30 Naši dopisi. z Dunaja 22. januarija. — Cesar se je povrnil iz Ogerskega na Dunaj, kjer je bival precej dolgo; vsled tega prihoda pričelo se bode bolj živahno gibanje v tukajšnjem ])olitičnem pa tudi družbinskem življenji viših krogov. Potovanje cesarjeviča na Goriško je za zdaj odloženo, kakor se verjetno naglasa, zato, ker je povoden] zadnjih mesecev napravila toliko nesreče po raznih naših deželah. — Tudi o potovanji cesarice na An- gleško menda iz enakega vzroka ni čuti nič več. — Jutri večer doide sem ruski minister vnanjih zadev^ Giers, grede iz Laškega, kjer je bival dva meseca. Pisarilo se bode mnogo o njegovem bivanji, gotovo več kakor zasluži; vsekako bo tukaj sprejet in spremljan z največo prijaznostjo in pozornostjo , kar je samo po sebi razumljivo pri tako veljavnem državniku, toliko bolj pa še pri znanih ne ravno prijateljskih razmerah med državo našo in rusko. Državni zbor zboruje za zdaj po dvakrat na teden^ pa vkljub nepomeoljivemu dnevnemu redu bila je seja preteklega petka precej viharna. Najprej spustil je dr. Sturm s pretvezo vprašanja do Groholskega kot predsednika onega odseka, kateremu je bil izročen znani Wurmbrandov predlog o nemškem državnem jeziku, vsa svojo nemško-pemsko jezo zoper privoljeno češko šola na Dunaji trikrat kričaje „die deutsche Hauptstadt Wien" (nemško glavno mesto Dunaj), med glasnim smehom desnice; domišljeval si je hudournik (Sturm)^ da bo res s kričanjem degradiral avstrijsko glavna mesto Dunaj v nemško, ali pa da bo s kričanjem prenaredil dejanske statistične razmere dunajske in uničil 240.000 tukaj bivajočih Cehov in tisuče druzih tukaj bivajočih Neuemcev, Poljakov, Slovencev, Francozov, Lahov itd. Še huji vihar pa je nastal, ko je pri prvem branji vladinih davkarskih postav začel Plener obirati denarnega ministra Dunajevskega. Govoril je po svoji navadi koj celo uro in dokazoval pogubnost postav, ne-^ premišljenost in neusmiljenost vlade in trdil, da so bili predlogi prejšnje vlade na vse strani boljši. Tudi je očital ministru, da tihotapsko pokriva to postavo z drugo in tako je šlo brez konca in kraja, da ni ostala ne nitka cela ne na,postavah in ne na ministru. — Na to pa Dunajevski ~ tudi ne ravno slabe volje — odgovarja spretno in ojstro, posebno izraz tihotapstva vrne Plenerju z vprašanjem: „da vendar menda Plener ni rabil te besede z ozirom na svoje volilce". To je pa Plenerja tako zapeklo , da je kasneje v rečnem popravku kar zacvilil s protestom, in časniki trdijo , da hoče vsled tega jutri iz tega napraviti enak škandal, kakor svoj čas zoper Pražaka, ko so hoteli, da se mu da „klic k redu" zarad izraza „Gesetzesubertreter". — V petek vtemeljevati ima dr. Matuš svoj predlog o razdelitvi trgovinskih zbornic, in tu se pričakuje zopet hud vriš. ker se tolmači tudi to za kos razrušenja ,,nemin-Ijivih ustavoverskih trdnjav", volilnega reda. — Več a tem dru?i teden. Iz Gorice 14. jan. (Izv. dop.) (Konec.) Kakor se vidi, je občni zbor „Sloge" obravnaval važne predmete v duševnem , narodnem in gmotnem oziru. „Slogo" sa imeli po pravici za mrtvo, ker ni zadnji čas nič delovala. Zato 80 se ji pa prašanja nakopičila, katera sa večinoma ne samo potrebna dejanske rešitve, ampak tudi taka. da jih ni brez posebne škode mogoče več odlašati. Kolikor je bilo torej bolj čudno, da so nekateri ne samo „Slogo", ampak v obče enaka društva kot brezpotrebna proglašali in glede na to roke križem držali, toliko nujnejše je zdaj, da se novi društveni odbor naloženega mu dela nemudoma poprime in ga z vstraj-nostjo izvršuje. V lastnosti in voljo novega odbora tudi zaupamo, da bo po svoji moči deloval. Da pa ne ba mogel vplivati, kakor bi odbor sam hotel, in kakor bi mu bilo /^eleti, to je tudi le pregotovo; vendar o tem a priliki. Žalostno pa je, da politični plitveži iz naše srede po svoji kratkovidnosti domači stvari škodujejo s tem, da vsako našo namero uže naprej, veliko pred porodom, po širokem svetu razglašajo in tako še drugače zmerne in merne može druge narodnosti vznemirjajo. Ravno o rredlogih, ki so bili na občnem zboru „Sloge'' 31 na dnevnem redu, so ti modri politiki, na pr. v „Tri- vene knjige najrajše od nekdaj v tej knjigarni kupuje, biine" in po domačih časnikih natanko komentirali ;,ob- Rodoljubi naj dajo temu knjigarju razumeti, da bodo sežnost" in imenitnost dotičnih predlogov. To so ;;N. ljudstvo drugače podučili, ako bo tiskal list, ki je na- fr. Presse" in tetka „Triester Zeitung" , potem pa go- menjeu, J^lovence sramotiti, njih narodnost žaliti in ita- riški, zadnjič opisani novi laški list slastno pobrali, po lijansko narodnost proti Slovencem vznemirjati in šču- svoje pojasnili in po stari navadi proti nam obrnil! vati. V (jorici so še drugi knjigarji, ki so tudi Sloven- Goriški „Corriere" uže opominja naše mestno starešin- cem pravični in enako pošteni trgovci. To načelo raz- jstvo, da naj bode pozorno na naše delovanje, zlasti pa tegoimo na vso kupčijo in obrtnijo; potem bomo videli, na otročje vrte, za katere bo treba še le denarja nabi- kdo bo pametneji. Poglejmo na Cesko, kjer so enake rati. Italijanski lisjak je lani rekel v ^Indipeadente", agitacije veliko koristile; če se prav organiziramo, bo da ni treba v politiki razglašati namer, pač pa tiho de- enak pomoček tudi pri nas dobre nasledke imel. Torej lovati. Tako tudi Italijani delujejo, in po tej poti so pozor do časa! nam primorska mesta spravili pod svojo oblast. Sapienti S Škofje Loke 22. jan. — Žalostno novico Vam pauca! Ko bi se mi tega načela držali po listih in v imam danes poročati. Ravno smo pokopali truplo gosp. dejanji, bi več storili, in bi se nam sovražnik ne obo- Ivana Koširja, deželne sodnije svetovalca v pokoji, roževal tako močno proti vsaki nameri — uže naprej! povsod znanega vrlega narodnjaka, ki je 19. dne t. m. Danes je privrelo k posvečenju novega škofa obilo tukaj umrl še le 61 let star. Rojen je bil v Loki, služ- Ijudstva iz goriške okolice v našo prvostolnico , ki je boval na več krajih, sledujič bil okrajni sodnik v Treb- bila prenapolnjena. Škofu Zornu so se te dni duhov- njem, kjer je slovel kot posebno izveden pravosodec in niki poklonili z darili, ustno in pisano besedo v obili narodnjak, ki je še celo o najbolj nevarnih časih očitno meri. kazal svoje narodno prepričanje. Podpiral je vedno slo- Z Gorice 21. januarija. — Kakor je bilo videti venska društva in časnike in ljudstvo vnemal za narod- naprej, goriški list ^^Corriere" je začel intenzivno šču- nost ter spodbujal k vztrajnosti iu zavednosti. Ko je vati proti Slovencem. Ta list je nastal iz opozicije proti stopil v pokoj, izvolil si je svoje rojstno mesto Loko za nameri, da bi drug list ne oživel v avstrijskem, pomir- bivališče in tukaj bil med naipridnejšimi udi čitalnice. Ijivem zmislu. Zato se oglaša tudi proti slovenskim na- Poleti se je bil pri kopanji prehladi! in nakopal si bo- meram. Vnovič imenuje Slovence goriškega mesta lezen, ki ga je sledujič pobrala. Pogreb njegov bil je „goste", Slovence iz okolice in pa rodoljube, ki hočejo sijajen, rakev z venci obsuta in na grobu so mu čital- 2a narod kaj storiti in pravičnega doseči, pa „pansla- nični pevci zapeli dve nagrobnici; obilna vdeležba je v is te". Vredništvo, v Gorici dobro tudi Slovencem po- pokazala, da je tega možaka vsa Loka nerada zgubila. 2nano, samo v resnici gostoljubnost goriških meščanov Res, škoda zanj! Lahka mu žemljica in večen spomin! na škodo pravici in miru zlorabi, hoče Slovence , njih Iz Bizavika. — Na Svečnice dan 2. februarja ima potrebe in razmere soditi in razgovarjati, dasi čisto nič čitalnica v Bizaviku svoj 10. občni zbor popoludne ob slovenskega jezika ne pozna, ampak vso modrost o slo- 4. uri. Povabljeni so vsi društveniki narodne čitalnice, venskem gibanji ali negibanji še le po drugih virih za- ^ Odbor, jemlje, pa največ iz „Triester Zeitung", kakor to tetko Iz Ljubljane. {y,Napoleon reče itd.^^) ta pesem o „Ili- izrečno navaja. „Corrierovo" vredništvo je takoj zašle- riji oživljeni" prišla je te dni marsikateremu rodoljubu dilo, da nameravajo tukajšnji Slovenci potreben otročji slovenskemu živo na misel, ko se je ime „Napoleon" vrtič napraviti, in uže opominja mestne očete na ne- zopet razlegalo po vsi Evropi in še dalje. Bo li vendar varnost, ki bi vsled tega italijanski narodnosti pretila?!! tudi našim merodajnim krogom prišlo na misel, kako Še se ni raznesla dobro novica, da hočejo Slovenci tudi je — ne ustanovil, ampak oživil našo Ilirijo, tu posojilnico osnovati, uže opominja svojce, da naj se to posebno v očigled ;,irredentovskim" dogodbam na podvižejo za enako osnovo. Prej je bilo vse tiho o tem. Primorskem? Se bo li našel vitez junaški, ki v obrambo V Gorici pa morajo biti pravi „špiceljni" , ki zasledu- države zakliče: Ilirija vstan'! jejo vsak korak, ki ga Slovenci store, in vsako besedo, — {Knez Ernest Windischgrdtz) , naš državni po- katero premišljeno ali nepremišljeno izustijo. Ti ova- slanec, ki uže boleha od zadnje jeseni, biva zdaj, ka- duhi raznašajo potem vse to z lažmi in presukavanjem kor čujemo, v Benedkah in zdravje njegovo se boljša, v judovske ^^^'redentovske" nemške in italijanske liste hvala Bogu, vendar pa potrebuje še milejšega podnebja na Dunaj in v Trst. in miru. — Upamo, da prav kmalu moremo poročati o Znano je, da „Triester Zeitung" vse, kar je slo- popolnem ozdravljenji našega obče ljubljenega in časte- vansko, sovraži in obrekuje; od tod pa zajemlje „Cor- nega poslanca. riere^' goriški s povelikavnikom svoje novico o nas. Iz — {Kranjsko obrtnijsko društvo) poklonilo se je pre- tega pa se vidi, kako bi morali Slovenci previdni- biti v tekli teden gosp. deželnemu predsedniku Winklerju svojih javnih dopisih in poročilih. Majbolj žalostno pa in deželnemu glavarju grofu Thurnu z namenom, tudi je, da celo lastni sinovi slovenski celo in ravno v tetko z besedo podpirati mnogokrat, pa še zmiraj brez vspeha ^Triesterico" o našem gibanji na debelo in široko po- ponavljane prošnje, da se vendar enkrat odpravijo one ročajo, kakor se to od nekega časa redno godi glede vrste obrtnijskih del v kaznilnici na ljubljanskem gradu na delovanje tržaških Slovencev. Gospoda! tukaj se opo- in v deželni posilni delavnici, katere bolj in bolj žugajo minjajte sami, katere stvar zadeva; drugače bomo še spodriniti domače prosto obrtništvo meščanov, ki mo- posebe govorili, ker stvar je preresna. rajo kot zvesti in neoporečen! državljani skrbeti za-se Rodoljube pa opominjamo, naj ne prenehajo buditi in s težkimi davki pripomoči k troškom za kaznovance. ljudstva našega, da se obudi k narodni zavesti. Goriško Posebno sta gg. Klein in F. Zupančič s krepkimi mesto ima kupce in obrtnike, ki žive večinoma in ve- besedami zagovarjala opravičene prošnje društvene. Raz- Lidel od slovensivega kruha. Med temi je še mnogo ali govarjalo se je tudi oddajanje javnih del in dru- vsaj nekaj takih, ki s Slovencem spodobno ravnajo in štveni zastopniki so priporočali tako vredjenje pogojev pri hočejo v miru ž njim živeti. Podučevati je treba Ijud- oddaji, da bode mogoče izvršitev prevzeti tudi manjim, stvo, da bo za naprej samo pri takih kupovalo in samo domačim obrtnikom. — Gospod deželni predsednik in takim zaslužek dajalo. ^^Corriere di Gorizia" se tiska v tudi deželni glavar, priznajoča položaj ljubljanskih obrt- PaternoUi-jevi tiskarni. Tu je ob enem bukvama, ki je nikov, obljubila sta, po moči podpirati vse, kar bi mogla goriškim Slovencem dobro znana; ljudstvo zlasti molit- pripomoči k povzdigi ljubljanskega obrtništva. 32 — {LjuHjanska hranilnica) izvolila je v zadnjem občnem zboru sledeče nove ude: J. Baumgarten, Fr. Doberlet, vitez Gutmannsthal, nadsodnijski svetnik Ka-pretz, vpokojeni polkovnik Knobloch, J. V. Krisper, sod-nijski svetnik Ledenig, K. Leskovitz, Maurer, kanonik Premerstein, M. Treun. Waldherr, sodn. svetnik Zhuber. Ta imena ne potrebujejo komentarja!