V. KLEMENČIČ SODOBNI POMEN GEOGRAFIJE V VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEM PROCES U V programu V, jugoslovanskega simpozija o pouku geografije z naslovom "Moder- nizacija geografije" so bila v ospredju teoretična izhodišča, oblike in metode dela ter tehnološki pripomočki za geografsko izobraževanje, kar je pomembno za or ganizacijo ter način geografskega vzgojnoizobraževalnega dela. Prav gotovo bomo morali geografi, ne g lede na dejavnost v šoli ali izven nje, na republiški in na medrepubliški ravni posvetiti pozornost našemu nadaljnjemu opredeljevanju in razvij~nju funkcije geografije v učnovzgojnih procesih . Izbirati bomo morali tisto geografsko vsebino, ki je lahko osnova za ustvarjalno delovanje mladega človeka v različnih oblikah družbenih dejavnosti v okviru samoupravne sociali- stične družbe in svetu odprte ter z njim povezane neuvrščene Jugoslavije. Na to nas obvezuje organizirano sodelovanje pri reformi osnovnega šolstva in ~ol usmerjenega izobraževanja . Med geografi na visokih, višjih, srednjih in osnovnih šolah so priprave na sim- pozij odprle številna vprašanja vsebinske in organizacijsko-tehnološke narave funkcije geografije v učnovzgoj nem procesu. Opozorile so na nujnost skupnega snovanja raziskovalnega dela učiteljev geografije na višjih in visokih šolah, geografov-raziskovalcev na geografskih in regionalnoplanskih ter urbanističnih institucij ah z učitelji osnov ne šole in šol usmerjenega izobraževanja. Razi- skovalno delo za potrebe didaktike geografije je samo eno od družbenih potreb geografskega raziskovalnega dela, ki mora biti osnovano skupaj z vidiki potreb združenega dela najrazličnej ših dejavnosti, tako za potrebe družbenega planira- nja, s poudarkom na regionalnopros torskem in urbanističnem planiranj u , kot za potrebe kulture. Vse dejavnosti, ki upravljajo rezultate raziskovalnega dela geografov, terjajo takšno geografsko raziskovalno delo, ki bo geografska spoz- nanja sposobno prilagoditi najrazličnejšim družbenim potrebam, zlasti potrebam didaktike geografije. Geografsko raziskovalno delo na področju didaktike g eo- grafije sodi med prioritetne naloge, saj moramo geografi v procesu reform izo- braževanja opredeliti in oblikovati vzgojno funkcijo geografije na vseh ravneh, od osnovnošolskega do visokošolskega izobraževanja ter za vse oblike rednega šolanja , šolanja ob delu in permanentnega izobraževanja. Znanje je ena od temeljnih prvin, ki lahko p rispeva k razvoju proizvajalnih sil in s tem k razvoju celotne družbe. Od družbenega sistema in razvoja je odvisen način izkoriščanja prirednih danosti, s tem pa tudi razvoj kulturne pokrajine, ki je predmet preučevanja geografske znanosti . V učnovzgojnem pro- cesu se odpirajo vprašanja načina podajanja dinamike razvoja in podobe pokra- jine, ki je rezultanta različnih oblik bolj ali manj organiziranega človekove­ ga dela. V vsem tem pa stoji človek kot nosilec preobrazbe in kot koristnik prostora s prirednimi danostmi, Soodvisnost med človekom, prirednimi danostmi in pokrajino je izražena z zakonitostmi povezanosti razvoja demografske in socialnoekonomske strukture prebivalstva ter načina življenja in poselitve prostora . Pri opredeljevanju vsebinskih kompleksov geografije, ki jih moramo obravnavati v različnih stopnjah in smereh izobraževanja, pa moramo izhajati iz dejstva, da preobrazba prostora ali pokrajine ni več stihijska, temveč je svet kot celota ali n jegovi posamezni deli podvržen načrtni preobrazbi. Le-ta je v nekaterih območj ih sveta v večji , v drugih pa v manjši meri zasnovana na interesih družbenih potreb posameznih narodov in držav. Na obsežnih območjih, zlasti afriških in azijskih, je načrtovanje družbenega razvoja , razvoja po- krajine in prebivalstva odtujeno in v rokah neokolonialističnih teženj multi- nacionalnih družb, ki izkoriščajo p riredne vire z vidika svojih potreb. V Jugoslaviji sloni sistem družbenega p laniranja na razvijanju samoupravne so- cialistične družbe. Proces družbenega planiranja izhaja iz teženj po enakosti in odstranjevanju razlik v socialnem in gospodarskem pogledu med posameznimi deli znotraj J ugoslavije kakor tudi med posameznimi deli sveta ob pol nem upošte- vanju narodov in narodnosti v kulturnem, socialnem , ekonomskem in prostorskem smislu . 9 Razprave, ki so povezane z vprašanji opredelitve geografije kot znanstvene dis- P• cipline (kot družbene ali priredne vede) v sistemu znanosti, so privedle v Slo- n veniji do njene uvrstitve v skupino temeljnih prostorskih ved. Ker je izkori§ča- • nje in gospodarjenje s prostorom pri nas zasnovano na družbenem planiranju, v katerega je vgrajena tudi regionalna komponenta, je geografija pri nas tudi re- gionalnoplanska veda, ki mora kot taka dobiti svoje mesto v šoli. V kolikšni meri bomo geografi to dosegli, je v veliki meri odvisno tudi od nas samih. Vidi- ke načrtovanja moramo sproti vgrajevati v vsebino problemskih regionalnih kom- pleksov učnega procesa, in to s takimi izhodišči teoretične, metodološke in di- daktične narave, da bomo dosegli aktivizacijo zavesti mladega človeka ter obču­ tek odgovornosti in dolžnosti sodelovanja pri načrtovanju regionalnega ali urbanističnega razvoja kot elementov družbenega razvoja v sistemu samoupravnega socialističnega planiranja. Geografija je zaradi družbenega pomena opredeljena pri nas kot pomembna nacionalna veda, kar pa ni v skladu z okrnjevanjem geogra- fije v učnovzgojnem procesu v osnovni šoli in v šolah usmerjenega izobraževanja. Slovenske geografe, menim pa, da tudi geografe iz drugih področij Jugoslavije, čaka trdo delo pri izboru ustrezne vsebine geografije, ki je naši mladini potre na za splošno izobrazbo. Opredeliti moramo ustrezno vsebino geografije, jo ople- menititi z načeli moderne pedagogike in didaktike, ki je potrebna za določene poklice in s tem izobraževalnemu procesu za posamezne tipe šol usmerjenega izobraževanja. Izbor geografske vsebine ter njeno oplemenitenje z načeli moderne didaktike in pedagogike ter iskanje ustrezne povezanosti vsebine geografskega pouka z vsebin drugih predmetov ali s sklopi predmetov predstavlja geografom po svetu trd oreh že več desetletij. Poizkusi reševanja tega so privedli do konfrontacij med qEc- graf! na vseh ravneh šol in družbenimi dejavniki. Neučinkovito razpravljanJe o položaju geografije v šoli in njeni opredelitvi v skupino znanstvenin disci- plin ni bilo učinkovito, ker ni bilo oprto na organizirano in institucionali~i- rano raziskovalno delo. Prizadevanjem po napredku didaktike geografije lahko sledimo v nekaterih deželah po svetu, ki so organizirale specialne geografske inš titucije. Te delajo na velikih raziskovalnih projektih, kjer združujejo delo in znanje geografi visokošolskih raziskovalno-pedagoških inštitucij naj- različnejših smeri skupaj s specialisti-didaktiki za geografijo in z učitelji osnovne ali sre~njih šol. V raziskovalnih projektih za celoten izobraževalni proces in za posamezne stopnje in tipe šol opredeljujejo vsebino problemskih regionalnih kompleksov in geografskih elementov fizične ali dru žbenogeografske narave, ki so ~otrebni za doseganje učnovzgojnih smotrov geografije glede na potrebe in geografske značilnosti posameznih dežel. Pri tem vlagajo velika materialna sredstva za razvijanje ustreznih didaktičnih načel in za moderniza- cijo in tehnizacijo pouka geografije. V vzhodnoevropskih, zahodnoevropskih in izvenevropskih deželah je na razpolago veliko dokumentacije, tiskanih in ne- tiskanih virov o rezultatih tovrstnih raziskav, preizkušenih na razlicnih stop- njah in tipih šol. Povsod uvajajo na geografskih enotah, ki vzgajajo učitelje geografije, poleg drugih kateder še katedro za didaktike geografije, ki z uč­ nimi kadri in tehnično opredeljenostjo ni nič slabše zasedena od ostalih kate- der. Člani te katedre povezujejo svojo učnovzgojno funkcijo ob sodelovanju viso košolskih učiteljev za posamezne veje geografije in s kvalitetnimi učitelji geografije na osnovnih.in srednjih šolah ter s študenti visokih šol , ki se pri- pravljajo za učitelje geografije, z raziskovalno funkcijo. Slabe organiziranosti geografskega raziskovalnega dela za potrebe didaktike geografija se je že pred leti zavedal pokojni prof.Jakob Medved, ki je skušal v danih skromnih okoliščinah prebroditi naše zaostajanje na področju didaktike geografije. S snovanjem raziskovalne naloge "Didaktika geografije" in z zbira- njem sodelavcev iz vrst profesorjev didaktike geografije na višjih šolah v Ljub ljani in Mariboru ter sodelavcev Zavoda za šolstvo SR Slovenije in učiteljev­ praktikov z osnovne in srednjih šol mu je vsaj do neke mere us~elo zastaviti prve začetke organiziranega raziskovalnega dela. S teoretičnimi in metodološkim' prispevki o didaktiki in metodiki geografije, z razvi j anjem za to potrebne tema ske kartografije je prispeval k opredelitvi odprtih vsebinskih in organizacij- skih problemov didaktike geografije v Sloveniji. Tak začetek dela je potrdil že staro tezo , da tudi didaktika geografije zahteva organizirano delo, ki mora bit' v naših pogojih zasnovano na svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki na osnovi združevanja dela in sredstev delavcev v geografskih raziskovalno- 10 pedagoških in raziskovalnih institucijah na eni ter učitelji geografije na osnov- ni in na šolah usmer jenega izobraževanja na drugi strani. Izdelati bomo morali srednjeročni in dolgoročni program dela za potrebe didaktike geografije v okviru programov samoupravnih republiških, posebnih in občinskih izobraževalnih in ra- ziskovalnih skupnosti. Ker težnja po taki organiziranosti in povezanosti dela med slovenskimi geografi ni nova, se kljub velikim težavam in skeptičnosti že počasi rešujejo vprašanja raziskovalnega dela didaktike geografije . To delo je doslej slonelo na neformalnih dogovorih in združevanju dela in sredstev inštitu- t a za geografijo- univerze .ir PZE za geografijo na filozofski fakulteti univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, pedagoških akademij v Ljubljani in Mariboru ter Zavoda za šolstvo SR Slovenije. Rezultati dela bi bil i lahko boljši, v kolikor bi delovne organizacije, s katerini združujemo delo na raziskovalni nalogi "Didaktika geografije", to nalogo vključile med prioritetna dela in v kolikor bi se v to delo vključilo večje število univerzitetnih učiteljev geografije. Učinkovitost tovrstnega dela bo v bodoče prav gotovo povezana s pravilnim vred- notenjem dela, ki ga sedaj otežkočajo številne težave, od pomanjkanja sredstev za navezovanje stikov s tovrstnimi tujimi organizacijami, do nakupa tuje litera- ture in sodelovanja na medrepubliški ravni. Slednje bi moralo biti povezano z delom na medrepubliškem projektu "Didaktika geografije" in z bolj pogostimi se- stanki na jugoslovanski ravni. Omenjena delovna skupina si je morala zastaviti svoje delovne naloge v okviru danih možnosti. Ukvarja se z didaktično geografskimi raziskavami, ki so za pri- pravo učnih pripomočkov, predvsem učbenikov za potrebe reformirane osnovne šole in šol usmerjenega izobraževanja nujno potrebne. že v zadnjih dveh letih je Zem- ljepisni muzej Slovenije pod vodstvom tovarišice Pakove pričel z odbiranjem opravljenih raziskovalnih tem, ki naj bi po problemsko regionalni zasnovanosti služile smotrom geografskega izobraževanja v osnovni šoli in šolah usmerjenega izobraževanja. Doslej so bile v ta namen pripravljene že štiri razstave kart z ustreznimi vodiči po razstavi, kot na primer o človekovem okolju, migracijah, o narodnostno mešanih ozemljih in geografskih učinkih potresa v Posočju. Vse štiri tematike prav gotovo predstavljajo tiste aktualne geografske probleme naše družbe, ki so prisotni v vsakodnevnem življenju in jih je bilo mogoče na osnovi predhodno opravljenega raziskovalnega dela ustrezno oplemenititi z meto- dami didaktike geografije za potrebe izobraževanja. Na teh nekaj primerih je bilo mogoče opraviti tudi poizkuse didaktičnega preučevanja družbenoaktualnih in v zavesti nasega človeka trajno prisotnih problemov. S tako izbranimi tema- mi se je lahko naš učitelj praktično seznanil s problemi gorskih pokrajin, ki so zaradi praznenja, opuščanja obdelave zemlje in razkroja kulturne pokrajine vse bolj aktualni. Seznanil se je tudi z aktualnimi problemi in prostorskimi učinki ali pesledicami migracij prebivalstva. Dobil je vpogled v soodvisnost družbenih in regionalnih problemov migracij in sezonskega zaposlovanja prebi- valstva Slovenije. Učitelji in učenci so dobili tudi predstavo o regionalnih probleffiih na narodnostno mešanih ozemljih v obmejnih območjih SR Slovenije. Osvetljena jim je bila soodvisnost politike zaščite narodnih manjših v sosed- njih državah v regionalnosocialnem kot v regionalnogospodarskem in politično­ geografskem smislu. S tematiko človekovega okolja pa je bila učitelju geogra- fije dana možnost opredelitve tistih elementov okolja, ki sodijo v proces geografskega izobraževanja. S takim pristopom predelave aktJalnih geografskih tekstov znanstveno-raziskoval- ne vsebine, ki obravnavajo aktJalno geografsko problematiko v didaktično in geo- grafsko sprejemljivem jeziku, bomo morali nadaljevati, če želimo ohraniti raven učnovzgojnega geografskega progr~na skladno z družbenimi potrebami . Prav gotovo imamo na razpolago š e obilo didaktično geografsko neobdelanega gradi- va številnih raziskovalnih nalog, ki so jih opravile geografske raziskovalne in- štitucije na univerzi in Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, ki bi ustre- zale geografski didaktični obdelavi (na primer problemi ogozdovanja in ozelje- vanja, erozije, socialnega prelaga, preobrazbe mest in podeželja ipd. Obilo pa je tudi gradiva, ki bi po ustrezni geografsko didaktični obdelavi lahko služilo pri pouku geografije kot izbirnega predmeta v višjih razredih usmerjenega izob- raževanja . Ker geografske raziskovalne in geografsko - pedagoške institucije pri svojem delu niso upoštevale raziskovalnega dela in potreb geografskega didaktičnega izobraže- vanja za vse stopnje šol, so pri učnovzgojnem procesu nastale številne vrzeli, tako na področju preučevanja dežel v razvoju kot na področju geografskih proble- mov in učinkov energetske krize v svetu ipd. 11