, o2 ** 49,46 2}76 b MKO 8o/79 PB 8o/79 TOGBEL 8o/79 DSSS 80/79 DO 80/79 I-III 80 IND I-III 80 IND I-III 80 IND I-III 80 IND I-III 80 IND Doh.ne delavce 49.69o lo3 140.952 181 87.383 312 58.063 147 49.442 181 č.D. ne delavce 36.828 lio Ho.662 182 58.088 388 47.649 187 34.767 212 Ak.v prim.z doh. 3,26 64 33.0 44o 30,39 - 1,87 74 13,42 183 Ak.v prim.s č.D. 4,4o 60 42,o 438 45,72 987 2,28 58 19,o8 157 Doh,v prim.s pl.doh. 84 68 157 12o 2ol 268 2oo 250 148 168 Možni odst. rasti Sred.ze OD glede ne rast doh. 7,3o 49,50 112,oo 29,50 45,oo Doseženi odst.rasti sred.za OD /Ob upoštev.nedovrš. proizv./ 2o,78 Dosežene rast sred. za OD 27,82 48,35 17,13 13,49 /Brez vplive nedovrš. proizv./ 26,82 letu 1978, letos do 20. julija pa bodo predani zadnji objekti. Skupaj je zgrajenih 449 stanovanj, otroški vrtec, trgovina, zaklonišča, garaže in plinska postaja. Naš sogovornik je bil Stjepan Pintarič, gradbeni inženir, vodja objekta II, kot se je predstavil, ker je bil vodja gradbišča Ranko Predovič, dipl. gradb. inž., odsoten. Gradbišče v Podbrežnici je predstavil takole: - Vsega skupaj bo na Podbrežnici 449 stanovanj; otroški vrtec je že zgrajen, trgovino še gradimo, garaže in zaklonišča so v gradnji 449 stanovanj s skupno površino okoli 30.000 m2 je razvrščenih v 15 stanovanjskih blokih in 227 vrstnih hišah VH v nizih. Stanovanjski bloki so dveh vrst: nekaj jih je vrste P+3 G) in nekaj vrste P+3 (2). V enih je po 15, v drugih po 14 stanovanj. Od stanovanj so v gradnji še 3 stanovanjski bloki in 2 niza vrstnih hiš, vendar je vsa ta gradnja že v IV. in V. fazi in bo končana v juniju letos. Otroški vrtec ima površino 350 m2; začeli smo ga graditi v maju lani in je bil letos ob novem letu predan. Trgovino, ki bo imela 700 m2 površin, smo začeli graditi marca letos in bo predana letos v avgustu. Gradimo tudi 90 garaž v nadstropju. V okviru soseske je Plinska postaja s cisternami, v katere dovažajo gorilni plin za potrebe soseske. Kot posebnost naj omenim centralno kurjavo na plin: vsako stanovanje ima svojo lastno central-no kurjavo na plin. V prihodnosti je Predvidena priključitev soseske na Plinovod, ki bo peljal mimo Pod- hrežnice. Celotni projekt za gradnje je izdelal Projektivni biro SGP Pionir, razen za otroški vrtec, ki je delo Projektivnega biroja Žerjavič iz Zagreba. Na gradbišču je zdaj v konici okoli 200 delavcev, sicer jih je bilo čez vso gradnjo povprečno od 120 do 150. Delavcev nam je velikokrat primanjkovalo. Deloma so nastanjeni v barakah na gradbišču, deloma pa v samskem domu in v delavskem naselju v Zagrebu. Nekateri se seveda sem na delo vozijo tudi od doma, vendar je teh manj. Na gradbišče dovažamo kosilo. Vrtec smo gradili na klasični način, zunanje stene so obzidane s fasadno opeko. Trgovina je grajena prav tako na klasični način. Pri gradnji stanovanj so nosilni zidovi grajeni z Outinord opaži, fasadne stene so v polmontažni izvedbi TOGREL, predelne stene so iz mavca. Med gradnjo ni bilo večjih težav, razen s plinsko postajo, ki zaradi sprememb v načrtih ni bila dograjena v roku. Zaradi tega nismo mogli predati prvega dela stanovanj, ki so bila zgrajena v letu 1978, saj brez plina ni bilo centralne kurjave. V konicah je bilo tu in tam nekaj težav zaradi pomanjkanja cementa. Pozneje grajena stanovanja so bila vsa predana v dogovorjenih rokih. Lani smo imeli na gradbišču precej bolniških. Zadeve smo se lotili tako, da smo z zdravstvenim domom v Trešnjavki v Zagrebu sklenili pogodbo, po kateri je smel odobravati bolniške samo eden izmed tamkajšnjih zdravnikov. Uspeh se je pokazal dokaj hitro. Lani je bilo odsotnih z dela tudi do 35 odstotkov ljudi, zdaj pa se je odstotek izostankov zmanjšal na 10 do največ 20 na dan. Varčevanje je seglo tudi do nas. Zlasti varčujemo pri gradbenem lesu, pa tudi pri vsem drugem. w , KS* Ob vhodu na veliko gradbišče v Podbrežnici: zaradi obsežnosti te stanovanjske gradnje dobiš občutek, da stopaš v pravo pravcato majhno mesto. Na ulazu u veliko gradilište u Podbrežnici: zbog obimnosti te stambene gradnje, dobiješ osjećaj da ulaziš u pravi pravcati mali grad. U Podbrežnici 449 stanova iii 30.000 m2 Gradilište OOUR Zagreb u Podbrežnici kod Zagreba ustvari je veliko gradilište. Tu su započeli sa gradnjom u 1978 godini, a ove godine će do 20: jula biti predani posljednji objekti. Ukupno je izgrađeno 449 stanova, dječiji vrtić, trgovina, skloništa, garaže i plinska stanica. Naš je sugovornik bio Stjepan Pintarič, građevinski inženjer, rukovodilac objekta II, ta-k o se je predstavio, jer je rukovodilac gradilišta Ranko Pre-dović, dipl. grad.inž.,bio odsutan. Ovako je.predstavio gradilište u Podbrežnici: - Na Podbrežnici će ukupno biti 449 stanova; dječiji vrtić je već izgrađen, trgovinu još gradimo, garaže i skloništa su u gradnji. 449 stanova sa ukupnom površinom od oko 30.000 m2 razpoređeno je u 15 stambenih blokova i 227 VH kuća u nizu. Dv ije su vrste stambenih blokova: nekoliko je P+3 (1) v rste, a nakoliko P+3 (2) vrste. U jednima je po 15, a u drugima po 14 stanova. Od stanova još su u gradnji 3 stanovanjski blokovi i 2 niza kuća, ali cijela ta gradnja je već u IV. i V. fazi i bit će završena u junu ove godine. Dječiji vrtić ima površinu 850 m2; počeli smo da ga gradimo u maju prošle godine, a bio je predan oko nove godine. Trgovinu, koja će imati 700 m2 površine, počeli smo graditi u martu ove godine i bit će predana u avgustu ove godine. Gradimo i 90 garaža na kat. U okviru naselja nalazi se i plinska stanica sa cisternama u koje dovože plin za potrebe naselja. Kao osobitost, pornenut ću centralno grijanje na plin. U budućnosti je predviđenopriključenje naselja na plinovod, koji će prolaziti pored Podbrežnica. Kompletni projekt za cijelu gradnju izradio je Projektivni biro SGP PIONIR, osim za dječiji vrtić, koji je djelo Projektivnog biroa Žerjavić iz Zagreba. Sada u špici na gradilištu je oko 200 radnika, inače ih je tokom cjele gradnje prosječno bilo od 120 do 150. Dostaputa nam je nedostajalo radnika. Djelomično su nastanjeni u barakama na gradilištu, a djelomično u samačkom domu i u radničkom naselju u Za grebu, Naravno, neki se na posao voze i od kuće, ali tih je manje. Na gradilište dovozimo ručak. Vrtić smo gradili na klasični način, vanjski zidovi obloženi su fasa-dnom opekom. Trgovina je isto tako građena na klasični način. Kod izgradnje stanova nosivi su zidovi građeni Outinord oplatama, fasadni zidovi su u polumontažnoj izvedbi TOGREL, a pregradni zidovi su od gipsa. Tokom gradnje nije bilo većih teškoća, osim sa plinskom stanicom, (Nastavak na str. 16) (Nastavak sa str. 15) koja zbog izmjena u nacrtima nije bila izgrađena u roku. Zbog toga nisrno mogli predati prvi dio stanova, koji su bili izgrađeni u 1978 godini, jer bez plina nije bilo centralnog grijanja. U špicama je tu i tamo dolazilo do teškoća zbog pomanjkanja cementa. Kasnije izgrađeni stanovi bili su svi predani u dogovorenim rokovima. Prošle godine imali smo na gradilištu dosta bolovanja. Te stvari smo se primili tako, da smo sa Zdravstvenim domom na Trešnjevki u Zagrebu zaključili ugovor, prema kojem je samo jedan od tamošnjih liječnika mogao odobravati bolovanja. Uspjeh se dosta brzo pokazao. Prošle je godine bilo odsutno sa posla i do 35 procenata ljudi, a sada se procenat izostanka smanjio na 10 do najviše 20 na dan. Štednja je stigla i do nas. Posebno štedimo u građevinskom drvu, a i u svem ostalom- M. J. Na KRKI: betonska ploča od 2635 m2 površine U subotu 12. aprila bio je običan, sunčani i topao proljetni dan, i neradni kao i većina subota. Ipak bio je mali izuze-l tak, koji je tog dana obavio veliki posao. Na gradilištu v tvornici lijekova KRKA u Novom mestu odvijao se posao u okviru „Program 64”. Nije radilo cijelo gradilište: 41 radnik je uz pomoć dizaličara i dizalice HC i 12 automješalica te dvije automobolske crpke za beton i naravno posade betonarne u Gotnoj vasi, radilo na betoniranju ploče. Radilo se o velikoj ploči, najvećoj od svih što su ih do sada zabetonirali u SGP PIONIR. Vođa gradilišta Jože Preskar, dipl. inž. grad. poslužio nas je podacima o tom velikom radu, a građevinski tehničar Zvonko Kobe bio je vodič i tumač, koji je pomagao u sretnom pohodu po ljestvama, između armatur-nog labirinta i na više katove, odakle se moglo napraviti dobre snimke fotoaparatom. Ovakvi su ,,osobni” podaci velike ploče: Osnovne mjere ploče su 70 x 36 metara, a njena površina je 2635 kvadratnih metara. U ploču su ugradili oko 800 kubičnih metara betona. R adom, koji se odvijao bez zastoja i bio je dobro organiziran i promišljen već unaprijed, počeli su u 6 sati ujutro, a završili u 6 sati navečer. Tam, kjer sta prenašali na ploščo beton obe avtočrpalki, je zaradi njune velike zmogljivosti, potekalo delo hitreje. Tamo, gdje su na ploču prenosile beton obe autocrpke, rad seje odvijao brže zbog njihovih velikih mogućnosti. U ploču je bilo ugrađeno 95 tona željezne armature, a u nju je zbog olakšanja težine bilo ugrađeno 5400 metara kartonskih cijevi. Debljina ploče je 33 cm. Jer je pristup ploči bio tijesan, unaprijed je trebalo dobro promisliti posebno o prilaznim putovima automješalica za beton i na transport betona na samu ploču. Beton za nju transportirali su dvijema autocrpka-ma za beton i dizalicim HC (volumen košare 0,75 kubičnih metara). Stvarna mogućnost upravo nabrojenih transportnih sredstava za prijenos betona na ploču ukupno je oko 70 kubičnih metara betona na sat. Postavljanje prlata i polaganje armature bilo je jako složeno. Naime, osobitost ploče je u tome, da je u njoj 1200 instalacijskih otvora. Većih otvora ima 200, a ostalih 1000 su manju Kat na koji se naslanja ploča visok je 4,5 metara, a kompletnu oplatu napravili su od bosanki. Raspon nosača kreće se u granicama od 12 do 15 metara. Željezne potpornje postavili su na udijenosti 80 x 70 centimetara, a potrošili su oko 4500 željeznih potpornja. Vrijednu grupu, koja se odrekla slobodne subote i radila na betoniranju i svim ostalim poslovima, vuklo je lijepo proljetno sunce kao i sve ostale. Odrekli su se odmora i šetnje, a navečer, kada je poslije 12 sati rada bio završen veliki i odgovorni posao, sa zadovoljstvom su mogli reći: završili smo! Nešto manji dio ploče zabetonirali su 15. marta ove godine na prvoj diletaciji istog objekta. L ona ploča je bila velika: njena je površina iznosila 1300 kvadratnih metara, a bila ja uprkos tomu upola manja od ove, koju su betonirali mjesec dana kasnije, ili točnije 12. aprila. Svi, koji su radili na betoniranju velike ploče, zaslužuju za taj dobro obavljeni i odgovorni posao pohvalu i čestitku, jer su u povijest SGP PIONIR zapisali još jedan veliki radni uspjeh. M. J. Dvakrat prvo mesto in dva občinska rekorda V nadaljevanju tekmovanj ŠIG je bilo v Škofji Loki tekmovanje v streljanju, ki je prineslo Pionirjevim športnikom enega največjih uspehov: postali so zmagovalci v moški in ženski konkurenci ter postavili oba ekipna občinska rekorda. Moška ekipa v postavi: Fink Alojz (178 krogov), Celesnik Stane (174 krogov), Mahmić Husein (182 krogovo), Židanek Franc (169 krogov), Ribič Jože (174 krogov), Poljak Bahrija in Mrvar Igor sta dosegla 877 krogov, kar je za 5 krogov boljše od dosedanjega občinskega rekorda, katerega so imeli tudi dosedaj Pionirjevi strelcu EKIPNI REZULTATI MOŠKIH EKIP ŠIG: 1. PIONIR Novo mesto 877 krogov 2. GIP BETON Zasavje - Zagorje 863 krogov 3. GIP VEGRAD Velenje 845 krogov 4. INGRAD Celje 844 krogov 5. KONSTRUKTOR Maribor 842 krogov 6. GRADIS Ljubljana 838 krogov Nastopilo je 31 strelskih ekip. V posamezni konkurenci je strelec Mahmić Husein s 182 krogi osvojil 2. mesto. Ženska ekipa v postavi: Bačko Martina (181 krogov), Bučar Metka (171 krogov), Medle Sonja (168 krogov) in Šega Štefka je dosegla skupaj 520 krogov in osvojila prvo mesto ter izboljšala občinski rekord za 4 kroge, katerega so imele tudi dosedaj Pionirjeve strelke. EKIPNI REZULTATI ŽENSKIH EKIP ŠIG: 1. PIONIR Novo mesto 520 krogov 2. STAVBAR Maribor 493 kro- S°3. ELEKTROPROJEKT Ljubljana 476 krogov 4. GRADIS Ljubljana 469 krogov 5. KONSTRUKTOR Maribor 460 krogov 6. SCT Ljubljana 456 krogov Nastopilo je 14 strelskih ekip. V posamezni konkurenci so bile strelke izredno uspešne: Bračko Martina je bila s 181 krogi prva, druga je bila Bučar Metka s 171 krogi, Medle Sonja pa je bila s 168 krogi peta. Strelci Pionirja so dosegli izreden uspeh z vestnim in prizadevnim delom ter rednimi treningu J. R. Dva puta prvo mjesto i dva opštinska rekorda U nastavku takmičenja SlG u Škofjoj Loki bilo je takmičenje u strijeljanju, koje je Pionirovim sportašima donijelo jedan od njihovih najvećih uspjeha, naime: postali su pobjednici u muškoj i ženskoj konkurenciji, te postavili oba ekipna općinska rekorda. Muška ekipa u sastavu: Fink Alojz (178 krugova), Čelesnik Stane (174 kruga), Mahmić Husein (182 kruga), Poljak Bahrija i Mrvar Igor, postigla je 877 krugova, što je za 5 krugova bolje od dosadašnjeg općinskog rekorda, kojeg su i do sada posjedovali Pionirovi strijelci. EKIPNI REZULTATI MUŠKIH EKIPA ŠIG: 1. PIONIR Novo mesto 877 krugova 2. GIP BETON Zasavje - Zagorje 863 kruga 3. GIP VEGRAD Velenje 845 krugova 4. INGRAD Celje 844 kruga 5. KONSTRUKTOR Maribor 842 kruga 6. GRADIS Ljubljana 838 krugova Nastupila je 31 strijeljačka ekipa. U pojedinačnoj konkurenciji strijelac Mahmić Husein osvojio je 2. mjesto sa 182 kruga. Ženska ekipa u sastavu: Bračko Martina (181 krug), Bučar Metka (171 krug), Medle Sonja (168 krugova) i Sega Štefka postigla je ukupno 520 krugova i osvojila prvo mjesto, te poboljšala općinski rekord za 4 krugova koji su i do sada posjedovale Pionirove strijeljačice. EKIPNI REZULTATI ŽENSKIH EKIPA ŠIG: L PIONIR Novo mesto 520 krugova 2. STAVBAR Maribor 493 kruga 3. ELEKTROPROJEKT Ljubljana 475 krugova 4. GRADIS Ljubljana 469 kru- gova 5. KONSTRUKTOR Maribor 460 krugova 6. SCT Ljubljana 456 krugova Nastupilo je 14 strijeljačkih ekipa. U pojedinačnoj konkurenciji strijeljačice su bile izuzetno uspješne: Bračko Martina bila je prva sa 181 krugom, kruga je bila Bučar Metka sa 171 krugom, a Medle Sonja bila je peta sa 168 krugova. Strijelci Pionira postigli su izuzetan uspjeh savjesnim redom i pre-galaštrom, te redovnim treninzima. J. R. OBČUDOVANJE Ljudstvo Združene arabske republike občuduje in visoko ceni boj velikega jugoslovanskega ljudstva ter njegovo odločno stališče za svobodo in neodvisnost pod Titovim vodstvom. Vi ste nam dali najboljši zgled, kako varovati in braniti svobodo. G. A. NASER, predsednik ZAR, 1959 Otvorenost i solidarnost Stabilizacijska nastojanja u privredi i u cijelom društvenom životu keja smo ove godine zacrtali veoma ozbiljno, već su donijela dosta toga novog. S le-ženrnn odnosom in pristupom, na koje smo ranije bili navikli, iz dana u dan smo ponavljali greške i polako pilili granu na kojoj sjedimo. Bolovanja i izostanci svih vrsta povećavali su se iz dana u dan, iz mjeseca u mjesec, iz godine u godinu. Navikli smo se, da se rasipnički odnosimo prema svemu što smo upotrebljavali u radu. Zaboravljali smo na štednju, kada smo upotrebljavali društvena dobra i blagodeti. Dugo smo raspravljali o tome da treba drukčije i ozbiljnije. Govorili smo na sastancima i pravili dobre zaključke, a radili po starom in pogrešno. Ipak, konačno je otkucalo 12 sati i počeli smo na novi način i boljim radom. Mnoge razumljive i potpuno normalne stvari bar na početku imaju gorak ukus, ali na to ćemo se navići. Stali smo na kraj bolovanjima i izostancima druge vrste i začudo, to niti nije tako težak zadatak, a uspjeh se je pokazao iznenađajuće brzo. Štednja svih vista dosta se brzo ostvarila: na gradilištima iznenada znamo mnogo štedljivije upotrebljavati građevinsko drvo, ne rasipamo šljunak, razni pijesak, opeku i drugi material. Čak smo se i u kancelarijama uvjerili da se može štedjeti u olovkama, papiru i razno priboru, koji upotrebljavamo. Stabilizacija nam pored nabrojenog donosi i neke druge Spoznaje. Pomenut ćemo samo Najzaslužniji dobili priznanja Svečana podjela ovogodišnjih priznanja OF i srebrna značka, kojom općinska konferencija SSRN i općinski savjet saveza sindikata Novo mesto, svake godine nagrade najzaslužnije pojedi-nCe J radne organizacije ili društva, bila je 23. aprila u muzeju NOB. dvije. Dosada su građevinske OOUR djelovale svaka na svom području i granice tih područja bile su čvrsto postavljene. Sada dolazi do toga da u okovirima tih granica nije moguće naći posao i granica je u tom slučaju bez ikakve koristi, samo je štetna. Za poslom treba ići tamo gdje se nudi. Dolazi do toga da će građevinske OOUR morati jedna k dragoj po posao, jer ga neke imaju previše, a drage opet premalo i trebat će po posao ići i nekamo daleko po svijetu. Građevinski posao po prirodi je takav, da se uz njega seliš sa gradilišta na gradilište, iz kraja u kraj. Trebat će shvatiti i razumjeti da granice naše OOUR ne sežu odatle dotle, što se tiče posla, već uvijek do tamo gdje je posao! Toliko što se tiče granica. I još druga spoznaja. Stabilizacijske mjere neke su pogodile više, a neke manje. Bilo bi potpuno pogrešno, kada bi one koje su više pogođene, prepustili sudbini, da se snađu kako znaju i umiju. Poduzimanje mjera može iduće godine pogoditi nas. Kako bi se osjećah tada, kada bi drugi nas ostavili same u nesreći? Moramo solidarno pomagati jedni dragima u nevolji. Sve OOUR sastavni su dio SGP PIONIR i ako odumre samo jedna od OOUR, odumrijet će dio Pionira, a to ne smijemo zaboraviti. Zato moramo sada, kada su teška vremena, pomagati jedni dragima. M. J. Posjeta studenata FAGG iz Ljubljane TOGRELU U petak 18. 4. 1980 našu tvornicu građevinskih elemenata u Krškom posjetili su studenti FAGG Ljubljana, koje su pratili prof. doktor Turk i prof. doktor Rogač. U tvornici smo Bilo je podijeljeno 37 priznanja OF i 16 srebrnih znački sindikata. Među dobitnicima srebrne značke sindikata bio je i naš radnik MARTIN PUNGERČAR iz OOUR TKI, za kojeg je prijedlog o dodjeli značke dalo predsjedništvo općinskog savjeta. Naše iskrene čestitke drugu PUNGARČARJU! RADNICI SGP PIONIR NOVO MESTO ___________ ______________/ Med spletom vodoravno in navpično položenega betonskega železa, ki bo zagotovilo plošči zadostno nosilnost. Među spletom vodoravno i uspravno položenog betonskog željeza, koje će ploči osigurati dovoljnu nosivnost. Osmoletka... Kad sam prvi put stupio u školu sam osjetio da čeju imati dosta muke, da mi štogod znanja zabiju u glavu. Kod kuče ostali su mi otac, majka, dvije sestre (kasnije imao sam jednu medicinsku). Doma smo imali tri Specialne krave. Jedna je bola, druga se porodila, a treča je jela samo krpe. I nije bilo mleka za nas, kao i ne za Ljubljan ske mlekare. Pohadžao sam u školu, doma čuvao krave i radio druga seljačka posla. U školi mi je bilo najteže sa matematikom. Što god sam izračunao, uvjek mi je ostala jedinica- to u redovniku. Stari mi je uvjek pretio: sine ako nečeš učiti, ti češ u zanat za zidara kod Pionira! Ove reči pa su me puno ozbiljile i pun nade i veselja, da ču biti veliki zidar za nizke građevinske poslove. Čitave dane sam posmatrao kod suseda zidare kako sa belom maltom nabacivaju na crnu sagrađenu kuču. Posle osmoletke koje sam Studirao devet godina, sam se odmah naputio u ovu veliku firmu. Iznenađen sam bio kad sam ugledao sve ove instalacije oko gradilišta, pun daska, bosanki i jedan veliki cirkular, koji je neumorno pilio svu to novu za mene lepu građu. Srce pa mi je zaigralo od sreče, kad sam ugledao šefa tako lepo obučenog i u kravati, a još trojica ga prati, pa ni okom on ne trene, kad mu nosi iznad glave žerjavista breme Ugledao sam i zidare, koji su u lepim bjelim odjelima kao lekari radili svoja posla. Zaželio sam si, da si stavim čeladu na. glavu i da poteram japamr malo po gradilištu i da potešim svoje džačke želje. Prošlo je puno vremena od tih mojih prvih želja; ne volim čeladu, ni japamr, ni onih belih zidarskih odjek nema više. Došle su sada nove žu te, koje dobro upadaju u oči, kad neko zbriše sa gradilišta. Treba i nešto da kažem za ova pkvo žuta sa žutim trakama po rukavima, koje nose strojnici, oni su kao gušteri posle kiše. Evo vama za danas. Dosta, drugi put više. VAŠ HUMORIST MIHA TURIST \_____________________________________________________________/ im najprije pokazali film o varali tehnički direktor inž.Ha- montažnoj gradnji, a zatim smo ce i tehnički rukovodilac tvorih proveli kroz sve faze pro- niče inž.Silvester Lopatič. izvodnje. Sa zanimanjem su po- Pažnju je prije svega pobudi-stavljali pitanja, kako vodstvo lo 10-satni takt, kojeg u tvorni- stručne ekskurzije tako i stu- ci postižemo, uključujući i cije- denti, a na pitanja su im odgo- (Nastavak na str. 18) (Nastavak sa str. 17) lu pripremu metalnih kalupa do betoniranja i završane faze podizanja elemenata od odvoza iz proizvodne dvorane na vanjske deponije. Napomenimo još i to da smo v eć prilikom najave stručne ekskurzije pozitivno ocijenili ukazanu pažnju i zanimanje FAGG za razvoj montažne gradnje u Pioniru. Također se je i tokom samog razgledanja tvornice osje ćao prisan kontakt između stručnog rukovodstva i studenata sa samom proizvodnjom o čemu je na kraju pred svima okupljenima govorio prof. doktor Turk. Ocijenio je, da su studentima kao instituciji FAGG potrebni ti neposredni kontakti sa proizvodnjom, te pohvalio napredak, koji je postignut u Pioniru prilikom odvijanja montažne gradnje. Izrazio je želju, da bi ih i ubuduće primili i omogućili razgledanje proizvodnje i novih dostignuća. CVETKA ŽABKAR Most za industrijski tir za tovarno IMV Novo mesto spreminja svoj nekdanji videz. Za to v največji meri skrbimo gradbeniki, med njimi tudi ljubljanski Gradis, ki za Industrijo motornih vozil gradi novo tovarno prikolic in še nekatere druge obrate IMV--eja ter most za železniški tir do te tovarne. Celota teh del je obenem letošnja največja slovenska investicija. V Industriji motornih vozil so že dalj časa razmišljali, kako naj bi zmanjšali stroške prevoza avtomobilov in stanovanjsih prikolic iz svoje tovarne na železniško postajo, ki je na drugem koncu mesta. Da bi se izognili tem stroškom in tudi nepotrebni gneči na novomeških ulicah so se odločili izgraditi industrijski tir do svoje tovarne. Industrijski tir, ki bo dolg 4,5 kilometrov gradi Železniško gradbeno podjetje in bo potekal od novomeške železniške postaje v Kandiji do tovarniških vrat IMV-eja. Da bi le-tega lahko speljali do tovarne je potrebno zgraditi most nad potokom Težka voda. Tega dela so se julija lansko leto lotili delavci Gradisa TOZD Nizke gradnje Maribor po načrtih gradisovega tozda Projektivni biro Maribor. Naj omenimo tudi to, da sta ta dva gradisova tozda projektirala in zgradila v zadnjih letih večino mostov in viaduktov na slovenskih cestah in avtocestah. Po rezultatih raziskave terena, ki jo je naredil Geološki' zavod Slovenije naj bi za izkop gradbene jame enega pilota potrebovali dva dneva. Ko so delavci Gradisa začeli z izkopom za jame pilotov so prišli na tako trdo skalo, da tudi štirje dnevi niso zadostovali za izkop ene jame. Zato se je tudi ta faza gradnje nekoliko podaljšala, vendarle ni bistveno vplivala na potek gradbenih del. Most bo dolg 580 metrov,' stal bo pa na 14 stebrih in dveh krajnih opornikih. Po dizmenzi-jah sodi ta most med najdaljše ne le v naši republiki, temveč v vsej državi. Gradijo ga montažno. Na betonske pilote se montirajo betonski nosilci, katerih tretjinke, težke 30 ton so bile narejene v betonski bazi v Mariboru in z železnico pripeljane v Novo mesto. Tretjinke nosilcev se nato pred montažo zlepijo in načnejo v nosilec težak 90 ton. Ta nosilec se z jekleno montažno konstrukcijo nosilnosti 150 ton dvigne, pripelje in odloži na mesto montaže. Najbolj je zahtevna montaža nosilcev na pilote nad Težko vodo, ki so 18 metrov nad nivojem terena. Do sredine marca so gradisovci montirali vseh 52 nosilcev, tako je bil most končan in na njega postavljeni železniški tiri do 27. aprila letos. Tako je rešen pereč problem Industrije motornih vozil iz Novega mesta. CVETO PAVLIN J********************** PET CELIN Ime maršala Tita je obšlo pet celin. Po koncu vojne bo Jugoslavija na mirovno konferenco prišla ne kot pratežnik, ampak kot izvidnik! Ni osvobodila samo vrste krajev svojega ozemlja, marveč je izbojevala tudi novo častno mesto v povojni Evro- ILJA ERENBURG, književnik, 1944 PO SVOJI POTI Predsednik Tito je izbojeval pravico svoje dežele, da hodi po svoji poti, da hkrati razvija prijateljstvo z drugimi deželami, pri čemer dejavno podpira stvar miru na svetu .. . Predsednik Tito je najvidnejša osebnost današnjosti .. . SOLOMON BANDARANAIKE, predsednik vlade Ceylona, 1959 OLOVU Doslej sem srečal veliko pomembnih ljudi - predsednikov in voditeljev, a Tito je nekaj posebnega. Dolgo sva govorila o filmu in veste, o čem še . ..? O lovu. Predsednik ima čudovite lovske trofeje. Zavidam mu jih. KIRK DOUGLAS, filmski igralec, 1964 Prostore novega otroškega vrtca v Podbrežnici je že z novim letom 1980 napolnil živžav najmlajših, katerim je bil namenjen. Prostorije novog dječijeg vrtića u Podbrežnici već je za novu 1980 god. ispunio cvrkut najmanjih, kojima je i namijenjen. Operateija na paletni napravi (foto Niko Žigante). Operateri na paletnoj napravi. Socializem za človeka, za ljudi... „ ... Mi smatramo, da socializem ni nekaj abstraktnega, temveč da se gradi za človeka, za ljudi, za sedanje in prihodnje generacije. Želeli bi, da že zdaj ta generacija danes občuti bla-gpdati izgradnje socializma in nam je žal, ker jih ne čuti še y zadostni meri. Vendar, kaj hočemo, ta generacija mora pač prenesti največje breme v izgradnji socializma in smo zaradi tega morali marsikaj žrtvovati ter nam je zato tudi mnogo teže, kakor bo prihodnjim rodovom ...“ Predsednik Tito 23. 11. 1958 v Novem mestu Kakvo je i kakvo bi trebalo biti obavještavanje 22. aprila bilo je u SGP PIONIR u Novom mestu savjetovanje o obavještavanju. Sa zivači savjetovanja bili su Odbor za obavještavanje i političku propagandu u sklopu Saveza sindikata Slovenije i Komisija za informiranje u sklopu CK SK Slovenije. Na savjetovanju su pored gostiju iz oba pomenuta tijela iz Ljubljane sudjelovali i predstavnici općinskog savjeta sindikata iz Novog mesta i komisija za obavještavanje u sklopu općinske konferencije i mečfci općinskog savjeta SKS iz Novog mesta, te predstavnici rukovodstva naše RO, konferencije sindikalnih organizacija, naše organizacije SK, naše SSOS i uredničkog odbora glasila Pionir. Savjetovanje je imalo zadatak da ocijeni stanje obavještavanja u SGP PIONIR i sadržaj onog o čemu su radnici obavješteni, kako je uloga obavještavanja određena u našim unutranjim propisima i što napraviti za po-društvljenje obavještavanja te za veću ulogu društvenopolitičnih organizacija u njemu. Na savjetovanju su ocijenili i pripreme z a akciju „Tisuću radnika - suradnika”. U kratkom izvještaju, kojeg je kao osnovu za raspravu pripremio urednički odbor našeg glasila, bili su nabrojeni svi načini obavještavanja koje upotrebljavamo kod nas. To su zborovi radnika, sastanci društvenopolitičkih organizacija, sjednice samoupravnih organa, sindikalne grupe, oglasne ploče, napisana gradiva i obavijesti, delegatska gradiva i tiskano glasilo Pionir. Izvještaj je konstatacija, da je uloga obavještavanja jako dobro određena u našim samoupravnim propisima. ne trgajmo radno vrijeme dugim STANKAMA! Gosti iz Ljubljane su naglasila da se u vrijednosti obavještavanja SGP PIONIR osjećaju veliki napori i nastojanja. U ras-pravićc usmenom obavještavanju upozorili su na mnoge nedostatke i dali cjeli niz dobrih sav-le^a- Društvenopolitičke organi-zacije u RO, a posebno sindikat nrora će svu svoju pažnju posve- titi djelovanju sindikalnih grupa u obavještavanju. Praksa pokazuje, da su zborovi radnika jako dugi i prenatrpani točkama dnevnog reda. Dugim sastancima trgamo radno vrijeme i sami sebi prouzro-kujemo štetu, jer rad u međuvremenu stoji. Slijedeća neprilika u tome je to, da na zborovima radnika radnicima posredujemo obavjest o nekom pitanju i tražimo da po tom pitanju odmah odlučuju: dakle sjedinjujemo postupak obavještavanja i odlučivanja u isti mah! Radnik bi već obaviješten morao doći na zbor i na zboru bi samo trebao odlučivati. U tom bi slučaju zborovi mogli biti kratki. Za datak obavještavanja trebale bi tekuće obavljati sindikalne gmpe: treba u malim grupama, za vrijeme užine, tokom odmora, tokom mogućeg zastoja u radu, dok čekamo na jutranji pregled dolaska na posao i prilikom sličnih prigoda tekuće posredovati obavijesti. Svi ostali sastanci također bi trebali biti dobro pripremljeni i kratki. PISMENO OBAVJEŠTAVANJE NA VIŠE NAČINA TAKOĐER I U OOUR Govoreći o oglasnoj ploči, koja je oblik pismenog obavještavanja radnika, na savjetovanju su konstatirali da ne posvećujemo dovoljno pažnje uređenju i oblikovanju oglasne ploče. Nije svejedno, kako su obavijesti iz-vješe ne na njoj, kako su formi rane, da li je nešto posebno naglašeno i da li dovoljno često obnavljamo obješene obavijesti. Za oglasnu ploču koja je namijenjena radniku, obavijesti treba posebno formirati, napisati ih kratko i razumljivom jezikom, neki naslov ili upozorenje napisati flomasterom u boji i slično. Glasilo Pionir bilo je ocijenjeno kao dobro, ali s dvoumljen- jem, da ne bi smjelo ujednjavati sadržaj glasila i ciklostiranog obavještenja, kao što je nažalost u stvarnosti. Tiskano glasilo trebalo bi da objavljuje kvalitetnije sastave o društvenoekonom-skorn razvoju RO i OOUR, o opće narodnom otporu i društvenoj samozaščiti, o povezivanju RO sa okolicom u kojoj djeluje, posebno sa MZ; neka posreduje šire društveno političke informacije. Tiskano glasilo trebalo bi izlaziti svaki 14 dana. Sv e ostalo gradivo za tekuće obavještavanje spada u ciklostirano obavještavanje, koje treba da izlazi svakog dana ili prema potrebi. U njemu treba da nađu prostor obavijesti sa sjednica samoupravnih organa, društve-nopolitičkih organizacija, operativne vijesti i zaključci, tekući ekonomski pokazatelji, stambena problematika, kratki opisi unutranjeg zakonodavstva u RO i td. Takve ciklostirane obavijesti trebale bi u SGP PIONIR izlaziti po OOUR, zbog velike rasprostranjenosti OOUR, a posredovali bi im zajedničke obavijesti na nivou RO, koja su zanimljiva za vse OOUR. Takve ciklostirane obavijesti trebalo bi izdavati i na većim, trajnijim gradilištima. PODRUŠTVLJAVANJE SA ODBORIMA ZA OBAVJEŠTAV I DOPISNICIMA IZ OOUR Osnovni uvjeti za uspješno obavještavanje su samoupravna organiziranost, politička organiziranost i stručna organi-ziranosts obavještavanja. Društveno političkes organizacije, a posebnossinđikat, moraju na nivou RO i u OOUR tekuće obavještavati i savlađivati obavještavanje. Kod tog važnog posla trebao bi im pomagati odbor za obavještavanje, sastavljen od delegata iz društveno političkih organizacija i iz OOUR, gdje u S posveta o obveščanju, ki je potekal 22. aprila v SGP PIONIR v Novem mestu. Sa savjetovanja o obavještavanju, koje je bilo 22. aprila u SGP PIONIR. obavještavanju moraju biti prisutni kako funkcija OOUR kao i funkcija društvenopolitičkih organizacija. Odbor za obavještavanje je društveni organ, koji obrađuje i usmjerava obavještavanje. Njegov zadatak je da odobri sadržajnu osnovu tiskanog glasila i ciklostiranog obavještavanja. Obavještavanje moramo shvatiti kao vrijednost i sadržaj samoupravljanja. Odbor za obavještavanje treba da prati kompletno obavještavanje u RO, usklađuje djelovanje obavještavanja između samoupravnih organa, društvenopolitičkih organizacija i stručnihsslužbi.sStručnim službama mora dokazati da je obavještavanje jedan od najvažnijih zadataka i da zato uvijek i svugdje treba posredovati dobra i razumljiva obavještenja. Pridobivanje dopisnika u OOUR jako je važan zadatak u podruštvljavanju obavještavanja. Na savjetovanju su, kao pod-sticaj u tom smijem, prihvatili seminare za dopisnike, koje je urednički odbor glasila Pionir priredio prošle godine. U slučaju, kada su zadaci obavještavanja postavljeni tako, urednički odbor je operativni organ, koji uređuje i priprema glasilo u okviru dobivenih i dogovorenih smjernica. STRUČNA ORGANIZIRANOST OBAVJEŠTAVANJA Učesnici savjetovanja ocijenili su, da su uspjesi u obavještavanju, postignuti u SGP PIONIR vrijedni pohvale, ako uzmemo u obzir, da se obavještavanjem bavi urednički odbor sastavljen od radnika, koji taj zadatak obavljaju kao izabrani organ. Upozorili su da zadatke u obavještavanju zacrtane u raspravi neće biti moguće ostvariti bez organizirane stručne službe (grupe) za obavještavanje. Ta služba i njena stručna organiziranost jednako su važne kao i ostale stručne službe u RO, recimo računovodstvo, komerci-jala, kadrovska itd. Organizirana stručna služba obavještavanja mora stručno svladati sve tokove obavještavanja u RO. Ostale stručne službe u RO odgovorne su za sakupljanje i pripremu materiala za obavješ tavanje, za odgovarajuće oblikovanje tih materijala, za njihovu kratkoću i jezgrovitost. Da bi znali što raditi i kako djelovati na obavještavanju u RO, mora mo izraditi strategiju obavještavanja, koja će odrediti i objasniti zadatke i svrhu. Organizirana stručna služba obavještavanja treba po funkcioniranju da bude podređena za- (Nastavak na str. 20) (Nastavak sa str. 19) jedničkim službama, a po svojoj đruštvenopolitičkoj organizaciji i odboru za obavještavanje. Na savjetovanju su pomenuli i to, da razvoju obavještavanja treba osigurati odgovarajući prostor u srednjoročnim programima razvoja i u njima odrediti zadatke i sredstva u tu svrhu. M. J. Nov laboratorij -nov korak u kvaliteti i boljoj proizvodnji lako je upravo beton glavni proizvod u građevinarstvu, na čiji kvalitet možemo kreativno utjecati, tehnologiji betona posvećivalo se malo pažnje. Pravilnik o tehničkim mjerama i uvjetima za beton i armirani beton propisuje tekuću kontrolu od strane proizvođača za svježi i stvrdnuti beton. Obzirom na te zahtjeve SGP PIONIR je dosta kasno pristupio organizaciji tekuće kontrole materijala za beton. Bit tekuće kontrole prije svega je u tome, da je na osnovu materijala moguće u jako kratkom roku reagirati i ukloniti eventualnu grešku. Konačno to vodi do ravnomjerne kvalitete proizvodnje betona, uz minimalnu, ali dovoljnu količinu cementa. Centralni laboratorij, koji od 1. 1. 1980 organizacijski pripada OOUR TOGREL, počeo je od 1. 7. 1979 sa probnim radom. Nalazi se na dobroj lokaciji u neposrednoj blizini betonarne OOUR TOGREL i OOUR Građevinski sektor Krško i pokriva sve potrebe te dve OOUR; neke poslove još radi za OOUR Građevinski sektor Novo mesto i manje za OOUR Građevinski sektor Ljubljana. Trenutna kadrovska struktura je: — 3 laboranta, tehnolog i rukovodilac laboratorija. Opremljani srao svim aparatima i pomagalima, koji su potrebni za tekuću kontrolu svježeg i stvrdnutog betona i za tekuću kontrolu materijala za beton Nabrojat ćemo nešto od naše opreme: — VEBE — konzistenciome-tar za određivanje konzistencije svježeg betona, — plinski štednjak za određivanje sadržaja pora u svežom betonu, — vibracijska igla, — hidraulični tijesak (presa), — naprava za utvrđivanje vodootpornosti betona, Preizkušanje tlačne trdnosti kock na posebni napravi v laboratoriju TOZD TOGREL v Krškem (foto Niko Žigante). Probe tvrdnoće kocki pri pritisku na posebnoj napravi u laboratoriji OOUR TOGREL u Krškom. - viseće sito, - vage, — laboratorijski aparat za sušenje, — Vicatov aparat za utvrđivanje vremena vezivanja ce menta, — laboratorijska mješalica za beton. Pored toga još imamo i posebno klimatiziran prostor za njegu betonskih probnih kocki, gdje se održava stalna temperatura 20°C + 2° i 95 % vlažnosti. Obzirom na opremljenost i kadrovsku strukturu osposobljeni smo za slijedeće poslove i ispitivanja: 1. tekuća kontrola svježeg betona, koja obuhvata određivanje konzistencije svježeg betona, sadržaj vode, a time i vo-docementnu vrijednost te za-preminsku težinu svježeg betona; 2. tekuća kontrola stvrdnutog betona obuhvata ispitivanje betonskih probnih kocki dimenzije 20x20x20 (cm) na tvrdoću pri pritisku, tvrdoću pri zatezanju, vodonepropusnost; 3. kontrola mineralnog agregata pri pritisku obuhvata: određivanje vlažnosti, granulome-trijski sastav, dio finih čestica i njihov granulometrijski sastav, određivanje volumenske težine agregata pri određenoj zbije-nosti, gustoću zrna i sadržaj organskih primjesa; 4. tekuća kontrola cementa obuhvata ispitivanja određivanja stalnosti zapremine, određivanje normalne konzistencije i vrijeme vezivanja, količinu potrebne vode i vodoupojnost. Pored obavljanja tekuće kontrole pripremamo i nove recepture za be ton i provjeravamo već postojeće. Kao što znamo, kod betona se sve vrti oko postizanja propisane marke betona. Sto predstavlja MB? MB je tvrdoća betona pri pritisku na kocki 20x20x20 cm kod starosti betona od 28 dana. Za dokaz da li je MB postignuta ili nije, PBAB predviđa uzimanje kocki i to: - uzima se samo jedna kocka od pojedine mješa vine, - svakog dana betoniranja, mora se za svaku vrstu betona uzeti po jedna kocka, - kod načina dokazivanja kvalitete betona po statističkoj metodi, betonske kocke se uzimaju u ' e-tonami. Na gradilištima se povremeno kontrolira kvalitet betona, koji se ugrađuje i uzimaju se samo kocke za test, tako često kao što je određeno u privremenim tehničkim uvjetima, koje je izdao ZRMK. Za dokaz da je postignuta zahtjevana MB, potrebno je oduzeti slijedeći broj kocki: - 3-10, ako je količina betona iste marke na objektu manja od 20 m3. U tom slučaju svaka od pojedinih kocki mora pokazivati za 15 % veću tvrdoću pri pritisku nego što zahtijeva MB; - najmanje 10 kocki za veće količine ugrađenog betona. PBAB dozvoljava, da za svakih 5 kocki, kad uzmemo više od 1C kocki, po 1 kocka može da ima nižu vrijednost od zahtijevane MB i tc do 20 % za MB, koje su niže od MB, 300 i do 10 % za MB, koje su iste ih više od MB 300. Ovaj uvjet vrijedi za broj oduzetih kocki između 10 i 50. Ako smo oduzeli više od 50 kocki za pojedinu vrstu betona, onda rezultate možemo statistički obraditi, što nam dozvoljava 16 % rezultata, čije su vrijednosti niže od zahtijevane MB. Pionirove OOUR u Krškem i Novom mjestu su 1. 7. 1979 prešle na način dokazivanja kvalitete betona oduzeti veći broj kocki i praviti beton, kod kojeg su čak dozvoljena određena, doduše minimalna odstupanja niža od zahtijevane MB, nego oduzimati manji brsj kocki i zato pripremati beton,' koji na oduzetim kockama mora pokazati za 15% v eću vrijednost od zahtijevane MB. Cijeli naš rad odvija se pod stručnim nadzorom Zavoda za ispitivanje materijala i konstrukcija (ZRMK), sa kojima je SGP PIONIR ugovorno vezan. Na osnovu sakupljenih rezultata tekuće kontrole i rezultata testnih kocki, koje ispituju na ZR MK zavod izdaje atest (potvrdu o kvaliteti) za beton. Kod uvođenja tekuće kontrole očekivali smo od ZRMK prije svega više pomoći i razumijevanja, a poslije nekoliko sastanaka uspjeh smo naći zajednički jezik, ah sam način suradnje nije baš najbolji. Obzirom na to da smo u radu još na početku, da moramo još mnogo toga naučiti učenjem i samim radom, ipak možemo govoriti o manjim uspjesima: uz pomoć ZRMK i našeg laboratorija OOUR TOGREL je uspio pripremiti MB 600 za stupove u konstrukciji Mercatorove robne kuće u Krškom. Za neke MB smo na osnovu dobivenih rezultata tvrdoće pri pritisku već smanjili količinu cementa na 1 m3 betona. Na sastanku 18. 1. 1980 u No vom mestu među općinski građevinski inspektor SOP Novo mesto ing. Bricelj rekao je svoje mišljenje, da na gradilištima osjeće postojanje laboratorija i da je kvalitet betona ravnomjeran, a to i jeste naš cilj. U svemu tome osjećamo podsticaj z a daljnji rad na tom području. Ima mo zacrtane i druge ciljeve, kao što su izmijeniti postojeće recepture za beton u smislu uštede cementa, moramo još pripremiti dodatne recepture za beton, koji se ne tran-sportuju u automješa licama, a morat ćemo se baviti i samom pripremom betona u betonarnama i pripremiti predavanja u vezi štetnog utjecaja prevelike količine vode u betonu. Samom kontrolom također moramo postići da se broj sklerometri-čnih ispitivanja, tj. utvrđivanje tvrdoće pri pritisku na objektima zbog negativnih rezultata kocki smanji na minimum. Za OOUR za koje obavljamo tekuću kontrolu, to su OOUR Građevinski sektor Krško i Tvornica TROGEL, utjecaj kontrole je već jasan, a druge OOUR morat će na tom području posvetiti više pažnje kontroli kvalitete. I što očekujemo u budućnosti? Date su mogućnosti za usavrša vanje kadra i opreme laboratorija i mogli bi se vremenom zauzimati za registraciju od strane Saveznog zavoda za standardizaciju, što bi značilo veliki korak naprijed. MILENA ŠAUTA 2ita za sve još uvijek premalo Prošle su godine preradili manje pšenice i drugih vrsta žita nego pretprošle godine (kod pšenice pad od 449,1 milijuna tona na 423,5 milijuna, kod drugih žitarica pad od 758,6 milijuna tona na 741,1 milijun tona). Izvoz žita se je povećao i ove godine također očekuju veću potražnju uvoznika. Pet glavnih izvoznica — Argentina, Australija, Kanada, Južnoafričke republike i SAD, špekulira izvozom i ponekad ga povezuje sa političkim pitanjima. Sve veći je pritisak iz država u razvoju, koje zbog sve skuplje nafte neće moći održati preradu svog žita na dosadašnjem nivou. Dakle, „prehrambena sigurnost svijeta" nije zajamčena. Rekordno dostignuće montažera iz TOGRELA Prema ugovoru sa GP Tempo iz Zagreba, na zgarištu stare tvornice RIZ Slunj 1977 godine, izgradili smo nove proizvodne prostorije za nepuna dva. mjeseca. Za obavljeni posao nam je investitor kao i skupština općine 3!„ -j bila izuzetno zahvalna, jer jes 270 članski kolektiv posiije požara ostao bez streha i posla Projektantima su za daljne faze izgradnje tvornice naručili da projektiranju prema našem sistemu i tako smo ove godine opet zaključili ugovor za izgradnju skladišnih^ prostorija veličine 2800 ni u ravnom sistemu montažne konstrukcije tipa Pionir. Ugovorni rokovi su određivali da sa radovima počnemo 1. 3., a završimo 20. 4. 1980. Da po-menemo da je razmak između stupova bio 20,40 m, što je naš maksimalni raspon, te da smo se sa tom najvećom dužinom elemenata prvi put uputili na udaljena gradilišta. Radovima smo počeli 17. 3. 1980 zbog malog zakašnjenja tehničke dokumentacije, a sve smo radove završili 4. 4 1980 što je 16 dana prije roka. Za to izuzetno dostignuće treba posebno pohvaliti montažnu grupu, koja je uštedje-la ukalkulirane troškove dvije autodizalice i specijalnih vozila za prijevoz elemenata. Slijedeći drugovi sačinjaviai su montažnu g rupu, koju treba posebno pohvaliti za to izuzetno dostignuće u okviru OOUR TOGREL, o čemu je donijela zaključke OO SK: poslovođa Franjo Funtak, brigadir grupe Drago Antolič, montažeri Martin Pincolič Vlado Pomper, Sead Mujagić, Bego Sivac, Mirzet Sivac i Ante Žutić. Izuzetna ušteda, koju su postigli naši montažeri utoliko je važnija, jer smo smanjivanju troškova u ekonomskoj stabilizaciji i u restrikcijskim mjerama posvetili mnogo pažnje. BRUNO POTOKAR ___________________________/ Sa svih strana Ljubljana Izvršni odbor sindikata GS Ljubljana želi osno-^jern komisije za rekreaciju, U1 je predsjednik drug Isrnet Zenkić, oživjeti neke klasične sportske discipline uz pomoć rckovodioca pojedinih sekcija. Svi zainteresirani radnici mogu da se uključe u rekreaciju preko slijedećih vođa ekipa: bočanje — Čepon Valentin; kuglanje muškarci — Đorđevič Andrej; kuglanje žene — Intihar Iv ica; odbojka — Zenkić Suljo; mali nogometDjurin Iv an; streljaštvo — Živkovič Mirko; stolni tenis — Hutinović Esad; ša h čla novi — Filipčič Jože; šah omladinci — Šarić Jozo; skijanje — Požek Boris; planinarstvo — Holozan Pavle. — Radnički savjet je na svojoj 22. redovnoj sjednici 28. 3. 1980 potvrdio prijedlog fonda zajedničke potrošnje i stambenog fonda za 1980 godinu. Za kupovinu stanova namijenjeno je 145 starih milijuna, a za stambene kredite 250 starih milijuna. Plan fonda zajedničke potrošnje ima ukupno 962 stara milijuna sredstava. — Radnički savjet također je raspisao zborove radnika i referendum za 24. 4. 1980. Dnevni red obuhvata 13 točki, od kojih je pet trebalo potvrđivati na referendumu — Na svojoj posljednjoj q'e-dnici 8. 4. 1980 RS je utvrdio rezultate glasanja u samoupravne organe OOUR, RO i SOUR, koji su bili 28. marta ove godine. Novi RS već će djelovati na slijedećoj sjednici; također su bile imenovane nove izvršne komisije, koje će se konstituirati aprila mjeseca. Još će se zamijeniti disciplinska komisija i samoupravna radnička kontrola OOUR GS Ljubljana. Novost ovog mandatnog razdoblja je novoizabrana delegacija od sedam članova OOUR za RS RO SGP PIONIR u Novom mestu. — Za bolju efektivnost u radu i bolji izgled, RS je dozvolio nabavu vratarskih uniformi našim vratarima u samačkom domu ria Steletovoj 8 u Ljubljani. — Komisija za kadrovsko -socijalna pitanja je 14. 4. 1980 ia svojoj posljednoj sjednici razdijelila sredstva namijenjena moliteljima stambenih kredita u v isini 250 starih milijona, 18 radnika OOUR-a Ljubljana. Komisija će dijeliti stanove tek onda kad ih dobije. - Na istoj sjednici kadrovske komisije bila je konstituirana i novoizabrana komisija te proširena dosadašnja. ---------------------------- OOUR GS NOVO MESTO V_____________________________J Zaključci 1. redovne sjednice radničkog savjeta OOUR — Za predsjednika RS izabran je Krsnik Stjepan, za podpredsednika izabran je He r-cigonja Krešimir. — Imenovana je komisija za e konomiziranje OOUR u sastavu: Leban Stane, Lukez Ma-to, Preskar Jože, Ravbar Stane i Zupančič Pavel, — i komisija za kadrovsko socialna pitanja u sastavu: Duraček Abaz, Perše Jurij, Primc Jože Žnidaršič Silva i Ili-janić Ivan. — U vezi preraspoređivanja radnog vremena provedenog na radu u prekovremenih sati, može se obaviti preraspoređenje od 15. 12. do 1. 3. slijedeće godine s tim, da radnik prethodno da izjavu, odnosno suglasnost o preraspoređivanju i načinu preraspoređivanja. S timu vezi potrebno je u obračunskom listu odrediti novi simbol za upisivanje sati, za slučaj preraspoređivanja radnog vremena, te da se ti sati na odgovarajući način registiraju u računaru. — Zbog učešća na radnoj akciji odobrena je odsutnost s rada radnicima: Vidovič Stevi, Los Venclju i Imamović Ishabu. — U vezi zaključka RS RO, koji naručuje radničkom savjetu OOUR da ponovo prouči pitanje udruživanja sredstava zajedničke potrošnje, te dodatno udruži potrebna sredstva za već usvojene obaveze RO, kao što su odmarališta, zahtijeva se od zajedničkih službi da daju točni analizu plana potrošnje udruženih sredstava za odmarališta. Na osnovu te analize radnički savjet će ponovo odlučivati o tome, što je prioritetni-ie: investiranje u odmaralištu ili u samačke domove i menze društvene prehrane — Izvrši se rebalans fonda zajedničke potrošnje OOUR i to tako, da se smanji postavka „investicijsko održavanje” za iznos 50.000 din i da se prenese na postavku „razne solidarnosne pomoći radnicima”. - Učenike zadnje godine uključi se u akordni obračun tako da im se premašaj akorda izplačuje kao nagrada, a ni u kojem slučaju kao negativna postavka, u slučaju nepodignutog 100 % akorda. - U v ezi primjedbe na zboru radnika, da na našim gradilištima na strojevima rade učenici OOUR, SPP, upozorava se rukovodstvo gradilišta, da budu pažljivi obzirom na to. Sa OOUR SPP potrebno se je dogovoriti o načinu obračunavanja rada stroja na gradilištu, ako njime radi učenik. Komisija za kadrovsko socijalna pitanja OOUR na.24. radovnoj sjednici usvojila je: - radnicima Ša bić Ekremu i Gra-hović Zuhđiji prekida radni odnos, jer nisu uspješno ispunila zahtjev probnog rada. - Objavi se slobodno radno mjesto i zadaci rukovodioca društvenog standarda OOUR. - Primi se u radni odnos građevinski tehničar Miloševič Siniša. — Općoj službi OOUR naručeno je da u suradnji sa rukovodiocem operative napravi analizu postojećeg kadra u operativi i analizu optimalnih potreba režijskog kadra te da sav kadar, koji se na osnovu analize pokaže suvišan, na odgovarajući način rasporedi u proizvodnji ili negdje drugdje. - Zabranjuje se prekovremeni rad za režijski kader tako da se za izuzetne slučajeve prekovremeni rad unaprijed odredi, te da se za njega izda pismeno obrazloženje. (Nastavak na str. 22) I Brezhibno delovanje transporta betona je bil eden izmed pogojev za uspešno delo na plošči velikankiv okviru gradnje Programa 64 v tovarni zdravil Krka v Novem mestu. Na siki: avtomešalec stresa beton v avtočipalko,ki ga nato transportira na ploščo. Bezprijekomo djelovanje transporta betona bio je jedan od uvjeta za uspješan rad na velikoj ploči u okviru gradnje Programa 64 u tvornici lijekova Krka u Novom mestu. Na slici: automješalica istresa beton u autocipku, kojeg zatim transportira na ploču. (Nastavak sa str. 21) — Potrebno je napraviti analizu upotrebe osobnih preboznih sredstava u službene svrhe i opravdanost njihove upotrebe, te izraditi prijedlog paušala, odnosno limita. - Potrebno je napraviti analizu kadra koji odgovara, odnosno rukovodstva na pojedinim gradilištima uz poseban naglasak na gradilište „Cesta herojev". - Dvosobni stan, u kojem je drug Injac Mirko, dodijeli se Horvat'Stje panu. - Jednosobni stan se dodjeljuje Stanojevič Radovanu. — Udovolji se molbama Cvijetko-v ić Mitra i Markovič Meda, koji mole za premeštaj iz OOUR g rađ sektor KrSco na OOUR gr. sektor Novo mesto, te molbi druga Majsto-roviča, koji moli za premeštaj u OOUR g r. sektor Zagreb. - Komisija je dala primjedbe na osnutak tabele radnih zadataka i postova. - Od samoupravnih organa RZZS se zahtijeva da dostavljaju svoje zaključke OOUR. - Zbog usporedbe radnih zadataka i poslova na OOUR službe treba da posreduju OOUR pregled primljenih OD na DSSS od 1 do 30 primjeraka. -- Komisija je odredila novo mje rito po satu za 51 radnika. - Radni odnos je prekinuo 15 radnika, u radni odnos je bilo primljeno 7 radnika. Komisija za ekonomiziranje OOUR na svojoj sjednici je izabrala: - za predsjednika komisija izabran je drug Preskar Jože, a za namjesnika drug Zupančič Pavel. — Komisija je potvrdila cjenik privatnih autoprevoznika, koji važi od 1. 4. 1980 dalje - Potvrđene su cijene za najamninu građevinskog materijala. - Komisija predlaže radničkom savjetu OOUR da na narednoj sjednici analizira sprovođenje stabilizacijskog programa OOUR. - Komisija je potvrdila zaključke komisije za pomoć drugim organizacijama i društvima koja je dodijelila financijsku pomoč slijedećim organizacijama i društvima: Medopčin-ski organizaciji slepih i slabovidnih Nevo mesto, Razredni skupnosti 3. letnika GTŠ Novo mesto, Smučarski zvezi Slovenije i Dolenjskem muzeju Novo mesto. Zaključci 4. redovne sjednice IO OOSS - Upozorava se opću službu RZZS, da prilikom formiranja prijedloga obzirom na rokovnike za pojedine samoupravne postupke (zborovi, referendum), postavlja realnije rokove, koji najbolje odgovaraju građevinskoj operativi, u kojoj proces od pripreme do same realizacije samoupravnog postupka zahtijeva dosta vremena, obzirom na dislociranost gradilišta. Ujedno se upozorava opču službu, da prilikom formiranja normativnih akata, kojima kao stručna služba predlaže samo upravnim organima odnosno zboro vima radnika na usvajanje, uzme u obzir zakonska ishodišta, tako da ne bi došlo do zavođenja radnika i ne potrebniji nesporazuma. — Podupiru se zaključci komisije za kadrovsko soc. pitanja, koji se odnose na problematiku prekovremenog rada i upotrebu osobnih prevoznih sredstava u službene svrhe i upozorava se organ samoupravne radničke kontrole, da bude pažljiva obzirom na sprovođenje ovih zaključaka, kao i ostalih zaključaka samoupravnih organa. — Zbog slabih socijalnih prilika dodijeli se drugu Se kula Jožetu financijska pomoć u iznosu 3.000 din. Važniji zaključci biračko programske konferencije SSOS - Za predsjednika OO SSOS izabran je Hercigonja Krešimir, a za sekretara Fember Zvonko, te za članove predsjedništva Dutić Stanimir, Lovrinić Stjepan, Imamović Rifet, Cvijetković Đorđe i Ilijanić Ivan. Za blagajnika izabrana je omladinka Pa vec Stanka. — Prihvaćen je operativni program rada osnovne organizacije za 1980 godinu. - Organizira se lokalna štafeta u suradnji sa omladinskom organizacijom učenika u privredi. - Podijeljene su diplome o uspješno završenoj omladinskoj političkoj školi „Borbe”, slijedećim omladincima: Fember Zvonku, Cvijetković Đorđu, Imamović Rifetu, Ilijanić Ivanu, Berkopec Marjanu, Leban Stanetu, Šušteršič Evi i Nikolič Bo-rislavu. Zeijav na sina pomaga prea nedavnim začeti gradnji trgovine v Podbrežnici hitreje iz tal. Dizalica na slici nedavno je pomogla da gradnja trgovine u Podbrežnici brže nikne iz zemlje. OOUR ZAGREB: ili doma, ili drugamo za kruhom... OOUR Građevinski sektor Zagreb ove je godine ona radna organizacija, kojoj se obećava najmanje posla. To je svakako u velikoj mjeri poslijedica stabilizacije i ograničenja investicija. Pomanjkanju radova za tu OOUR na njenom domačem području doprinijela je i činjenica, da Za greb kao glavni grad SR Hrvatske ima jako razvijeno građevinarstvo. Velika građevinska poduzeća u Zagrebu — nekoliko je takvih, koji su sva-, ko posebno po nekoliko puta veći nego cjjeli Pionir — isto tako se zagriženo bore za poslove u Zagrebu kao i naša OOUR Građevinski sektor Zagreb. Zato što su veća imaju u toj borbi veće prednosti, jer naša OOUR Građevinski sektor Zagreb je u spotedbi sa njima pravi kepec. Činjenica je, da je OOUR Građevinski sektor Zagreb prilikom naše posjete, a to je bilo 1 0. aprila ove godine, imala još samo za 3 mjeseca radova na velikom gradilištu Podbrežnica u Velikoj Gorici i više nijednu čvrstu narudžbu za dalje. Nadamo se da se je stanje što se tiče narudžbi od tada izmijenilo na bolje. Direktor Stjepan Škripelj, dipl. grad . inž „ u razgovoru je bio jako zabrinut, a usput je podrobno raščlanio stanje, uzroke i posljedice te rješenja, koja se nude: — Žalosna je istina da smo sada, kada smo se konačno ustalili, kada smo ostvarili organizaciju i uredili službe, te tako dobili uvjete za ozbiljni i kvalitetni rad, ostali bez posla. Stanje je bar trenutno takvo. Sva naša obećanja za rad na rodnom zagrebačkom području za sada su u našoj ponudi za preuzimanje gradnje stambenih blokova u naselju Središče ovdje u Zagrebu. Ako na natječaju uspijemo i dobijemo posao, naša teškoća je riješena. Radi se, naime, o obimnoj gradnji stanova u ukupnoj vrijednosti od 300 do 400 milijuna din. Mi se ovdje u Zagrebu obzirom na tu ponudu i taj natječaj ne nadamo previše. Na nivou RO Pionir uvijek uz ponude radimo i stadij uvijeta, koji vrijede za preuzimanje nekog rada. Kod toga posebno uzimamo u obzir značajke konkurentskih poduzeća za taj posao i trudimo se. da naše cijene budu što niže i ujedno konkurentne, a da bi nam uz to ostala bar minimalna dobit. U slučaju naše ponude za preuzimanje gradnje stanova u naselju Središče u Zagrebu, naš pristup ni-je ni uobičajen ni standardan. Iščeprkali smo sve rezerve i uzeli ih u obzir u ponudi, samo da bi dobili posao. Ako ne uspijemo sa tom ponudom, morat ćemo preuzeti radove bilo u Novom mestu, bilo u Crnoj Gori. O tome smo se već dogovarali sa OOUR Građevinski sektor Novo mesto i na kolegiju. To rješenje naravno nije najbolje, naime njim se gubi smisao OOUR Građevinski sektor Zagreb, koja je bila osnovna u svrhu da bi većinu svojih radova obavljala na području Zagreba. Ali to bi upkos svemu bilo rješenje u nuždi. Moramo uzeti u obzir, da je, kada se radi o biti ili ne biti, svako rješenje, koje produžava život, dobro. Više je uzroka što na zagrebačkom području nema više radova. O tome, zašto je naša OOUR ostala bez posla, bila bi najnadležnija da odgovori OOUR Tehnička korner -cijala i inženjering. Sudeći prema svemu stanje je takvo, da je na na-našem področju jako ostra konkurencija građevinske operative i da su naše cijene u poređenju sa njihovim, kao što izgleda, više. Tako bar ispada na natječajima, na kojima ne uspijemo, jer naše ponude nisu kcnku rentne. Drugi uzrok za nedostatak radova je u ograničenju investicija. To se odražava na tržištu, a zagrebačka građevinska operativa se zbog toga usredotočila na radove na području Zagreba. Bez dvoumljenja odi toga, da li ćemo dobiti rad u svem kraju, u velikoj je mjeri ovisna daljnja sudbina naše OOUR. Odgovor na to pitanje imat će mnoge posljedice. Ako budemo prisiljeni da se orjentiramo na druga područja, najprije će se o tvoriti pitanje kadrova i fluktuacije. Tehnički kadar, kojeg imamo, vezan je na Zagreb i na prednosti, koje nudi rad u domaćem kraju. Ako za radom budemo morali drugamo, ti će kadrovi razmišljati o uvjetima, koje bi imali drugdje. Što se radnika tiče, manji je dio vezan na lokaciju, drugi dio je vezan školama, koje ima ovdje u Zagrebu, a radnici koje smo dobili sa drugih područja, tu su se v eć ustalili, formirali su odnos pre ma gradu, u kojem privremeno žive. Tu su surazmjemo blizu svojih domova, a Zagreb im nudi i cijeli niz drugih prednosti. Ostvarili smo dobre uvjete za smještaj radnika: imamo samački dom, imamo lijepo uređeno sama-čko naselje od drvenih baraka, u kojima je centralno grijanje. Imamo uvjete za prijem radnika. Prema privrednom planu morali bi ove godine povećati broj radnika u našoj OOUR (Nastavak na str. 23) (Nastavak sa str. 22) za 100, naravno pođ uvjetima, da radovi budu osigurani. To znači, da bi od dosadašnjih 280 radnika morali doći na 380 do 400. Trenutno od planirane realizacije za 1980 godinu imamo osigurano samo 40 posto radova. Ako uspijemo na natječaju za preuzimanje radova u stambenom naselju Središče, morat ćemo na skupljenje novih radnika. U protivnom, dakle ako tu narudžbu ne dobijemo, morat čemo u rebalans plana realizacije, a zajedno sa tim otvorit će se pitanje viška režijskih radnika. Toliku režiju, koja nije ovisna o veličini obavljenih radova, nismo u stanju da održavamo s raspoloživom akumulacijom i u tome je također jedan od uzroka za našu nekonkurentnost kod ponuda. Sadašnje teškoće u režiji povećava nam i povratak radnika iz Libije: tamo jos imarno 4 rukovodioca gradilišta i 1 poslovođu, a već su se vratili 1 rukovodioc gradilišta i 1 poslovođa. To će nam još više po- Direktor OOUR Građevincu sektor Zagreb Stjepan Škripelj, dipl. grad. inž., u razgovoru je ocijenio stanje u toj OOUR kao teško zbog nedostatka radova na domaćem področju. kvariti odnoš između proizvodnih i neproizvodnih radnika, a rješenje je moguće samo na nivou radne organizacije. Sastav radnika, koje imamo, sada nije najbolji. U većini su priučeni KV radnici, a među njima je samo mali procenat onih koji zadovoljavaju. U buduče bi morali prije svega primati radnike, koji su se redovno školovali. Da netko ne bi dobio osjećaj, da previše crno slikamo našu budućnost, na kraju bih naglasio: OOUR Građevinski sektor Zagreb postoji već nekoliko godina. U tim godinama većina njegovih kolektiva skoro je srasla sa cjelinom i uspješno prebrodila dosadašnje teškoće. Siguran sam da ćemo znati ostati vjerni i jedinstveni i u ovoj probi, te za poslom ići i drugamo, ako bude trebalo, jer je priroda građevinskog rada takva da Se seli sa gradilišta na gradilište. M. J. Vodstvo na RSI i opštinski rekord R^akmičenjc u streljaštvu u okviru donijelo je Pionirovim strijelci- ma i strijeljačicama novi uspjeh. Posebno su se istakle strijeljačice postigavši novi općinski rekord 525 krugova. Strijelci su nastupili u sastavu: Čelesnik Stane (181 krug), Fink Lojze (171 krug), Ribič Jože (180 krugova), Židanek Franc (170 krugova), Poljak Bahrija (168 krugova), Mrvar Igor (163 kruga) te postigli 870 drugova. EKIPNO: L PIONIR 870 krugova 2. KRKA 848 krugova 3. IMV 818 krugova 4. ISKRA 809 krugova Strijeljačice su nastupile u sastavu: Medle Sonja (178 krugova), Bučar Metka (169 krugova), Sega Štefka (162 kruga), Bračko Martina (178 krugova) i postigle 525 krugova. EKIPNO: 1. PIONIR 525 krugova (općinski rekord) 2. KRKA 473 kruga 3. IMV 462 kruga 4. ISKRA 421 krug Strijelci i strijeljačice također su dokazali da na domaćim takmičenjima nemaju prave konkurencije ... J.R. OOUR SPP: na iskopima -organiziran rad strojeva U OOUR Strojno prometni pogon već se nekoliko godina marljivo bave pripremama za novi, organiziraniji način iskopavanja prilikom gradnje. Ukratko rečeno, radi se o tome da OOUR SPP građevinskim OOUR, prilikom radova na taj novi način, više ne posuđuje strojeve, kao što je to bilo do sada, već preuzima kompletno iskopavanje u svojoj organizaciji i zatim preda gradilište građevinarima, s Na ravno, kod toga se ne radi samo o novom obliku rada, već i o novim dohodovnim odnosima, dakle o novoj kvaliteti. Na takav način rada OOUR SPP ne zaračunava više samo sate obavljene strojevima, već preuzima kompletan posao, u njega uloži svoja sredstva i obavljeni posao računa po veličini iskopa. Nova, hvale vrijedna nastojanja OOUR-a SPP ovako je opisao i nabrojio posljedice, koje one donose,direktor OOUR drug Marjan Zupanc: Kod organiziranog rada strojevima na iskopima radi se o novom programu organizacije, kojeg srno obuhvatili godišnjim programom za 1980 kao što ga planirano i za unaprijed. Kod toga sadašnjim načinom rada ostvarujemo nešto potpuno novo za naše odnose. To je potpuno novi pristup u obavlje-nju zemljanih radova. Obuhvati- 1 i smo ga u razvojnim programima i informacijama i ako dobijemo svestranu pomoć u okviru RO SGP PIONIR, može se dogoditi da iz tih poslova nastane nova OOUR. Nova OOUR bi zajedno sa Cestnim podjetjem pokrivala pokrajinske, a također i slovenske potrebe za radovima te vrste, jer u tom pogledu kod infrastrukturnih radova šepamo, kako u Pioniru tako i u cijeloj Dolenjskoj. Nova jedinica, koje se u okviru toga zasniva, takva kakva je sada ima za svrhu i cilj, racionalnije iskorištavanje strojeva. U istom dahu moramo naglasiti, da su nam potrebni odgovarajući programi, koji bi toj jedinici osigurali neprekidan rad sa gradilišta na gradilište. Nova jedinica za rad na terenu treba odgovarajući kadar i materijalna sredstva. Glavna osnova, buldožeri i drugi teški strojevi za kopanje te oprema, već su pri ruci, ali još nemamo, kako bi to po vojnički rekli, ,,komore“. Kod toga mislimo na opremu za kuhinju i stambenu opremu. Kao što smo već rekli, jedinica radi na terenu. Kopački radovi još su uvijek ovisni o vremenskim uvjetima. Ka da sija sunce treba raditi bes obzira na sat, nedjelju ili pra-z nik, treba iskoristiti lijepe vrijeme. Prilikom takvog ubrzanog rada radnicima mora biti osigurana prehrana na tom mjestu, a isto tako i prostor za boravak sa prenoćištem. Ka da pada kiša, radnici otrče u zaklon i čekaju poboljšanje. Nije u pitanju novac, kojeg ćemo trebati za kupovanje potrebne materijalne opreme. Kupit ćemo nekoliko suvremenih valjaka, gredera i slično. O cijeloj toj stvari već smo se dogovarali i usklađivali je sa Ce stnirr podjetjem. Najviše teškoća očekujemo i sa njima se već susrećemo, prilikom traženja odgovarajućeg kadra, koji nam treba. Prije svega nedostaje nav rukovodeći kadar, jer strojare već imamo. Potrebi su nam tehničari i poslovođe za nisku gradnju, a kasnije će nam trebati i inženjeri za nisku gradnju. Pogrešno bi bilo reći da takvog kadra nema, ali nažalost ljudi sa takvom naobrazbom teško se odlučuju za takav posao, jer se odvija1 pod teškim uvjetima i ubrzan je. Obzirom na to, očekujemo veliku pomoć od kadrovske službe. Ako naša OOUR prilokom ovakvog uvođenja dobije svu ponoć, u okviru SGP PIONIR počet će nova djelatnost, koja će unijeti napredak u naše redove. Moramo naglasiti, da će novi pristup zemljanim radovima, kojeg će unijeti rad u okviru te jedinice, ostvariti i nov dohodovni odnos. Za radove na iskopu naša OOUR više neće zaračunavati, od strane građevinara toliko kritizirane stojarske sate, već ćemo obračunavati obvlje-ni posao po količini. Prve pokuse te vrste počeli smo v eć prije tri godine. Pomenut ću sa- mo nekoliko iskopa, koje smo obavili po novom načinu: iskop kod gradnje objekata za Slovin u Breži-cama, kod stambene izgradnje na Cesti heroja, kod gradnje PION1RO-VOG autoservisa u Ločni, kod uređivanja jame za kopanje šljunka u Krškom, kod gradnje objekata Ljubljana 8/2, kod gradnje u okviru Programa 64 u tovarni zdravil Krka i kod gradnje Iskre u Semiču. Za takav način kopanja dogovaramo se sa tovarno zdravil Krka i za njen slijedeći program investicijskih radova. U okviru tako organizirane jedinice za radove na iskopu, do potpunog izražaja će doći novine i kvalitete, kao što su: uloženi rad, organi-z acijska sposobnost i uspjeh radnika. Za sada se za rad na novi način osposobljavaju u prvom redu naši stari, iskusni strojari, koji rade kao poslovođe, a nove velike odgovornosti i opterećenja preuzeo je operativni rukovodilac u našoj OOUR. Pomaže nam i posuđeni tehničar iz g rađevinske operative. Sva ostala organizacija je na operativnom rukovodiocu OOUR, koji neprekidno i sistematski mora raditi na tome, mora svakodnevno pratiti razvoj radova i tjedno davati upute. Još nam nedostaju pojedine vrste radnika: posebno nam nedostaju mineri, tesari i zidari za osiguranje gradilišta. Ne dostatak minera svlada-1 i srao tako da u kooperaciji radnike te vrste upotrebljavamo iz Novo-grada i Gozdnog gospodarstva iz Novog mesta. Kod novog načina organiziranja iskopa potrebni su i kvalificirani radovi druge vrste Možemo se pohvaliti, da smo protekle zime za obavljanje tih radova upotrijebili naše strojare kao unutarnju rezervu, dok su naši strojevi mirovali. Na gradilištu su obavljali prenos materijala, obsluživanje strojeva, postavljanje orada, razne radove za čišćenje i zaštitu. Dolenjska je puna kamenja, zato, ako želimo uspjeti, morat ćemo u radu upotrebljavati najsuvremenije strojeve i usvajati najsuvremeniju tehnologiju. Pri tome imamo u mislima bušilice, koje moraju zamijeniti neefikasne kompresore za bušenje rupa za miniranje; morat ćemo upotrebljavati dubinsko miniranje, kojim možemo odjednom dići u vazduh 200 m3 kamenja i slično. Bušilice smo već uspješno koristili kod gradnje našeg prostora za strojeve u Bršljinu, i pokazale su se kao izuzetno dobre. Tehnologija valjanja, komprimiranja, ugrađivanja tampona, koju upotrebljavamo, već je zastarjela i kod toga se moramo o svrnuti za novim i uhvatiti se osuvremenjivanja. Ve ći učinak iskopa, koji smo postigli novim načinima, zahtijeva i brži odvoz iskopanog materijala, te ćemo zbog toga morati upotpuniti i prijevozne mogućnosti. Da napomenem još i to, da se ne namjeravamo primiti niskih gradnji, već ćemo se u okviru nove jedinice primiti samo širokih iskopa za potrebe SGP PIONIR i za potrebe vanjskih naručioca. Na ovom radu osposobit ćemo se za preuzimanje niskih gradnji, i možda ćemo već poslije godinu dana početi sa njima. M T Sorazmerno majhna dcupina delavcev, vsega jih je bilo 41, je med delom na plošči stavbe farmacevtike odhitela na zasluženo malico. Sorazmerno malo grapa radnika, bilo ih je samo 41, tokom rada na ploči zgrade farmacevtike, požurila je na zasluženu užinu. U zapadnoj Evropi ove će godine biti 7 milijuna nezaposlenih Predviđanja o niskom stupnju privrednog rasta i drugih neugodnih privrednih pokazatelja za 1980 god. za 9 članica EGS (evropske privredne zajednice) pesimistička su. Ove godnine bi se ekonomski rast trebao povećati tek za 1,2 procenta u tih 9 država, pri čemu će se najslabije pokazati Britanija i Danska, a na vrhu ljestvice napretka opet će biti Zapadni Nijemci. Prema predviđanjima izvršne komisije EGS ove bi se ove godine stupanj nezaposlenosti trebao povećati za pola procenta, dakle na 6,4 posto ukupnog aktivnog stanovništva tih devet članica. To u apsolutnim brojevima znači približno 7 milijuna ljudi bez stalnog zaposlenja. Nove izkaznice in značke ŠŠD PIONIR Sindikalno športno društvo ima že blizu štiristo registriranih članov. Ker je vedno več takih, ki bi se radi včlanili v naše društvo, a ne vedo kako, smo objavili prijavnico kar v glasilu. Vsakdo, ki bo izpolnjeno prijavnico oddal svoji kadrovski službi ali tov. Sonji Medle v DSSS do konca meseca, bo dobil novo člansko izkaznico in značko društva. Željezničari — savjesni borci i aktivisti OF U organiziranoj oslobodilačkoj borbi u Sloveniji i u partizanskim jedinicama sudjelovalo je 1700 željezničara. U borbama je palo 582 željezničara, njih 110 nosi partizansku spomenicu 1941, a među njima je bilo proglašeno i osam narodnih heroja. U godinama NOB u cijeloj Jugoslaviji palo je ili je bilo ubijeno po zatvorima i logorima smrti 4700 željezničara, a 55 ih je dobilo orden narodnog heroja. U Sloveniji je posebno važan bio udio dolenjskih željezničara; posebno su poznate njihove akcije slanja oružja, sanitetskog materijala i druge robe partizanima. Preko sto polaznika skijaških tečaja Svakom čovjeku, koji trećinu i više svog života proživi na radnom mjestu, potrebna je i želi bilo kakvu tjelesnu ili duševnu relaksaciju. Sve je više onih, koji su svjesni da je sportska rekreacija ono sto čovjeku nudi razonodu, relaksaciju i zadovoljstvo. Poznajemo mnogo vrsta rekreacije, kao npr. rekreaciju tokom radnog vremena, u popodnevnim i večernjim satima, rekreaciju krajem tjedna i za vrijeme godišnjeg odmora. Ipak se u poslednje vrijeme može opaziti, da se sve više ljudi odlučuje da svoj godišnji odmor podijele na dva dijela, na zimski i ljetni. To još posebno daje podsticaj i važno je za našu radnu organizaciju, jer je proizvodnja u ljetnim mjesecima najveća, a najviše radnika upravo tada koristi dopust. -------------------------------------------------------- PR I JAVN I C A Podpisani ................ rojen ••••••••••• v.................................stanujoč........... po poklicu.........-.........iz TOZD................. prosim za sprejem v članstvo sindikalnega športnega društva „PIONIR”. Želim sodelovati pri naslednjih sekcijah.................... Izjavljam, da bom izpolnjeval vse obveznosti, ki izhajajo iz članstva. Podpis: U našem kolektivu, koji broji blizu četiri tisuće zaposlenih, u posljednje se vrijeme sve više radni- pos. . ka odlučuje za zimski sport. Zanmo da kod nas ima preko četiristo takvih, koji se aktivno bave zimskim sportovima; skijaško trčanje i alpsko skijanje. To je jako razveseljavajući podatak, jer znamo da nam je u zimskom razdoblju tjelesna aktivnost i te kako potrebna. Kod nas smo se pobrinuli da svatko može sebi priuštiti skijanje uz minimalne troškove, jer skijanje, prije svega alpsko, spada među one sportske discipline, koje od pojedinaca zahtijevaju mnogo skijaškog znanja, opremu, odgovarajuće skijaške terene, stan i još mnogo toga. Od januara do marta organizirali smo četiri skijaška tečaja u našem domu u Ukancu. Na tečajevima je učestvovalo preko sto Pionirovaca. Bili su organizirani u tu svrhu, da se što više naših radnika nauči i usavrši u skijaškom znanju. Više od polovice polaznika tečajeva prvi put seje na tečaju upoznalo sa skijanjem i prvi put stalo na skije. Iznenađujuće mnogo ih se toliko usavršilo u skijanju, da su se pri kraju tečaja već bezbrižno spuštali po strminama Vogla i Koble. To su nezaboravni trenuci za većinu početnika i uvijek će se rado sjećati, kako se je ,,u starim godinama” učio skijati. Nezaboravne su prijatne večeri u našem odmaralištu, kada poslije napornog skijanja tečajnicima ne ponestane riječi. Svatko se sa veseljem sijeća upravnice doma, drugarice Lukrecije, koja se već niz godina brine o našem domu, koji inače sada ne bi bio ovakav kakav je. Podosta ih je već čulo poneku njenu oštru riječ, jer nije pospremio sobu, oprao posuđe ili zaključao vrata, ali to joj nitko ne zamjera, jer je svatko svjestan toga, da ćemo takav dom imati onoliko dugo, koliko ga budemo pazili. A tko su bili voditelji! Tone, Božo, Marjan, Rudi i Boris svakog dana su se dana trudili da svaki polaznik odnese sa tečaja što više. Svi su odlični skijaši i ponosni su na to da svoje skijaško znanje mogu da prenesu na drugog. Možemo biti veseli što u našem kolektivu imamo takve ljude, jer malo ih je, koji bi bili spremni da pomognu, da se dosta čega odreknu, žrtvuju svoj dopust i novac na račun drugog. DAVOR RANGUS Tisuću radnika -saradnika Na savjetovanju, koje je 22. aprila u SGP PIONIR u Novom mestu bilo namijenjeno obavještavanju, govorili smo i o akciji „Tisuću radnika — suradnika” i obzirom na to pohvaljeni. Ustanovili smo da smo sa akcijom čak počeli ranije nego što je dogovoreno, jer službeno je počela tek 1. maja. Zbog tog našeg prestiža bile su krive upute. Bili smo pohvaljeni i kao organizatori prošlogodišnjih seminara za dopisnike. Svim osnovnim organizacijama indikata ponovo stavljemo na dušu, da se odmah prime zadataka, koje smo u vezi pridobivanja novih suradnika, odredili u aprilskom broju glasila, govoreći o akciji „Tisuću radnika — suradnika”. Upozorar vamo a za odlaganje nema vremena, jer su počeci godišnjih odmora već pred vratima, a sindikalne organizacije imaju dosta zadataka, koje treba napraviti NOVI SURADNICI U APRILU 1980 U aprilskom broju javili su se slijedeći novi suradnici: 1. Mirko Strmšek, dipl. g-ađ. inž. sind. OOUR TKI 2. Cveto Pavlin iz RO GRADIS 3. Niko Žigante, sind. erg. in OOUR TOGREL PIŠITE U SVOM GLASILU, ORGANIZIRAJTE NOVINARSTVO PRIDOBIVAJTE NOVE SURADNIKE! V________________________/ •w ■ živa kronika V času od 1. 4. 1980 do 15. 4. 1980 je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb: DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILE DSSS: Štajdohar Rajko — stroj, ing., Bartelj Magda — ekonomski tehnik, Jerman Marija — ekonomski tehnik. IZ JLA SO SE VRNILI: Grm Janez — dipl. gr. ing. iz TOZD PB. Novosprejetim in tistim, ki so se vrnili iz JLA, želimo dobro počutje v naši delovni organizaciji ter veliko delovnih uspehov! r PIONIR je glasilo kolektiva SGP „Pionir" Novo mesto — Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov — Odgovorna urednica: Katjuša Borsan, člani uredniškega odbora: Ivan llija-nič za TOZD GS Novo mesto, Pavle Holozan za TOZD GS Ljubljara, Ivan Markovič za TOZD GS Krško, Peter Bračko za TOZD 'Strojno prometni obrat, Erna Logar za TOZD Mehansko kovinski obrat, Rudi Robič za TOZD Projektivni biro, Bruno Potokar za TOZD Togrel, Alojz Lenarčič za TOZD Lesni obrat in Vida Saje za DSSS — Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva SGP „Pionir", 68000 Novo mesto, Ljubljanska 3 — Stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list, tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto. V______________________________J