Kcuistcrcd tor nostinu ;is n puhiicni/<>/) K
LETO XXX
APRIL
1981
V PRVIH dneh aprila bo v Melbournu letna konvencija katoliškega tiska (Catholic Press Association). Nadaljevala se bo v konvenciji splošnega verskega tiska (Religious Press Association). MISLI so včlanjene že precej let in so še pod pokojnim urednikom o.Bernardom od enegji izmed predavateljev prejele javno' priznanje. (Pred nekaj leti je dobil posebno nagrado tudi sedanji urednik, kar naj bo povedano na uho in zgolj kroniki).
Pri letošnji konvenciji bom le malo sodeloval, ker bi rad še pred prazniki spravil na pošto aprilsko številko. Gotovo pa sc bom vsaj za nekaj uric .srečal z ostalimi uredniki, s katerimi smo v teku let postali ne le znanci, ampak iskreni prijatelji. Nekateri med njimi so res mojstri svoje stroke, osebnosti znanih imen in kvalitetnih tiskovnih stvaritev. Ob njih se mi zde naše MISLI tako nebogljene, če primerjam kvaliteto — in seveda tudi urednikov čas, kader njegovih sodelavcev, pa tudi število naročnikov in z njim trdno finančno zaledje.
Tisk izseljenskih skupin hodi drugo pot in MISLI niso izjema. Bori se od vseh začetkov za obstanek in si le v neizčrpnem idealizmu podaljšuje življenje. Tu ni plače, vse je več ali manj na ramah enega človeka, ki je poleg ostalega dela, urednik in upravnik ter sodeluje od prvih zametkov nove številke do takrat, ko osebno nosi težke vreče z izvodi na pošto . . .
V	tolažbo mi je, če znajo vse Jo ceniti vsaj naročniki. Hvala vam!
— Urednik in upravnik
K SLIKI NA PLATNICAH:	Veli-
konočna preproga narcis pod Golico.
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v cenah knjig ni vključena!
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, 1. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANIJ Al., PART I. and PARI II.) Cena I dela $7. , II. dela $8.50.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOV A B
v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena $8.-
JADRO V VKTRU (za 11. razred), cena $6.—; ZLATA LADJA (za III r.), cena $6.—; VRTILJAK (za IV. r.), cena $6.50; ZEMLJA DOMAČA (za V. rj, cena $6.50. — Te čitanke, bogate po vsebini in barvnih ilustracijah, uporabljajo slovenske osnovne šole v Trstu. Res vredna pomoč za priljubitev in izpopolnitev znanja slovenskega jezika tudi naši izseljenski mladini.
KUHARSKA UMETNOST AZIJE.Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60.
ŠKOF ROŽMAN, L, N. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM. in.podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig $40.- (Posamezne knjige: prva $7.-, druga $9.-, tretja $28.-).
LJUDJE POD BIČEM	(Odlična trilogija	izpod	peresa	KARLA
MAUSERJA iz življenja v	Sloveniji med in po vojni.) — Cena vsem
trem delom $10.-
TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal FranC Sodja CM. Krijiga je izšl i	v Argentini, stane	vezana	$4.—,	nevezana
pa $3.— in jt vredna branja.
HOJA ZA KRISTUSOM (nesmrtni spisi Tomaža Kempčana v oblik' molitvenika). Cena $5.— vezani knjigi.
MATI, DOMOVINA, BOG (Pesmi Ludvika Ceglarja) - Cena $2--'
POPOTNIKI (Najnovejši roman, ki je izšel v izseljenstvu, napisi Aleksej Goriški). 456 strani. — Cena $10.-.
V	ROGU LEŽIMO POBITI (napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev v letu 1945) — cena dva dolarja.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO (izjava prič o teh3f| skih dogodkih v letu 1945) — cena dva dolarja.
TABORIŠČNI ARHIV PRIČA — 1., 2., 3., in 4 zvezek (/bral Filip Žakelj). Vsaka knjiga po štiri dolarje.
REVOLUC IJA V HOTEDRŠICI (Siena Blažič) — Cena $2 —
misli
'iTHOUGHTS) Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji • Ustanovljen leta 1952 • Izdajajo slovenski frančiškani • Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.,19 A’Beckett Street, Kew, Victoria 3101 — Telefon: (o3) 861 7787 • Naslov MISLI: P.O. Box 197, Kew, Vic. 3101 • Letna naročnina $5.- se plačuje vnaprej (izven Avstralije $8.-, letalsko s posebnim dogovorom) • Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpira uredništvo ne sprejema. • Stava: Polyprint (Vic.) Pty. Ltd., 1 Dods Street, Brunswick, Vic. 3056 - Tisk: Distinclion Printing, 164 Victoria Street, Brunsvvick, Vic. 3065.
VSEBINA • Bol in radost — stran 65 • Skrivnost miru — Ana Besant — stran 66 • Za križem — Ivan Cankar — stran 67 • O razgovoru — Katica Cukjati (Pismo iz Evrope argentinski “Svobodni Sloveniji”) — stran 69 • Umiranje je trajalo tri ure — Daniel Rops — stran 71 • Kristus je vstal, vstali bomo tudi mi — stran 72 • Družina in veliki teden — stran 73 • Velika noč — pesem — Mirko Kunčič — stran 74 • “Popravljani” Cankar — P. Bazilij — stran 75 • P. Bazilij tipka. . . — stran 76 • Izpod Triglava — stran 78 • Je v nas kaj Tomaža? — Po K. Srienc — stran 80 • Izpod syd-neyskih stolpov — p. Valerijan — stran 82 • Obračun — pesem — Oton Župančič — stran 83 • Kaj pravite? — Ni smel k obhajilu — I. M. (Iz “Družine”) — stran 84 • Vozniki — povest-nadaljevanje 19 — F. Grivški — stran 85 • Naše nabirke — stran 85 • Misel — pesem — Branko Bohinc — stran 87 • Adelaidski odmevi — p. Janez stran 88 • Skrivnost naše vere — Branko Korotaj — stran 89 • Z vseh vetrov — stran 90 • Kotiček naših mladih — stran 92 • Križem avstralske Slovenije — stran 93
BOŽJE
misli
!N
človeške'
i
LETNIK 30 — ŠT. 4 APRIL 1981
J
G'oboko doživetje Ve'ikonočnega veselja ob Vstalem
' am želijo ' **ši dušni pastirji,
sesiri*
ln posinovljeni misijonarji.
BOL IN RADOST
NEKJE sem bral: “Če je naša vera poštena, je veliki petek sedanjosti prav tako naš kot veselje vstajenja." Zato drži, da “je velika noč naša največja radost, pa tudi bolečina.”
In pisec razglablja dalje takole:
Veselimo se najprej zaradi Kristusa, zaradi njegove zmage, vstajenja in kraljevske slave, kjer tudi nas pričakuje. Prav tako v živem ljudskem občutju zadoščenja, da je hudobija poražena in dobrota nagrajena; da je življenje močnejše kot smrt, da vendar ne gremo v nesmisel niča, ampak navzgor, k večji svobodi in polnosti življenja.	.
Končno se veselimo ob lepih spominih na mladost, na dom in domovino in medsebojno ljubezen; rra čudovite navade, pričakovanje in praznovanje brez zle misli in skrbi. Prazniki krščanske vere in poglobitve naj bi imeli tudi obče človeški pomen upanja in zaupanja.
Ne morejo pa nam biti prazniki le v radost. Pred vstajenjem je Kristus trpel, bil zavržen in umorjen. Ker nam, to ni le blag spomin ali simbol, ampak dejstvo, Kristus pa nas veliki brat in prijatelj, nas vse to prizadene. Nič ni čudno, da so naši dobri ljudje nekdaj oblekli za veliki petek obleko žalovanja in pri Kristusovem grobu zares jokali. Tudi danes nas obhajanje Kristusove smrti pretrese in nekje v globini gane: “Glejte, kako nas je ljubil! . . .”
Kristjani verujemo, da je Kristus po svojem učlovečenju povezan z vsem človeštvom. Zato Kristus svoje trpljenje in umiranje nadaljuje na vseh koncih sveta, kjer bije katerokoli človeško srce. Brezštevilni umori nerojenih otrok, umiranje milijonov otrok in odraslih zaradi revščine in lakote v premalo človeških razmerah, grobo kršenje osnovnih človekovih pravic in človekovega dostojanstva . . . vse to je sedanji Kristusov veliki petek.
MiS|s *
’ Apni I98I
Ana Besant:
SKRIVNOST MIRU
Radosti in žalosti drugih
so prav toliko naše kot njihove,
in ko v pravem času to občutimo
ter se naučimo živeti tako,
da se življenje celega sveta
preliva skozi nas,
tedaj se naša srca na uče
skrivnosti miru.
Na poseben način pa tam, kjer ljudje trpijo prav zato, ker so dobri, ker ljubijo Kristusa in Cerkev ter zvestobo evangeliju više cenijo kot lastno varnost, svobodo in življenje.
Da, res: če je naša vera poštena, je veliki petek sedanjosti prav tako naš kot veselje vstajenja! Prav v vstajenju pa dobi svoj smisel in svojo vrednost. Z druge strani pa vstajenja ne bi bilo, če bi ne bilo prqj trpljenja, smrti in groba.
Za nas torej ni druge poti, kakor Kristus, učlovečena in trpeča ter zmagovita Ljubezen. Blagor nam, če jo vedno bolj razumemo in po njej hodimo. Zemeljska velika noč bo prešla iz vseh stisk in vsake bridkosti v brezmejno in brezkončno radost Življenja.
Aleluja!
TUS
Č SVETA
Prizor iz bogoslužja velikonočne vigilije.
(‘OSP()l) je s trpljenjem svojim svet odrešil.
° Se je izpolnil ukaz, ki je bil od vekomaj. Preko gore trpljenja drži cesta v večno radost, nore smrti drži cesta v življenje. Visoko neba se je vzdignilo znamenje in vse trudne
(ipj
zastrmele vanj. Ura bridkosti je bila ura ^‘Znanja. Teman je stal križ na Golgoti, kajti nUm je plamenela daljava v zarji paradiža. Upajte, koprneče oči! Ne kapljica plemenite ^ '• 'Z čistega srca izlite, ni kanila brez koristi. \J>i-U^‘ ,)<H^ križem trepetajoč, je namerjen ve-,u naproti:
^ r,de ura, ko bodo pogledale proti nebu z.akr-
. Xek oči, ko bo vzkliknilo srce od prevelike '‘lest/
J~l<>hi, Elohi, lama sabaktani!"
* vkrat se bo dopolni! čas in duri se bodo
'•<Iprle.
Gospodov dan je bil: puhtelo je iz raz.oranih njiv, češnje so cvetele na vrtu in breskve v vinogradu. Na cesti se je prikazal tujec, bos in gologlav; oblečen je bil v rdečo haljo, ki mu je segala do nog; rokavi so bili tako široki, da se je razgalila roka do ramen, kadar je ukazoval oblakom. Svetli lasje so mu padali na rame. nebeška glorija v soncu; v tla je bil uprt njegov pogled.
Prišel mu je naproti otrok, mladoleten, r cunje oblečen; na glavi je imel butaro drv in je jokal. “Kam, otrok, in čemu jokaš?”
“Truden sem in lačen!” je rekel otrok.
Tujec se je nagnil k njemu in ga pobožal. “Odloži to butaro in pojdi za menoj!”
Otrok je zvrnil butaro na cesto, prijel tujca z.a roko in je šel z njim. Njegov drobni obraz se ni smejal prej nikoli, zdaj se je smejal: njegove plahe oči se niso svetile prej nikoli, zdaj so se svetile.
In se je ozrl tujec po polju, bogato cvetočem, in je vpraševal 'otroka.
“Čigavo je to polje?”
“Gospodovo
"Kdo ga orje, kdo seje tam in kdo žanje?”
“Mi orjemo in sejemo, gospod tanje, zakaj njegovo je polje.”
Ozrl se je tujec z dolgim, tihim pogledom po vsem polju, bogato cvetočem; na desno stran se je ozrl in na levo; v njegovem pogledu pa je bila bridkost; in kakor se je ozrl, so usahnile vse bilke in zemlja je bila suha in nerodovitna.
In šla sta dalje.
Prišla jima je nasproti dolga vrsta ljudi; cule so imeli v rokah in so gledali v tla. Globoko so bili upognjeni, do pasu oprašeni. Moški in ženske, starci in otroci. Tudi otroci so bili liho in so gledali v tla.
“Kam, ljudje božji?" je vprašal tujec.
Niso ustavili koraka, niso vzdignili glave; in vsi so zapeli žalostno romarsko pesem.
“V Ameriko, v obljubljeno deželo, kruha iskat in zemlje in domovine!" Tujec se je ozrl nanje, pogledal je vse po vrsti; in kakor so občutili njegov pogled, so se jim nenadoma zjasnili obrazi. ki~niso bili prej jasni in veseli.
“Odložite cule in pojdite z menoj!" je rekel tujec.
In takoj so vsi zvrnili cule na cesto in so šli za njim.
Prišli so v vas, tako temno in težko, kakor da jo je Bog sam zapustil. Lesene bajte, s slamo krite, so visele ob klancih, strmele na procesijo s trudnimi očmi; črni molki so rožljali med koščenimi prsti.
"Polje ne rodi kruha, pa bodi kamen naš delež in molitev!"
“Odložite molke!" je rekel tujec. “Tudi svete podobe obrnite in žegnančke izpraznite in pojdite za menoj!”
Ljudje so vrgli molke na cesto, obrnili so »' zid svete podobe, izpraznili so žegnančke in so šli za njim.
Dolga procesija je bila, dolgo so romali. Pa so prišli do velike črne hiše s črnimi okni; kladiva so pela, bobnela so železna kolesa; črn dim se je vil proti nebu; ni se dovil, vračal se je k zemlji, kakor Kajnova daritev.
“Kdo domuje v tej hiši?” je vprašal tujec.
In so mu odgovorili.
“Tisti domujejo v tej hiši, ki nimajo ne doma ne zemlje ne domovine. Njih delo domuje tani
—	sami domujejo v bridkosti.”
Pogledaj je tujec in hiša je vztrepetala. Odprla so se ogromna vrata in prišli so iz temne veže in od vseh steza in potov in kolovozov; trudni so bili in črni in žalostni; ko pa jih je osvetlil njegov pogled, so se nenadoma vzravnali, radost je zardela v njih obrazih, prijeli so se za roke in so šli za njim.
"Kam?" so vprašala usta.
Srce je slutilo, kam.
Tujec je šel pred njimi v> dolgi rdeči halji• njegovi svetli lasje so trepetali v vetru.
Šli so in prišli v kraj, ki ga Bog ni blagoslovil-Kakor v grob je bil pogreznjen. Od vseh strani so strmele v grob visoke črne skale.
“Čigav je ta kraj?”
“Gospodov”, je odgovoril otrok.
Ozrl se je tujec, na levo je pogledal z žalost■ nimi očmi in na desno; in tedaj so se nenadoma odprle koče, plaho skrite pod skalami. In iz koc so prišli ljudje, upognjeni in trudni; sila jih je bilo, počrnela je dolina.
“Odkod, ljudje božji?" je vprašal tujec.
“Izpod zemlje!" so odgovorili, “črno zlato kopljemo pod zemljo; črno zlato za gospoda, črn kamen z.ase!"
Tujec jih je pogledal, nagnil je glavo in šh so za njim; lahek je bil njihov korak kakor še nikoli prej; oči so gorele — v zmagoslavju te> nič več v koprnenju.
šli so in dolga je bila procesija. Vila se je f’z hriba v hrib, iz. doline v dolino. Pod senco te črne procesije, pod senco rdeče halje in svetlih vihrajočih las so čudežno umirala polja, veneli so travniki; doline so se vzdigale, padali so hribi■ Bogastvo, iz prokletstva vzklilo, se je vračala v prekletstvo.
V	klanec so šli, zmerom višje; vsa pokrajin je bila pod njimi, jasno razgrnjena kakor rta dlani. Pred njimi se je svetila dolga rdeča halja• svetli lasje so goreli v soncu.
“Kam?"
Tujec ni odgovoril.
Obzorje je vse vzplamenelo, kakor tretjo ura
,,Ull Golgoto; vzplamenel je na nebu krit, ki je se8al s silnima rokama od izhoda do zahoda.
Tujec pa je stopil na hrib, nagnil je glavo in 'akril oči; zakaj velika je bila bridkost v njego-srcu.
Ne ozrite se v prokletstvo in trohnobo, vsi 11 ''soči in milijoni, ki ste koprneli za menoj! Vsi w l)()nižani in užaljeni, vsi vi zasužnjeni in obremenjeni — zdaj, ko je naš dan, pojte hozana in v^luja! Iz bičanja in križanja, iz sramote in trpanja je vzrasel naš dan, do nebes se je povzdignil
naš krit — pojte mu hozana in aleluja!"
Šel je pred njimi, visok in lep, v dolgi rdeči halji, in vsi so šli za njim, vsi ponižani in razžaljeni, vsi zasužnjeni in obremenjeni.
Šli so v svetel dan, ko se je zgrnila globoko za njimi nad Sodomo črna noč; sodbe noč in obsodbe.
Šli so za njim v zmagoslavje in radost; tisti ponižani in teptani so šli za njim, ki jim je rekel:
Božje kraljestvo je v vas.
S\WlfJS.
V/
O razgovoru
so	o razvitih in nerazvitih državah in deželah
obPr^e. mnogih mednarodnih konferenc in te debate escevalna sredstva naglo prenesejo v svet. Zato tudi nih^ ^Ullne8a> da človek spozna preko teh obveščeval-sredstev, da ima še marsikak problem nerešen, lik r.av|iani razvitejših držav opazijo vsemogoče raz-ln pomanjkljivosti nerazvitih skupnosti. Prebivalci _ podarsko revnejših predelov mnogokrat branijo svoj
la:
stnc
'n življenja. Pri tem se opirajo na duhovno bogastv dr^, , Clv*lizacije. Zatrjujejo celo, da so srečnejši kot
av*jani evropskih ali severnoameriških držav, čeprav Ve v blagostanju. Srečnejši pa da so, ker žive mir-
ne jj no živi
rad' •. Je’ ker imajo več prostega časa, ker spoštujejo ^CIJe, običaie in navade.
običaje in navade, res namen tega članka ugotavljati, ali so te trditve pretVe^avne in do kakšne mere, moremo pa trditi brez ?e|ajiravan,ja» da imajo v tehnično zapostavljenih de-
in . neprecenljivo bogastvo: čas za razgovor, dialog Ue°ato.
ali n.enjava mnenj, preprostih vsakodnevnih doživetij tav|,'.ce*0 spletenih znanstvenih in filozofskih ugo-ižgub|'- rnet^ družinskimi člani, sošolci in prijatelji ni po(r Jan)e časa, temveč morda pozabljena osnovna krjVcea f*°veka in družbe. Televizija pa je ena glavnih Cepr,)v Za P°manjkanje časa za razgovor v sedanji dobi. odda|. ^'oveku v nekaj sekundah prikaže življenje v
odtuji"""*1 krai>h preko satelitskih postaj, ga prav tako ^ bi mogli najlaže razložiti, do katere mere
h.
Uvniki
najožjem družinskem in socialnem krogu. Du-
ž ljUd^.Ps'h0logi in antropologi, ki so v stalnem stiku
seže občutek osamelosti posameznika. In to predvsem v velemestih, kjer fizično takoreč stopamo drug drugemu na prste.
V marsikateri slovenski družini je še danes dovolj časa za razgovor. Mnogi med nami z veseljem govore o razgibanem življenju, kulturnem in prosvetnem, o minulem delu v Sloveniji, ali pa tudi o današnjem življenju izseljenske skupnosti. Toda dostikrat tožijo mnogi člani *,isoko izobraženih ali tudi povprečnih družin, ki sicer nimajc nobenih gospodarskih težav, o hudih vzgojnih problemih in o medsebojnem nerazumevanju. Skoraj vedno je v ozadju ista — na prvi videz nepomembna — pomanjkljivost: za družino ni časa in v domačem krogu čiani omejijo sožitje na bežne pozdrave.
Posledica te osnovne pomanjkljivosti v domačem krogu se pokaže v značaju mladostnika: njegov značaj dob: dve glavni potezi — individualnost in masifika-cijo. Na prvi pogled ti dve značajski značilnosti izgle-data sporni, nezdružljivi, a ni tako. Osamelost otroških let se še bolj zakorenini v mladostnih letih; mladostnik se psihološko zapre v lasten krog, do katerega nima nihče dostopa. Tako duhovno osamljen človek v družbi, v katero se na vsak način mora priključiti, le tekmuje v poklicnem delu in stremi za materialnim napredkom in si z nabavo vseh mogočih reči, ki jih nudi svet. skuša nadomestiti podzavestno pomanjkanje razumevanja, prijateljstva in ljubezni.
Oblika najnovejših zabav je tako prirejena, da je posameznik sredi hrupa navzoč, le kot številka med množico, ki ne zahteva nikakršnega osebnega sodelova-
MiS|i
nja niti priprave. Tak individualistično zgrajen človek je tudi najlažja žrtev masivne reklame, demagogij, totalitarističnih gibanj, masovnih prireditev in tudi najbolj vdan občan v komunističnih sistemih. To pa zato, ker se lahko v množici zgubi in ker istočasno nima nikakršnih odgovornosti za odločitve ali za razvoj dogodkov. Individualistično vzgojena oseba se nujno stalno vrača v še večjo osamelost. Ko pa je po naključju vključena v kako akcijo ali položaj, ki zahtevata sodelovanje in soodločanje, ni pripravljena za take primere, ker ni vzgojena. To kritično stanje pa taka oseba doživlja kot osebno neprilagoditev in nesposobnost za reševanje življenjsko važnih problemov.
Ko se poostrijo poteze neprilagoditve, ni prostora za etične probleme, niti ni zanimanja za družbo; red in avtoriteta postaneta nesmiselna. V Evropi je brez števila mladih ljudi, ki imajo popolnoma osebne pojme o vsem in za katere ni vredna spoštovanja niti ena sama izmed družbenih ustanov Pred leti se je svet zgražal ob pojavu hippyjev, ki so predstavljali nekakšno re-akcijo proti družbi. Za njimi se je pojavilo drugačno mladinsko “razpoloženje", ki zajema večje število mladih. A ti niso proti družbi, le živijo, kot sami razlagajo, “ob družbi, brez družbe”. Tak odnos pa rodi v okviru celotne družbe posebno socialno razpoloženje.
ki ga je mogoče označiti z besedami španskega misleca Ortega y Gasseta: “Manjšine niso spoštovane — niti v skupnosti niti osebno.”
Pomanjkanje spoštovanja pa priča o odsotnosti razgovora, saj le po razgovoru dospemo do razumevanja. Svet išče komplicirane socialne vzroke za probleme; v današnjem svetu pa pozabljajo, da so temelji teh težav v pomanjkljivi vzgoji, tako v družini kot v šoli-Nezanimanje za bližnjega pa je povod, da so mnenja o socialnem redu, ustanovah in družbi zgrajena na predsodkih, ki postavijo vse reči v luč nezaupanja, obsodb in agresivnosti. Od tod toliko nasilja in brezobzirnega ravnanja v družbenih stikih.
Vendar pa le ni vse tako črno na obzorju današnje družbe; kljub številnim bolečim točkam je mogoče po podrobnem opazovanju ugotoviti, da ni vse tako negativno, kot izgleda na prvi videz. Pogled v delo mladih generacij nam kaže marsikatero veselo presenečenje: Iskanje resnice kljub vsem mogočim težavam, pripravljenost živeti za ideale kljub nasprotovanju v okolju, navdušenje za kulturo in politično delo ter hrepenenje po večjem sodelovanju na vseh področjih. Seveda pa je danes pot za dosego vzvišenih ciljev zelo težavna, a zato je tudi premostitev težav občudovanja vredna in bolj zaslužna.
KATICA CUKJATI
Maksim Gaspari:
Pomladni motiv
Jezusovo umiranje je trajalo tri ^re, od dvanajstih do treh. Na vsa-strani Jezusa so prav tako kri-*a|i oba razbojnika, ki so ju do-alj njegovemu sprevodu. Vsi trije rizi so se mračno dvigali ob robu
ceste.
. p° tej poti, ki je vodila od mor-)a’ od Jate, je hodilo mnogo ljudi, °b tej praznični uri so šli po njej Sotovo številni romarji. Predstaviti si moramo zadnje Jezusovo 'PUenje sredi vpitja mimoidočih, 2lial in radovednežev, psov in dru-9'h živali, nekakega sejmišča, ka-0r Qa vidimo ob mestnih vratih [Ja Vzhodu. Naloga stražarjev je ||a preprečiti, da ne bi kdo snel
. sojencev s križa, ne pa, da bi
m zagotovili mirno umiranje.
"STOPI S KRI2A!"
Mesijevi smrti je prisostvovala 'n°žica:	prijatelji in učenci in
eavsem žene, ki so bile pogum-|se in zvestejše. Nesreča je vse °”la in vsi so žalostno molčali.
^ Mnogo je bilo tudi mimoidočih,
. So se zanimali za križane in so Judje iz duhovniške stranke Tp^0ved°vali svoja obrekovanja. v6 . so se tudi ti ljudje, lahkoti?! 'n Podli, kot so često, opredi proti žrtvi: „Hej, ti, ki podi-,.ernPelj in ga v treh dneh po-avljaš, reši sam sebe! Stopi ven-dar s križa!“
ro9anjem sodrge se je me-stv° P0smetlovanje voditeljev Ijud-ši|9 imenitnikov: „Druge je re-izv' re®' sebe same9a. Ce je on °ieni Maziljenec božji!"
rtaN°^e zabaval°’ ko so 9'e" svo' l<a'<0 so zasramova|i Judje kra|e^a ^loveka: ”če s' ti judovski ni *• ^eši se!“ Ker pa v bistvu le Svo° *3'1' *al<0 kruti. so mu ponudili °bičajno pijačo, s kisom me-
likgUc*' Veliki duhovniki in člani ve-2^ora’ ki so priSli, da bi n6v v svojem zmagoslavju, kljub ^jHosti. da bi se po predpisih j6j0 ave omadeževali, ker prisostvu-irtVj Urniranju, so se rogali svoji ’ ko so glasno, da jih je mo-
gel vsakdo slišati, govorili drug drugemu: „Naj stopi zdaj s križa in bomo vanj verovali. Zaupal je v Boga, naj ga zdaj otme, če mu dobro hoče. Saj je rekel: ,Sin božji sem'.“
Jezus je vse to videl in slišal. Njegov pogled, ki je postajal vedno bolj kalen, je gotovo blodil od bednega vrveža proti mogočnemu mestnemu obzidju in lesketajočim se vrhovom templja. To množico je tako ljubil, te ljudi je s svojo smrtjo odrešil! Spričo tolikšne krivice bi bila upravičena čustva gnusa in srda. Toda Jezus' ki ves čas mučenja ni odprl ust, je sedaj z besedami ljubezni in usmiljenja pretrgal molk.
S križa, kjer je umiral glasnik odpuščanja, se je spustila na množico molitev. Jezus je rekel: „Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo." Jezus moli za zaslepljene Jude, ki so klicali nase prekletstvo njegove krvi, moli za vojake, ki so z udarci kladiva zabijali žeblje v njegovo meso, morda tudi za tiste svoje vernike, ki so ga zapustili, zatajili in izdali.
TRI URE TEMA
„Bilo je okrog šeste ure in po vsej zemlji je nastala tema .do devete ure. Sonce je otemnelo." Četudi potek pojava ni razumljiv, pa popolnoma razumemo njegov čudežni pomen. „Tisti dan, govori Gospod Bog, bom dal soncu zaiti opoldne in v temo bom zagrnil zemljo ob belem dnevu." Tisto uro se je uresničila ta stara Amosova prerokba.
Odslej si moramo predstavljati umiranje v težkem ozračju, polnem nemira. Množica je polagoma zmedeno umolknila. Mnogi so odšli. Meketanje za zakol namenjenih jagnjet je postalo še bolj žalostno. Tesnoba je stisnila grlo porogljiv-cem in močnim duhovom. Tesnoba, skrivnostno povezana s tesnobo v naravi, ki je naraščala do trenutka, ko je bilo „vse dopolnjeno".
Ura je tri. V templju so se začeli obredi pred Veliko nočjo, ki se je začela s sončnim zahodom. S križa
na Golgoti pa je bilo slišati še besede: ..Dopolnjeno je“ in še zadnjo molitev: „Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo!" kot silen krik, kot zadnji dih življenja, ki se je dopolnilo. „ln ko je to rekel, je izdihnil."
Vse je bilo dopolnjeno. Ta trenutek je bilo končano oznanilo, poslanstvo, ki ga je prinesel Jezus na svet. Dopolnjeno je bilo delo odrešenja s krvjo, katerega nujnost je večkrat naglasil. Vse, kar se je v teku stoletij nakopičilo preroških napovedi v Izraelu, je postalo zdaj zgodovina. Vse se je skrivnostno povezovalo in uresničilo po večnih načrtih, vse je bilo dopolnjeno.
Prav gotovo nobeden od Judov,
ki so ta trenutek molili obredno molitev, ni doumel edinstvene važnosti žaloigre na Kalvariji. Kdo bi si bil tudi mogel misliti, da je bila svinčena tema, ki je legla na mesto, opozorilo? Narava pa je znova in še bolj dramatično ugovarjala zločinu. V trenutku, ko je Jezus izročil svojo dušo, se je pretrgalo zagrinjalo v templju: zdaj je bila skrivnost razodeta, odslej je bil tempelj odprt vsem ljudem. Isti trenutek se je zemlja stresla in skale so se razpočile. Vse je bilo tako nenavadno: mrliči so vstajali iz grobov in mesto je nenadoma prevzela groza.
Nekdo pa je le zaslutil sorodnost med stiskom zemlje in poslednjim krikom križanega: stotnik, izvršivec smrti, ki je imel nalogo ostati do konca poleg usmrčenih. Na zamra-čenem pokopališču, ob vznožju križev, je prišla vanj luč: ..Resnično, ta človek je bil Sin božji!"
Jezus pa je visel na križu. Teža
telesa je natezala dlani in roke, kjer so se mišice napele kakor vrvi, trup je upadel in togo visel v strahotni zapuščenosti. Po mrliško bledi koži je tekla kri iz ran in kapljala iz malih odprtin, ki je povzročilo bičanje. V njegovem zamazanem telesu, pokritem s podplutbami, ni bilo več ne življenja ne oblike.
Ko je nastopila smrt, je eden od učencev prinesel skupini Jezusovih privržencev novico o tem, kaj se je zgodilo. V Izraelu so zelo spoštljivo ravnali z umrlimi. Zato so njegovi takoj pomislili na to, da bi ga sneli z lesa sramote in mu izkazali poslednjo dolžnost. Za to pa je bilo treba Pilatovega dovoljenja.
Jožef iz Arimateje, član velikega zbora, je šel Pilata prosit milosti. Pilat ni imel nobenega razloga, da bi se kazal neusmiljenega. Dovolil je torej članu velikega zbora, za kar je prosil, vendar pa se je čudil, da je smrt tako hitro nastopila.
KRISTUS JE VSTAL
Temelj naše vere je Kristusovo vstajenje.
Poslednje veselo upanje je naše lastno vstajenje.
Zato je velika noč praznik zmagoslane moči, praznik, ki oživlja vero in hrabri upanje.
Za vse nas bi bil križ nemogoč, če ne bi našega trpljenja obsevala luč vstajenjskega jutra. Vemo, da moramo preko Kalvarije, a vemo, da je to samo pot do zmagoslavnega vstajenja.
Zaradi te resnice je krščanstvo vesela novica, ki rešuje svet propada. Vsa tolažba s kulturnim ustvarjanjem, tehničnim napredkom, znanstvenim delom je le beden nadomestek za to, po čemer hrepeni človekovo srce in v najgloblji notranjosti išče vsako človeško bitje: garancijo za večno srečo.
Edino zagotovilo je vstali Kristus,
edina pot življenje z njim,
edina tolažba neomajno zaupanje v svoje lastno vstajenje.
V	tej veri bo krščanstvo ostalo večno cvetoča pomlad.
Prav tedaj pa so Pilatu predložili še nekaj drugega. Pobožni Judje, ki so se bali, da obsojenci ne bodo umrli in ne bodo sneti s križa, preden se začne Velika noč
—	kar bi po predpisih postave omadeževalo vse mesto — so prišli prosit, naj pospešijo njihovo smrt in jim polomijo noge. Zato je Pilat poslal oddelek vojakov, naj opravijo, kar je potrebno.
„Prišli so torej vojaki in strli kosti prvemu in tudi drugemu, ki je bil z njim križan. Ko so pa prišli do Jezusa in so videli, da je že mrtev, mu niso kosti strli, ampak eden izmed vojakov mu je s sulico prebodel stran in takoj je pritekla kri in voda." Sveti Janez, ki poroča o tem, pristavlja, da je to videl na lastne oči.
Vojakom ni bilo težko pomiriti Pilata: Jezus je bil v resnici mrtev. Njegovi prijatelji ga ne bodo skušali oživiti in so jim lahko prepust* truP'°-	Daniel	Rops
VSTALI BOMO TUDI Ml
Misli, April 1981
Družina in veliki teden
Mnoge družine v izseljenstvu puste veliki teden mimo in ne znajo izrabiti njegove globoke vsebine. In vendar nudi tako lepo priliko, ki da družini malo verske svežine, otrokom pa bo pustila za vse življenje lepe spomine. Tu je nekaj napotkov — poskusite jih pod lastnim krovom!
OBREDI velikega tedna v cerkvi naj bodo spojeni 2 življenjem v družini. Otrok, ki bo prišel od blagoslova butar na cvetno nedeljo, naj sadeže, ki jih ima na butari, razdeli drugim. Ves teden naj vlada v družini sP°komi duh. Zadnje tri dni velikega tedna naj vodijo starši tudi male otroke v cerkev. Na veliki petek naj °troci doma in v cerkvi poljubijo upodobljenega Jezusa, Pribitega na križ. Prav tako tudi na veliko soboto. Na veliko soboto naj tudi otroci sodelujejo pri pripravljanju Velikonočnih jedil.
Otroci, stari nad tri leta, bodo z zanimanjem poslušali fazlago pomena jedil. Lahko jo izvedemo v obliki Molitve. Primer: “Rdeči pirhi nas spominjajo na tvojo *tr'> ki si jo za nas prelival, dobri Jezus!” Ostali vedno °dgovore: “Hvala ti, dobri Jezus!” — “Korenine hrena nas spominjajo na ostre žeblje, s katerimi si bil za nas Pr<bit na križ, dobri Jezus! Beli kruh nas spominja na tvoje telo, ki si ga za nas daroval, dobri Jezus! *^njat nas spominja na tvoje razbičano telo, dobri ^ezus! Klobase nas spominjajo na vrvi, s katerimi si povezan, dobri Jezus! Pomaranče nas spominjajo na gobo, s katero so ti za nas ponudili grenkega kisa, ^°bri Jezus! Bonboni nas spominjajo na kamenje, ki 50 8a za nas na te metali, dobri Jezus! Slane palčke nas spominjajo na biče, s katerimi si za nas bičan bil,
dobri Jezus! Potica nas spominja na bodečo krono, s katero si za nas s trnjem kronan bil, dobri Jezus! Vsa ta jedila polagamo v košaro (jerbas), ki nas spominja groba, v katerega si bil za nas položen, dobri Jezus! Pokrijemo jih s prtičem, ki nas spominja prta, v katerega si bil za nas v grobu povit, dokler nisi za nas od mrtvih vstal in nam prinesel največjega veselja, dobri Jezus! Nesimo jedilka k blagoslovu v cerkev, ki nas spominja, da si za nas od mrtvih vstal in nam podelil čudovite darove, dobri Jezus!”
Otroci naj prisostvujejo blagoslovitvi velikonočnih jedil v cerkvi. Naj še tako moledujejo, blagoslovljenih velikonočnih jedil ne uživajmo pred vstajenjsko mašo!
To je dan, ki ga je naredil Gospod. Tudi mali otroci naj doživijo Kristusovo vstajenje! Stanovanjski prostor, v katerem se mudi družina čez dan, mora izžarevati slovesno in veselo razpoloženje. Ko na veliko soboto zvečer otroci odidejo spat, naj mati sobo olepša s svežimi zavesami, mizo pregrne z najlepšim prtom ter vso sobo okrasi s cvetjem. Pred križ naj namesti okrašeno domačo velikonočno svečo, ki naj jo na velikonočno jutro tudi prižge. Na sredo mize naj postavi “velikonočni žegen”. Na veliko noč zjutraj naj zbudi otroke s pozdravom: “Danes je velika noč. Kristus je od mrtvih vstal. Aleluja!”
Prišla je spet velika noč...
Ta dan naj bodo otroci oblečeni v najlepše obleke, ki jih imajo. Skupaj s starši npj opravijo v okrašeni sobi jutranjo molitev in to čim bolj slovesno — z velikonočno pesmijo. Nato naj odidejo skupaj k maši. Po vrnitvi iz cerkve naj bi oče jemal blagoslovljena velikonočna jedila iz košare, mati naj bi jih delila. Pri tem naj vlada svečano razpoloženje. Velika noč naj bo dan poln veselja, velikonočnih običajev ter lepega in poštenega razvedrila.
Velikonočni čas lahko izrabimo, da damo stanova-
njskim predmetom versko vsebino. Tako na primer vratom, ki imajo odločilen pomen ob Jezusovem prikazovanju apostolom na veliko noč: Kristus rad prihaja skozi vrata tistih stanovanj, za katerimi prebivajo dobri ljudje. Mizi, ki je družinski oltar: Jezus sedi pri njej in deli dobrote (zgodba učencev iz Emavsa!)-Stanovanjskemu prostoru, ki je — če v njem vladata mir in ljubezen — predokus nebes, kamor je odšel Jezus, da nam pripravi prostor. Itd . .
Obilo uspeha in blagoslovljene praznike!
Himna vstajenja gre preko grobov -
pojoč, vriskajoč
trka na duri in drami iz sna:
Velika noč!... Velika noč!...
Njen zvonki klic je sladko vznemiri! jate molčečih golobic vsekrižem po rosni dolini: vasice tihe in bele, zasanjane v solnčne dalje -
VELIKA
NOČ
Vse svetle so misli,
ubrane v korale bogate:
kot zarje jutranje blestijo iz dna,
kot mavrice vzpenjajo se preko trate,
vijo kot bršljan se od srca do srca,
kot rože od koče do kpče
cveto vonji ve in božajoče. .
Skrivnostna moč
je v njih in opojno kipenje:
Vera v vstajenje, v Veliko noč!
Mirko Kunčič
NAJ BI VELIKONOČNA SKRIVNOST NAPOLNILA SRCA NAROČNIKOV, BRALCEV, SODELAVCEV IN PRIJATELJEV NAŠE REVIJE Z NOTRANJO RADOSTJO IN JIM PRINESLA OBILO BOŽJEGA MIRU
k
a
j j
Popravljani
CANKAR
SICER na pisma brez podpisa navadno ne odgovarjam, enega pa se bom s temle člankom le dotaknil. Oddano je bilo v Sydneyu in pisec mi očita, da "napadam domovino”. (Res, kdaj se bomo že rešili tako krivičnega metanja domovine in njenega vsiljenega režima v en koš?!). Pismo posebej poudarja, kaj naivno, da “šolska vzgoja v domovini otroka vernih staršev prav nič ne ogroža”.
Saj ni vredno dokazovanja — kdor hoče biti slep, si k° znal zatiskati oči. O protiverski vzgoji je bilo doma v 'eku let s strani slovenskega Cerkvenega vodstva in Oskrbljenih vernih staršev že dovolj povedano in na-P|sano, seveda brez vsakega uspeha. Bo pa morda bravce zanimal kaj otipljiv primer, kako ne snte v si°yenske šolske knjige naše rodne domovine prav ničesar, kar vsaj malo diši po veri.. Celo v literarnih ‘telih naših mojstrov besede s silo in brez vsake pravice sPfeminjajo oz. odstranjajo besedilo, ki se dotakne česa verskega. Tudi ob Cankarju so se ustrašili, da bi, ■akšen kot je bil v svoji mojstrski besedi, današnjo mla-ll'no "pohujšal”.
Večkrat sem že bral pritožbe, kako doma cenzurirajo Prevode tujih avtorjev in tudi ponatisov literarnih del naših domačih pisateljev. Izpuščajo cele odstavke z več a*' manj versko vsebino, ali pa dajejo prevodu čisto Jrueačen smisel, kot ga ima original. Da uporabljajo 'sl° metodo celo v šolskih čitankah, me je v resnici "supnilo.
V	reviji "Jezik in slovstvo” (št. 4/5, leto 1979/80) avtor članka o tem pripoveduje, da je pregledoval Slo-venske čitanke za osemletke. Iz njih je spoznal, kako
ali
moral celo Cankar pod čudno in nečastno cenzuro, primer navaja črtico “Dateljni”, ki je znana več
9
,111*
manj tudi nam vsem in nas je najbrž še kot šolske °lroke ganila. V tem manj kot dve strani šolske čitanke segajočem Cankarjevem tekstu je našel nič manj kot Popravkov, od katerih pa je po njegovem mnenju UPravičenih le pet pravopisnih posodobitev. Cankarju So za šolsko čitanko popravljali slog, ločila, besedni rec*- izraze . . . Toda ob tem bi se prireditelji čitanke ^Sa) lahko izgovarjali, da marsikaj v tekstu res ni več skladu z današnjo slovensko slovnico ali pravopisom, ?ato so bili gotovo popravki nujni. Kakšen izgovor pa j|ai bi dali, ko gre za popravljanje same vsebine Can-arjeve črtice? O tej sramotni cenzuri pravi avtor: Opozoriti je treba še na vsebinske prilagoditve, ki jih °*ivljajo Cankarjeva besedila v Slovenskih berilih in
Le kaj bi naš Cankar rekel o tem?
ki jih tudi ni malo. Zlasti v berilih za nižjo stopnjo so berila vsebinsko večinoma zelo okrnjena. Izpuščeni so tudi celi stavki in odstavki . . . Skoraj dosledno so izpuščena tudi vsa tista mesta v besedilih, ki kakorkoli zadevajo cerkveno ali religiozno področje.” (Podčrtalo uredništvo.)
Avtor navaja primere za to nasilno "striženje". Ivan Cankar v originalu: “Stopil sem iz zakristije na solnčno cesto ...” V Slovenskem berilu: "Stopil sem na sončno cesto.” — Cankar: "Tam, vseokrog cerkve in še globoko pod klanec so se vrstili štanti ...” V Slovenskem berilu: "Globoko pod klanec so se vrstile stojnice ...” — Cankar: "Nato sem legel v travo in sem molil, da bi umrl ..." V Slovenskem berilu: “Nato sem legel v travo in želel, da bi umrl." — "Cankar: "Ali nagnila se je k meni. vzdignila mi je* obraz z obema rokama in videl sem jo, vso belo, kakor od milosti božje ožarjeno.” Slovensko berilo: "A nagnila se je k meni, vzdignila mi je obraz t obema rokama." — Cankar: "Da se sanjati o zlatih gradovih, da o samih nebesih, o-grošu ne.” Slovensko berilo: "Da se sanjati o zlatih gradovih, o grošu ne."
Teh nekaj zgledov je dovolj zgovornih, kako ravnajo po slovenskih šolah s samim Ivanom Cankarjem, ker jim je očitno prepobožen. S tem grdo iznakazujejo njegovo pravo podobo in ga prikazujejo v drugačni luči. Res uboga slovenska mladina, ki ji mora šola celo v literarnih delih naših pisateljev molčati o vsem, kar se le dotakne božjega fn cerkvenega. Cankar se obrača v grobu . . .
Pa to *je, dragi pisec pisma, ki si me pripravil do objave tega članka, komaj skromna drobtinica šolske ' vzgoje, ki načrtno hoče uničiti v mladih dušah vse. kar le diši po veri.
• S to Številko hi rad pohitel, da bo pred veliko nočjo med bravci. Če mi bo seveda uspelo, saj ne zavisi samo od mene: tiskarna ima glavno besedo . .
—	No, vsaj velikonočno pismo, ki ga vsako leto po"-šljem na vse znane slovenske naslove Melbourna in okolice, bom dal pravočasno na pošto, če bi mi že z MISLIMI kako spodletelo. Povejte o našem prazničnem sporedu tudi drugim, ki jih nimam na seznamu in ki ne prejemajo MISLI!
• Zopet moram prositi, naj pri obredih in maši na prostem nihče ne moti duhovnika in vernikov z glasnim govorjenjem ter smehom. Za cerkvijo je včasih pravi semenj in pred avstralskimi udeleženci naših prazničnih maš prava narodna sramota. Enako je sramota, da nekateri možje. in zdaj jih žal posnema že tudi mladina, ostajajo med nedeljsko mašo pred cerkvijo, sc razgovarjajo in kadijo. — Naj bi eni in drugi raje ostali doma, če jim ni prav nič za mašo.
• Krstov od zadnjih misli nismo imeli, tudi ne slovenske poroke v naši cerkvi. Pač pa je bila slovenska poroka v Geelongu. Pred oltar cerkve svetih Petra in Pavla sta 14. marca stopila Jožef Pavel Bajc in Katarina Elizabeta Pleša ter začela skupno življenjsko pot. Ženin je bil rojen v Latini v Italiji, kjer so starši čakali v begunskem taborišču na izselitev preko morja, nevesta pa je hrvaškega rodu iz Like (Romljani). Naše iskrene čestitke!
• Na nedeljo 15. marca smo imeli v naši cerkvi res lepo slovesnost: Sestra Monika Antolin je slavila zlati jubilej redovnih obljub, sestra Hilarija Šanc pa je prišla iz Sydneya ter z njo proslavljala 40-letnico svojih obljub. Ker smo imeli med sabo še tudi m. generalno predstojnico in m. provincialko. je imela slovesnost še večji poudarek. Skupaj smo se Bogu zahvalili za vse, kar nam naklanja s prisotnostjo in delom naših požrtvovalnih sester. Dodali smo tudi prošnjo za kandidatinjo, ki se je prav ob tem jubileju kot prva izmed naših izseljencev pridružila sestrski družini.
Bog naj vse, zlasti pa jubilantki, ohrani še dolgo vrsto let! Žal so slike jubilejne slovesnosti v barvah in za objavo v MISLIH neuporabne.
• MATERINSKO PROSLAVO bomo imeli po deseti maši na prvo majsko nedeljo. Članice Društva sv.Eme pa se že zdaj zahvaljujejo vsem gospodinjam, ki bodo
Fr. Basil ValentinO.F.M.,
Baraga House,
19 A’Beckett St., Kew Vic., 3101 Tel.: 861-8118 in 861-7787
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne, Slomšek House 4 Cameron Court, Kew, Vic., 3101 Tel.: 861-9874
I. aprila 1981 •
doma kaj pripravile in pomagale napolniti mize. Nobena mamica, zlasti če je ostarela, ne bi smela to nedeljo ostati doma.
• V zadnjem tednu marca in prvem tednu aprila smo v cerkvi obnavljali strop, ker je začel odpadati plaster. Delo zaradi višine ni lahko, pa ga je vseeno prevzel rojak Fred Schmerz in ga s svojim partnerjem tudi dobro izvršil. Popravilo bomo krili iz velikonočne nabirke za vzdrževanje našega verskega središča.
• V sredo 18. marca popoldne je bolnišnici v Foot-scrayu umrla MARIJA ZADEL. Malo prej, čim je bila prepeljana tja, je prejela zakrament svetega maziljenja. Pokojnica je bila rojena Cesnik 2. avgusta 1893 v Zagorju na Pivki in je bila že v oseminosemdesetem letu. Kljub letom je bila do zadnjega svežega spomina in je brala brez očal. Poročila se je v Zagorju in s svojim — zdaj seveda že pokojnim — možem vzredila pet otrok, trije pa so še majhni umrli. Povojna doba je vse pognala po svetu: Mile je v Trstu, Marija in Anton v Franciji, Ivanka in Frank pa med nami v Avstraliji. Tako se je končno tudi osamela mati odločila in pred božičem 1963 prišla semkaj. Živela je pri sinu v Avondale Heights. skrbela pa je zanjo tudi hčerka, ki ima s svojo družino (Barbiš) sosednjo hišo.
Naslednji dan po smrti smo imeli zvečer ob krsti v slovenski cerkvi rožni venec, pogrebno mašo pa v petek 20. marca. Sledil je pogreb na keilorsko pokopališče. kjer bo njeno truplo čakalo vstajenja.
Isti dan pogreba sem dobil sporočilo, da je zjutraj na svojem domu v melbournskem okraju Highett nenadoma umrla JASNA ELETIČ. V sredo zvečer je bila v avtomobilski nesreči, a po zdravniškem pregledu v bolnišnici so jo poslali domov, ker niso našli nobenih resnih poškodb. Kakšne neznane posledice so dva dni kasneje v trenutku končale njeno mlado življenje, nam danes še ni mogoče reči. Jasna je imela komaj osemnajst let in bi se v kratkem poročila. Rojena je bila 19. avgusta 1963 v Velenju v družini Andrija Eletič in Marije r. Goršek. V Avstralijo so se izselil' leta 1971.
S pogrebom smo počakali do četrtka 26. marca, da je mogel dospeti tudi njen stric iz W.A. Ob številni udeležbi sorodnikov, prijateljev in znancev smo imel' mašo zadušnico v slovenski cerkvi, kjer je bila na predvečer tudi molitev rožnega venca ob krsti, nat1’
srno zemske ostanke vrnili zemlji na keilorskem Pokopališču.
Iskreno sožalje sorodnikom obeh naših pokojnic ieg'i Meseca! R.I.P.
*	Večerno mašo bomo imeli na prvi petek v maju (ta dan je tudi l.maj in praznik sv.Jožefa delavca), šmarnico pobožnost pa vsaki torek in- petek zvečer ob pol °smih (z mašo ali brez maše) in združili jih bomo tudi z vsako nedeljsko mašo. Vsi ste vabljeni! Doma so Prav šmarnice posebej privabile — tu pa smo kar Pozabili, da smo Marijin narod . . .
LETOŠNJI VELIKONOČNI SPORED:
MELBOURNE:
Cvetna nedelja (12.aprila) — Maša ob osmih kot običajno, ob desetih pa (seveda v lepem vremenu) na prostem pri lurški votlini. Pred mašo blagoslov butaric, oljk in drugega zelenja. (Oljčne vejice boste dobili vsi ln jih blagoslovljene odnesli domov.) Pripravite buta-r*ce svojim otrokom, nekaj pa jih bodo imele pred mašo naprodaj članice Društva sv. Eme.
Veliki četrtek (16.apriia) —Ta dan obhajamo spomin zadnje večerje in ustanovitve presvete Evharistije. Maša bo zvečer ob pol osmih. Pred in po maši spoved.
Veliki petek (17.aprila) — Dan spomina Jezusove smrti na kri£u. Ob enajstih dopoldne pobožnost kri?e-Ve8a pota na dvorišču pred lurško votlino (v slučaju slabega vremena seveda v cerkvi). Obredi velikega petka (molitve in branje pasijona, razkrivanje in češčenje križa, obhajilo vernikov) bodo ob treh popoldne. Po obredih skupni obisk božjega groba v lurški votlini. Prilika za sveto spoved.
Velika sobota (18.aprila) Ves dan je prilika za velikonočno sveto spoved, samo pokličite patra v Baragovem domu, pa bo na razpolago. Pomenljive obrede velikonočne vigilije, bomo pričeli ob osmih *veeer, v lepem vremenu na prostem pri lur?ki votlini, blagoslov ognja, velikonočne sveče, vode . . . Branje beril. Nato bomo prisostvovali obredu krsta (letos bomo krstili Erika Silvestra, novega člana družine Trček) in obnovili lastne krstne obljube. Sledi maša vigilije. po nJeJ pa domači običaj VSTAJENJA s procesijo, ki jo b°mo zaključili z blagoslovom z Najsvetejšim. Po končanih obredih bo blagoslov velikonočnih jedi. Kdor *eIi odnesti domov novoblagoslovljeno vodo. naj prinese s seboj stekleničko.
Velika nedelja (19. aprila) — Maše ob osmih, oh •Osetih in ob petih popoldne. Deseta bo slovesna in v ePem vremenu na prostem pri lurŽki votlini. Pred vsemi ma?ami bo tudi prilika za velikonočno spoved, po ^ašah pa blagoslov velikonočnih jedil.
Velikonočni ponedeljek (20. aprila) — Naša cerkev
ima ta dan običajni nedeljski spored maš: ob osmih in ob desetih. Pred vsako mašo je tudi spovedovanje.
ST. ALBANS in okolica (Sunshine, North in West Sunshine, East Keilor, Avondale Heights, Deer Park . . .) ima priliko za slovensko spoved na cvetno nedeljo od štirih do petih v cerkvi Srca Jezusovega. Ob petih je prav tam na?a redna slovenska maša. ker je to ravno druga nedelja v mesecu. Pred mašo bom blagoslovil zelenje.
GEELONG in okolica: Prilika za slovensko spoved bo no veliki petek (17. aprila) od sedmih zvečer. Cerkev sv.Družine, Bell Park. Ne odlašajte do kasnega, da ne zamudite! Letos je druga nedelja v mesecu ravno cvetna nedelja in kot sem oznanil, redna slovenska maša v Geelongu odpade zaradi desete maše v Melbournu.
NORTH ALTONA in okolica (Yarraville, Altona. Footscray, Newport . . .) ima priliko za slovensko spoved na veliki četrtek (16. aprila) od pol petih do šestih popoldne. Cerkev sv. Leona Velikega.
SPRINGVALE in okolica (North Springvale. Mul-grave, Noble Park. Clayton, Bentleigh, Dandenong . . .): Slovensko velikonočno spoved lahko opravite v cerkvi sv.Jožefa. Springvale, na veliko sredo (15. aprila) zvečer od sedme do osme ure.
MORVVELL in okolica:	Rojaki Gippslanda imajo
priliko za spoved v ponedeljek velikega tedna (13. aprila)
od pol sedmih zvečer (cerkev Srca Jezusovega, Mor-vvell) nato pa prisostvovati slovenski maši kot pripravi na praznike. Redna maša na nedeljo po veliki noči bo letos odpadla.
WODONGA-ALBURY ter rojaki iz okolice: Slovensko spoved morete opraviti v cerkvi Srca Jezusovega. VVodonga East, na torek velikega tedna (14. aprila) od šestih do sedmih zvečer.
BERRI, S.A. — Tamkajšnji in okoliški rojaki imajo slovensko mašo kot pripravo na praznike na četrtek pred cvetno nedeljo (9. aprila) zvečer. Pred mašo od pol sedmih dalje spovedovanje. Izrabite to priliko, ki se vam nudi le dvakrat v letu, in pridite v lepem številu!
TASMANIJA bo imela slovensko mašo na belo nedeljo (nedelja po veliki noči), 26. aprila, cerkev sv. Terezije. Moonah. Prilika za spoved v domačem jeziku in udeležbo pri maši bo ob šestih zvečer. Tasmanski Slovenci naj se zberejo v čim lepšem številu, saj imajo priliko za obisk slovenskega duhovnika le dvakrat na leto.
Upoštevajte, prosim, da sem letos sam. Prazničnega sporeda zato vseeno nisem okrnil, moral pa sem ga raztegniti na več dni. Vaše sodelovanje mi bo v dokaz, da znate ceniti duhovnikove obiske, ki so zvezani s tako velikimi razdaljami.
V	“•DRUŽINI" (5t.ll, 15.marca letos) najdemo kratko vest “Iz nadškofove pisarne", ki se glasi takole: “V četrtek. 5. marca, je ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar sprejel novoimenovanega veleposlanika Avstralije pri naši vladi Michaela Wilsona, ki je prišel ob nastopnih obiskih v Ljubljani tudi k njemu na vljudnostni obisk."
Nas avstralske Slovence je ta obisk zares razveselil.
ŠTEVILO zapovedanih praznikov so z dovoljenjem apostolskega sedeža v domovini zmanjšali na tri v celem letu. To so prazniki, ko se je treba undeležiti svete maše in se vzdržati težkih del, kot je to dolžnost vsake nedelje. Odslej bodo doma veljali za zapovedane praznike le Božiff (Gospodovo rojstvo, 25. decembra). Marijino vnebovzetje (15. avgusta) in pa praznik vseh svetnikov (I. novembra), Ostali doslej zapovedani prazniki so prišteti k nezapovedanim, ki smo jih imeli že po ureditvi sv. papeža Pija X. (npr. svečnica, Marijino rojstvo 8. septembra, Štefanovo in podobno). Še bodo imeli seveda ti dnevi praznični značaj zaradi vsebine spomina, in kdor bo želel, jih bo praznoval
Opali
r v
i-
Ogleduješ po lepem darilu,	zlasti	morda	pred	^ ■
obiskom domovine?	1'
Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV	in	DRAGIH	KAMNOV,	i'
izdelujemo pa tudi	^ ’
ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah.
Ko kupujete opale, dr^ge kamne, zlatnino.	+
zaročne in poročne prstane ...	\ ’
OBIŠČITE NAS!
Pomenili se bomo v slovenskem jeziku!
KOVACS GEMS & MINERALS^;
291-293 WATTLETREE ROAD,	\\
EAST MALVERN (Melbourne), 3146	1'
Telefon: 509 1611	^
brez obveznosti. Zreli kristjani prav gotovo: iz notranje pripravljenosti, ne zaradi dolžnosti.
Pri nas v Avstraliji je zapovedanih pet praznikov v letu: Božič, Novo leto, Gospodov vnebohod, Marijino vnebovzetje in pa Vsi sveti.
ZANIMIV je podatek, da si je lansko leto ogledalo naš kraški biser — Postojnsko jamo kar osem odstotkov več tujcev kot prejšnje leto. Med tujimi obiskovalci je zadnji čas veliko turistov iz daljne Rusije. Vsak drugi dan jih pripeljejo avtobusi in napovedano je. da bo Postojnsko jamo do konca junija obiskalo okrog 5000 ruskih državljanov.
ČEBELARJI se pritožujejo na svojih sestankih in zborovanjih, da je za čebele vedno slabša paša. Uničevanje medovitih dreves po slovenskih gozdovih in pa vedno večja uporaba strupenih škropil po poljih občutno ogrožata gojitev čebel.
KATEHETSKI seminar so imeli v februarju v mariborskem bogoslovju. Na njem je nadškof Šuštar razvil misli, kdo danes velja za “obrobnega kristjana". To so kristjani, ki niso ne mlačni in ne neverni, odtujili pa so se Cerkvi. Zdaj se eni čutijo nekako “osvobojene", drugi pa odtujitev čutijo kot izgubo. Stik z vsemi temi, je dejal nadškof, je življenjska nuja. da se kot ljudje ne razidemo in se med seboj popolnoma ne odtujimo. "Iz zunanje sociološke obrobnosti in oddaljenosti se navadno čedalje bolj razvija osebna, miselna, čustvena, jezikovna in splošna človeška obrobnost in oddaljenost, ki lahko prehaja v pravo odtujenost."
Temu je bilo dodano, da je doma marsikdo prodal “svojo povezanost s Cerkvijo za skledo leče, zaradi očitkov in groženj”. Ko jih zdaj skuša duhovnik znova osvestiti, ne gre v nobenem primeru za “versko propagando, za nobeno statistično širjenje svojega vpliva ali celo svoje moči, za noben klerikalizem ali vsiljevanje vere in Cerkve, ampak samo za izvrševanje svojega poslanstva in za pričevanje za Kristusa”. Prav to so neosnovani javni očitki ob teh primerih.
Razmišljanja vredno, koliko “obrobnih kristjanov’ je tudi med nami v zdomstvu. Znak “zvodenelega krščanstva” je izbiranje verskih resnic in nravnih dolžnosti po lastnem okusu in tudi tega je med nam1 žal vedno več. Pa bi mi nasi “dobri” kristjani najbr? zamerili, če bi jim to poočital . . .
POROČILO POVE, da so bili zadnjo zimo zim-skošportni domovi po Sloveniji nabiti do zadnje postelje. Pa še vedno je šlo preko 40,000 Slovencev na smučanje v Italijo in Avstrijo. Mnogi so odšli ne samo zaradi prezasedenosti na domačih smučiščih-ampak tudi zaradi cen. Povprečno so stroški isti v tujini kot doma (okoli 120 dolarjev na teden). ^ oskrba je v tujini znatno boljša in več je smučanja na lepo urejenih smučiščih, brez dolgega čakanja pred postajami žičnic.
BEGUNJSKI ELAN je lansko leto izdelal 570.000 Parov smuči. Z njih kvaliteto je postal znan že po celem svetu. Podjetje zaposluje nekaj čez tisoč delav-cev- Cena dobrim Elanovim smučkam je okoli 4000 dinarjev (115 dolarjev).
ŠTIRIDESET LET bo minilo v tem mesecu, kar so Nemčija, Italija, Madžarska in Bolgarija 6. aprila 1941 napadle Jugoslavijo, jo hitro okupirale in porazdelile, ker se ni pridružila njihovemu bloku. Taki premoči (poleg notranjih sovražnikov) se napadena država ni rn°gla zoperstaviti. Kapitulirala je dokončno po desetih dnevih in Nemci so zajeli 340 tisoč vojakov ter 6300 Ustnikov. Jugoslovanska vlada je emigrirala preko Kaira v London. Tam je s proglasom 4. maja 1941 Potrdila madaljevanje borbe proti okupatorjem skupaj z Vpadnimi zavezniki.
Takrat je bil še v veljavi nenapadalni pakt med Hitlerjevo Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Šele nemški naPad na Sovjetijo dne 22.junija 1941 je pripravil balina, da je preklical svoje priznanje Hitlerju nad “kupiranimi evropskimi državami, vključno Jugoslavijo. Zato tudi Tito s svojimi komunisti ni dal nobenega "dpora do tega datuma, četudi je okupator po vsej Jugoslaviji in tudi po naši domovini že na debelo klal, Opiral in množično izseljeval. Šele po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo je dobil Tito od Stalina poziv, naj Se revolucija pod krinko OF na Balkanu prične.
Jugoslovanski komunisti — takrat jih je bilo po stevilu komaj 9000 med 16 milijoni prebivalcev — v Predvojni Jugoslaviji niso šteli kot legalna politična stranka. Bili so podružnica oddelka kominteme s ^dežem v Moskvi ter politično in administrativno tja P°drejeni. To je prenehalo šele leta 1948 s Titovo in ardeljevo izdajo interesov kominforma.
lipsenj je vasica pri Grahovem na Notranjskem, se ponaša z edino polharsko zbirko v Sloveniji, orojjio ve povedati, da so člani Polharskega društva Javornik” v 260 let stari kmečki hiši, pokriti s slamo, obrali različne pasti, skrinje, orodje in opremo, kar
Melbournskim rojakom je na uslugo
ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY AVE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159
Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denfure service and repairs.
ki
so vse v preteklih časih uporabljali polharji. Prikazani so tudi različni načini lova na polhe, kot lov “na škrli” in pa “duplanje”, ki pa sta že v 18. stoletju izumrla. Posebna zanimivost zbirke so pasti z vrezanimi hišnimi znaki. Vsaka hiša je imela namreč svoj znak, ki so ga vrezali na orodja, pohištvo in tudi na pasti za polhe. Tam so bili znaki menda še najbolj potrebni
—	da ne ki kdo tujo polno past zamenjal s svojo — prazno.
Kot pravi poročilo, je za zbirko kaj veliko zanimanja: v kratkem času je ta “polharski muzej” obiskalo že okrog 4000 ljudi.
RIBIČI slovenske morske obale so kaj pridni in skozi vse leto zalagajo ribarnice od Trsta do Ljubljane in Maribora. Na teden nalovijo proprečno 40 do 50 ton rib cipljev. Smolo pa so imeli v zadnjem tednu letošnjega januarja: pri zategovanju so se jim raztrgale mreže in so ujeli le 22 ton rib.
Po ribarnicah v Sloveniji so se ribe podražile za 40odstotkov. Ena kila cipljev stane okrog sto dinarjev.
GEOLOŠKI ZAVOD je že leta 1979 začel na Bledu z iskanjem termalne tople vode. Vrtali so pri Kazini in pred hotelom Park. Ni vzelo dolgo, pa so odkrili termalno vodo, ki je imela nekaj manj kot 22 stopinj Celzija. Letos januarja pa nadaljujejo z iskanjem na istem mestu in seveda'globlje. Začeli so tudi z novimi raziskavami tal v smeri proti Festivalni dvorani.
Logarska dolina
fložja šeseda-^
JE TUDI V NAS KAJ TOMAŽA ?
RAZMIŠLJANJE dogodkov po Jezusovem trpljenju in tudi vstajenju je kaj zanimivo. Spet in spet se ustavljamo ob skupini preplašenih apostolov, ki so se jim ie na Oljski gori še bolj pa na Kalvariji razblinile vse sanje ter so v negotovosti sprejeli vest, da je grob prazen. Šele Gospodov pozdrav "Mir vam bodi!" jih je umiril, četudi jim je bilo še vse nejasno in so se v svoji človeški stvarnosti še vedno spraševali: Je rse to resnica, ali morda samo lepe sanje?
Apostoli so bili tri leta v Jezusovi šoli. Bili so priče njegovih javnih nastopov, slišali njegove nauke in videli številne čudeže. A kljub vsemu so ostali v bistvu ljudje, močno podvrženi svojim prirorjenim človeškim lastnostim in slabostim. Tako se Peter ni otresel svoje vihravosti in Tomaž je ostal po srcu skeptik — dvomljivec.
Tomaž po svojem značaju očitno ni plaval z množico. Ni se hotel enostavno podvreči* mnenju drugih: zastopal in branil je svoje lastno prepriča-
4ni je priial Jezus
P^ega v tednu, je prišel Jezus pri za-l&r so bili učenci iz strahu pred Judi, stopil 'n Jim rekel: „Mir vam bodi!“ Ko je bil to 1 roke in stran. Razveselili so se učenci, Tedaj Jim je spet rekel: „MIr vam bodi! Poslal, tudi jaz vas pošljem." Po teh be--■■■■ in jim govoril: „Prejmite Svetega Duha; Pustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadr-“ Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki SQ Pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus, le DniU torei dru9' učenci: „Gospoda smo vl-rekel: „Ako ne vidim na njegovih rokah p0l 'n ne vtaknem svojega prsta v rane od zim svoje roke v njegovo stran, ne bom dni so bili njegovi učenci spet notri in “®zus pride pri zaprtih vratih, stopi v sredo “°di!“ Potem reče Tomažu: „Deni svoj prst nioje roke; podaj svojo roko in jo položi v neveren, ampak veren!“ Tomaž mu in moj Bog!“ Jezus mu reče: „Ker agor tistim, ki niso videli pa so vero-znamenj je storil Jezus vpričo svojih zapisana v tej knjigi. Ta pa so zapisana, aa je Jezus Kristus božji Sin, in da bi po v njegovem imenu. Jan 20, 19—31.
nje. Mi bi rekli danes: bil je kritičen človek, ki ni vsake senzacije enostavno slepo sprejel. O resničnosti dogodka se je hotel najprej prepričati z lastnimi čutili. Rekli bi lahko, da je bilo v njem malo posebneža, kot se vedno najdejo med liudini, tudi v našem času. Marsikdo od nas bi morda v apostolu Tomažu lahko videl sam sebe.
Moramo reči, da apostol Tomaž ni bil nevernik-Kot nam pokaže gornji odlomek evangelija, ie vero odkrito in dosledno iskal. A bil je samostojen človek, s svojim osebnim mnenjem in življenjskim gledanjem. Očitno je iskal svojemu verovanju zdrave temelje kot neovrgljivo podlago, na kateri bo gradil — kdo mu more to zameriti? Gledal je življenje oprezno in ga presojal v vsej previdnosti. Še posebno ob tragediji Judeževega izda]' stva, Jezusove obsodbe na smrt in žalostnega
ljHca na veliki petek, ko je vse kazalo, da doživlja £en'k nepričakovan zaključek svojega “mesijan-eSa poslanstva”. Kdo naj vse to razume in Seniu temu tebi nič meni nič doda zmagoslavje Vs t(*jen ja?
Toda Tomaž ni nikomur vsiljeval svojega °Sebnega mnenja, ni mešetaril s svojim prepričan-Ni iskal sebe, da bi hotel pri neverjetni novici ‘tl med apostoli samo neka izjema: iskal je z v 0 'skrenostjo Kristusa in gotovo v srcu tudi ^el, da bi ga resnično našel.
Tako ga najdemo — dvomljivca — med o alenju Gospoda že prepričanimi in veselimi Postoli. y njjfj vrc/7? že poje zmagoslavna
alel,
da
ula in morda so presenečeni ter razočarani,
Tomažu njih beseda ni dovolj. Z vso jasnostjo apostol pogoje za svojo vero v vstalega
Gospoda: “A ko ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem svojega prsta v rane od žebljev in ne položim svoje roke v njegovo stran, ne bom veroval.”
Osem dni je bil Tomaž razpet med dvomom in vero. Dnevi preizkušnje, ki zanj niso bili lahki. Moral je verjetno poslušati tudi očitke apostolov. A ostal je v iskrenem iskanju, dokler končno ni našel in se je njegov dvom prelil v zmagovito vero.
Jezus sam mu je prišel naproti. Očitno je upošteval Tomaževo osebnost, njegovo samostojno in iskreno iskanje. Vstali Kristus ga je prijazno povabil, naj da svoj prst v rane žebljev in otipa rano, ki jo je naredila sulica na njegovih prsih. Most vere je bil storjen in dvomljivec se ga je rade volje posl užil: stopil je preko njega k vstalemu Zveličarju ter z vso vdanostjo izpričal svojo vero: “Moj Gospod in moj Bog!” Našel, odkril je svojega Boga, temu je sledilo čudovito priznanje iskalca, ki se mu je vstali Zveličar razodel. In najbrž se je v svoji duši Tomaž tudi globoko oddahnil, da je bilo konec težkih dni dvomov in je končno prejel otipljiv dokaz, na katerem je gradil svojo vero. Z vzklikom vere je vse Tomaževo doslej pridržano prepričanje na mah planilo na _ dan, kot bi se hotel brez pridržka in brezpogojno vreči v božje naročje.
Kaj ob tem Tomaževem iskanju in najdenju Kristusa čutimo mi? Ali nismo tudi mi tolikokrat na njegovi poti? Posnemamo go morda v dvomih, pa manj v njegovi živi veri, ko je dvome odstranil. Vera brez iskrenega prepričanja in darovanja Bogu pa tako lahko popusti in zapade v nove krize . . .
Da, vera je iskanje, iskanje večne Resnice. Vera je pa tudi razodetje te iskane Resnice. Zadnji vatikanski cerkveni zbor nas vse vzpodbuja: “Vsakdo naj hodi v skladu s svojimi lastnostmi, s svojimi darovi in nalogami brez obotavljanja po poti žive vere, ki prebuja upanje in deluje po ljubezni.”
“Moj Gospod in moj Bog!” Verovati se pravi: se vsega izročiti, se vsega predati. Sprejeti morem in moram vstalega Zveličarja samo z vsem svojim srcem. V tem je polnost velikonočne Aleluje, ki ne mine nikoli.	pQ	k.	Srienc
izpod
»V **>
&f\/k
CVETNA NEDELJA, 12. aprila, ob osmi uri zjutraj tiha sveta maša. Ob 9.30 bo na cerkvenem dvorišču blagoslov butaric in zelenja, nato procesija v cerkev k sveti maši. Med mašo branje pasijona po svetem Mateju.
VELIKA SREDA, 15. aprila, ob sedmih zvečer svetu maša s pripravo na veliko noč.
VELIKI ČETRTEK, 16. aprila, ob sedmih zvečer sveta maša v spomin zadnje večerje in postavitve Re-šnjega Telesa ter mašniškega posvečenja. Sledi prenos Najsvetejšega v "ječo’', nato češčenje Najsvetejšega.
VELIKI PETEK, 17. aprila, vilo tega dne. ki nas spominja trpljenja Jezusovega, češčenje prenos Najsvetejšega v božji imamo križev pol s petjem.
ob treh popoldan, opra-kalvarijske žrtve: branje križa in obhajilo. Sledi grob. Ob sedmih zvečer nato češčenje Jezusa v
božjem grobu. (Opravilo v l.eichhardtu letos odpade.I
VELIKA SOBOTA, 18. aprila. Najsvelejše v božjem grobu bo izpostavljeno ves dan z začetkom ob deveti uri zjutraj. Jezus nas vabi:	"Pridite k meni vsi. ki se
trudite in sle obteženi in jaz vas bom poživil." — Blagoslov jedil bo dvakrat: ob dveh in ob petih. Obakrat bo tudi kratko češčenje Jezusa v božjem grobu. — Začetek obredov velikonočne vigilije bo ob sedmih zvečer. Najprej bo blagoslov ognja, velikonočne sveče, velikonono oznanilo, blagoslov krstne vode in obnovitev krstnih obljub. Sledi slovesna maša velikonočne vigilije. Po maši slovesno vstajenje, procesija z Najsvetejšim. zahvalna pesem in blagoslov.
20.
Igral
Vljudno ste vabljeni na naše tradicionalno PIRHOVANJE Na velikonočni ponedeljek, aprila 1981. od 6 — 11 ure zvečer, v AUBURN TOWN HALL. bo ansambel "ALPSKI ZVOKI"
Ob sklepu večera bo tudi žrebanje lepih nagrad.
Čisti doprinos bo za gradbeni sklad naše cerkvene dvorane.
Fr. VaJerian Jenko O.F.M.,
St. Raphael’s Slovene Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160 (Vhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!)
Tel.: 637-7147
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne, St. Raphael’s Convent 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160, Telefon kot zgoraj.
VELIKONOČNA NEDELJA, 19. aprila: ob osmih zjutraj sveta maša z ljudskim petjem. Ob 9.30 glavna služba božja z zboroyim petjem. Ob enajstih dopoldan je pozna sveta maša s petjem mladinskega zbora.
VELIKONOČNI PONEDELJEK. 20. aprila, ob 9.30 praznična sv. maša z ljudskim petjem velikonočnih pesmi.
VVOLLONGONG ima slovensko službo božjo dne
10.	maja, na Materinski dan, v Vila Maria kapeli ob peti uri popoldan. Ker je to med šolskimi počitnicami, to dan ne bo slovenskega pouka.
V	juniju pa bo nekoliko spremembe. Ker škofija Wollongong prireja Marijanski kongres, na katerega smo povabljeni k sodelovanju tudi novonaseljenci, na drugo nedeljo tega meseca ne bo naše redne svete maše. Zato pa se bomo udeležili na tretjo nedeljo (21. junija) ob 2:30 etnične službe božje v tamkajšnji stolnici. Glavni fnašnik bo škof Murray, somaševalci pa duhovniki raznih narodnosti ob prisotnosti svojih vernikov, k> bodo tudi na razne načine sodelovali. Naša skupina bo imela eno od prošenj ljudstva in zastopnika pr' darovanjski procesiji. Naslednjo nedeljo (28. junija) pa se bomo kot narodna skupnost udeležili procesije, ki bo javna manifestacija tega Marijanskega kongresa. Pričela se bo ob dveh. Na čelu naše skupine bomo nosili zastavo Marije Pomagaj, čimveč rojakov naj bi prišlo tudi v narodnih nošah. Predstavimo se javnost' kot veren slovenski narod, posebej posvečen Mariji!
CANBERRA ima slovensko službo božjo na velikonočno nedeljo, 19. aprila, ob šestih zvečer. Župnu cerkev sv. Beda, vogal Nuyts in Hicks Sts. — V maju bo služba božja na nedeljo 17. maja. V juniju pa bo zaradi Wollongonga malo spremembe: sveta maša bo izjemona že na drugo nedeljo, 14. junija, ob šestih zvečer.
NEWCASTLE: slovenska maša bo na belo nedelj0' 26. aprila, ob šestih zvečer v Hamiltonu. Naslednja maša bo 31. maja. Obakrat po maši čajanka v dvorani-
BRISBANE ima velikonočno službo božjo na velik0 noč ob 11:30, SURFERS PARADISE pa isto nedeljo
k” sedmih	zvečer	(cerkev	sv.Vincencija).	Med
lamkajšnjimi rojaki bo dr.Ivan Mikuia.
Majniško POBOŽNOST bomo imeli letos le trikrat na teden: vsako sredo	in soboto	skupaj	z večerno	mašo
°b sedmih,	ob nedeljah pa v	sklopu	s službo	božjo
°h 9:30. Upam in lepo prosim, naj bo zato udeležba 'oliko večja	kot v	preteklih	letih,	ko smo	se ob
tajniškem oltarju zbirali sleherni dan Marijinega
meseca.
PRVI PETEK (1. maja) je ob sedmih zvečer maša s Pobožnostjo v čast Srcu Jezusovemu. Enako je večerna maša v četrtek 28. maja, ko je zapovedan praznik Gospodovega vnebohoda.
MATERINSKI DAN bomo praznovali pri Sv.Rafaelu v nedeljo 10. maja pri službi božji ob 9:30. Maši bo sledila na cerkvenem dvorišSu namesto običajnega Vsakomesečnega piknika VRTNA VESELICA. Prostora dovolj, saj do takrat — upam — bodo že rešene formalnosti ob nakupu zemljišča na 307 Merrylands Road. Na sporedu bo pozdrav otrok Slomškove ?ole
naSim dobrim mamicam. Za prijetno glasbo, ples in razvedrilo bo poskrbel ansambel "KRISTAL”. In ker je ta dan praznik mater, bodo za spremembo, ki se za tako priliko spodobi, stregli naši možje in fantje.
NAŠ POKOJNI. — V nedeljo 15. marca je v Canberra Community Hispitalu izdihnil rojak JOŽE MARINCELJ. Rojen je bil v Suhorju, župnija Banja Loka pri Kočevju, kjer je zagledal luč sveta 23. aprila 1923 kot sin Jožeta in Alojzije r. Verderber. Leta 1956 se je v Avstriji poročil z Anico Ropac, po rodu iz Tribalja (Crikvenica). Naslednje leto, v februarju 1957. sta na ladji “Flaminia” prišla v Avstralijo. Jože je bil vsa leta zaposlen pri državnem oddelku za javna dela kot vodni inštalater. S svojo družino je živel v okraju Lyneham, kjer zapušča poleg žene še sina VValterja (23 let) in Jožeta (21 let)^v domovini ima pa še tudi več bratov in sester.
Pogreb je bil na novo pokopališče Gungahlin, Mit-chell, A.C.T. Družini Marincelj naše iskreno sožalje, pokojnika pa se spominjajmo v molitvah!
P. VALER1JAN
I ruden seže na polico ,n potegne kar na slepo (Irohen zvezčič, knjigo pesmi: Pogled trezen preletava Prejšnjih bujnih dni izlive,
111 čini dalj strani obrača. **wlj mu klone glava.
Kakor list grizljal bi brezov, na jeziku je gorjupo,
' grlu bridko, bridko, bridko. O, zdaj > idi: misli, sanje metal v brezno je brezdanje, mlade je zatratil dneve, v *rak sejal je prazne pleve. 'Proti jih je piš raznašal.
"• sledu za njimi.
Strast je v nič zaplapolala. Sfce je zaman gorelo.
'se iztlelo do pepela: kakor češ ga razpihavaj.
"e razpihaš mrtve iskre, hlad hladno in vse hladneje n,u nasproti veje.
Obračun
Kaj lovil sem? Medle sence. Praviš slava? Reci slama! Pota vsa so izgrešena, in s sramoto in s kesanjem je prišlo spoznanje.
Pozno, pozno je spoznanje: ves ta svet okoli tebe, vsa nečimrna preteklost, to življenje — samoljubja strmi stolpi — zračni lirami v nič narisani, v oblake brez temeljev — razmajani zibljejo se kot pijani in kot misli in kot sanje in kot sreča, strast in sila v brezno sc gube brezdanje brez namena, brez pomena, hrez .spomina, brez imena.
OTON ŽUPANČIČ
Ni smel k obhajilu
TUDI med nami so primeri, ko verniki, zaradi enega ali drugega razloga samo civilno poročeni, kar ne morejo razumeti, da ne smejo k obhajilu. Pa za to niti ne krivijo Cerkve, ampak duhovnika, ki jim odreče odvezo ali pa jim v razgovoru pove, da ne morejo prejeti obhajila. Če ob kaki priliki slučajno nalete na avstralskega duhovnika, ki je v tem laksen, preslabo poučen o posameznem primeru (včasih se da pri iskanju odgovora namerno zamolčati kako odločilno dejstvo), ali pa se v angleškem razgovoru ne razumeta dovolj jasno, se njegove izjave lahko zelo razlikujejo od splošne prakse Cerkve.
Ti problematični primeri so žal po vsem svetu. Tudi v Sloveniji jih je vedno več. V dokaz, da vse skupaj le ni samo pikolovstvo izseljenskih duhovnikov ali urednika MISLI, objavljam pismo in odgovor, ki sem ju našel v prvi letošnji številki ljubljanskega verskega tednika “Družina" (XXX/6, 4. jan. 1981) pod naslovom: Kdo ne sme k obhajilu? Morda bo koga bravcev ta odgovor le bolje prepričal kot pa zgolj urednikova beseda. — P. Bazilij.
E.	Z. LJUBLJANA. — Ko je bil nekdo le civilno poročen, v glavnem zaradi ženinega ateizma (vendar ne prepričanega), mu je spovednik zadržal odvezo in ni smel prejeti obhajila. Oba otroka sta bila kasneje krščena in tudi obiskovala verouk ves čas osemletnega šolanja. Kasneje je prišlo zaradi ženine nezvestobe do razveze. Zdaj pa je glavno vprašanje: Ali lahko mož, ki je veren, zdaj zopet pristopi k obhajilu, še prej pa dobi odvezo pri spovedi? Mislim, da je to vprašanje v današnjem življenju močno aktualno in boste odgovorili tudi številnim drugim ljudem.
Zakaj Cerkev ne dovoli samo civilno poročenim kristjanom prejema obhajila, je razvidno iz njenega pojmovanja zakramentov. Zakramenti, zlasti evharistija, so vidno znamenje najtesnejše povezanosti s Cerkvijo in Kristusom, ki v njej živi. Skupnost nauka in življenja pride tukaj do najvidnejšega izraza, zato vernikom, ki ne priznavajo cerkvenega nauka in cerkvenega reda, ne more dovoliti prejema obhajila. S tem bi odobrila njihovo napačno zadržanje, pri vernikih, ki se trudijo živeli kot dobri člani Cerkve, pa bi povzročila upravičeno negodovanje, če že ne pohujšanje.
Cerkev mora oznanjati evangelij v celoti. V luči božje besede pa je zakon med krščenimi zakrament — vidno in učinkovito znamenje povezanosti zakoncev s Kristusom. O tem lepo pravi zadnji koncil: “Kakor je
namreč nekoč Bog z zavezo ljubezni in zvestobe prišel svojemu ljudstvu naproti, tako sedaj Odrešenik ljudi in Ženin Cerkve pride krščanskim zakoncem naproti z zakramentom zakona. Ostane pa tudi še naprej z njima, da bi tako, kakor je on ljubil Cerkev in dal sam sebe zanjo, tudi zakonca v medsebojnem dajanju z neminljivo zvestobo ljubila drug drugega. Prava zakonska ljubezen je povzeta v božjo ljubezen, usmerjata ter bogatita pa jo Kristusova odrešeniška moč in zveličavno delovanje Cerkve; to dvoje naj bi zakonca učinkovito vodilo k Bogu in jima dajalo pomoč in oporo pf' vzvišeni nalogi očeta in matere” (CS t. 48).
Evharistija je najsvetejši zakrament. O tem je zapisal papež Janez Pavel II. v pismu škofom za lanski veliki četrtek: “Evharistično bogoslužje ima dolgo zgodovino, ki se začenja v dvorani zadnje večerje na veliki četrtek in sega tako daleč kakor zgodovina Cerkve same. V teku zgodovine so nekatere drugotne prvine doživele določene spremembe, nespremenjeno pa je ostalo bistvo tiste “skrivnosti”, ki jo je Odrešnik p°' stavil pri zadnji večerji. S to bistveno prvino je najtesneje povezana svetost evharistije kot svetega in sakralnega posvečenega dejanja. Sveta in sakralna )e evharistija zato, ker je v njej trajno navzoč in trajn0 deluje 'Kristus ... On sam je tisti, ki po mašnih; svojem zastopniku, stopi v svetišče in oznanja svoj evangelij ... To je sveto in sakralno dejanje, ki napravlja evharistične podobe za svete, za “sveto svetim”, se pravi svete stvarnosti, za Kristusa, ki je svet' za svet stvarnosti, dane svetim, kakor pojejo vse vzhodne liturgije, ko duhovnik povzdigne evharistični kruh' da povabi vernike h Gospodovi gostiji" (t. 8).
Po vsem tem je lahko razumeti, zakaj ne sme iti ^ obhajilu samo civilno poročeni katoličan. Kdor odklon' Kristusa pri sklenitvi zakonske zveze, kako bi ga moge' prejeti v zakramentu, kjer je trajno navzoč in trajnp deluje?
V	primeru, ki ga navajate, je bil civilni zakon razve-zan. Dejanja, ki bi nasprotovalo cerkvenemu nauku 1,1 redu, ni več. Zato ni več ovire, da bi ta mož ne moge* prejeti obhajila. Seveda bo prej opravil spoved, kjer b0 razložil tudi svoj nekdanji zakon, obveznosti, ki jih ^ ima iz njega, in namene za prihodnost. Lahko je pr£’ pričan, da mu bo duhovnikova beseda v pomoč.
I. M
F. GRIVŠKI
VOZ
N I
MOHORJEVKE 1981
POVEST
(19)
Pogled ji je obstal na Tilki. Besno je zakričala: j. az sem kraljica! Pokleknite pred menoj! Na sodu kraljem v kleti. Mladega fanta sem zadavila, okrog vratu em ga stisnila. Moj mož je kralj, polir na rimski cesti.
Soi
se
'flce peljeva v avtu. As — kako peče! Gasite!» Zvijala f.e ie v bolečinah in tulila, da jo je Berto velel takoj odpeli na oddelek.
-p Nema sta stala došleca ob tem strahotnem prizoru. *lka se je obrnila v kot in zajokala.
. «To je tudi ena izmed polirjevih žrtev,» je malomarno priPomnil Berto in sedel za pisalnik. «Hvala Bogu, da sem pravočasno ušel!» v Zdravnik je končal pregled. Poklical je Tilko ter ji °cutn0 razložil očetovo stanje: «Ostal bo pri nas. Hudo "p je zadelo. Mož potrebuje popoln mir, zato za par mescev odsvetujem obisk. Izročite denar v pisarni in pridite tri tedne povprašat, kako in kaj!»
Pozval je strežnika, določil oddelek in posteljo ter e Poslovil od Tilke. Gregor je stal v kotu nepremično in °Po gledal v stran. Tilka se mu je približala, ga objela n zajokala. «Z Bogom, očka!» Kakor ukovan je stal in niti renil ni z očesom. Janez mu je molpe stisnil roko. Strežnik je odpeljal po dolgem hodniku in zaprl velika železna
j V vas se je polagoma vračalo staro življenje. Veliko antoy in deklet je odšlo v tujino za kruhom. Ostali so se rikovali k zemlji in se približali cerkvi. Znova se je ojjla-c’a na koru lepa pesem in vsako nedeljo se je napolnila ,erkev. Spomlad je pobrala veliko starih ljudi, tudi župni-a, le vzelo. Novi župnik se je spretno vživel v razmere in s ‘Srčno besedo zdravil rane, ki so jih zasekala pretekla
, a- V prilikah o sejavcu in semenu je znal buditi ljubezen ^ Zemlje, pa še o krivičnem oskrbniku jim je pridigoval, so nekateri mislili pri tem na polir j a.
V	predpustu so oklicali Petrovega Janeza. Vprašal
CELOVŠKE
so na razpolago!
KOLEDAR za leto 1981 — poleg koledarskega dela tudi kaj pestre vsebine.
PREKLETA KRI in pa JERČEVI GALJOTI sta knjigi izpod pčresa pokojnega Karla Mauserja, izdani v okviru njegovih zbranih spisov.
MED BREGOVI je knjiga, ki jo je napisal Vlado Firm.
Celotna zbirka štirih knjig ima letos ceno $14.—(Poštnina posebej!)
GORIŠKE
KOLEDAR za leto 1981 s stranmi zanimive vsebine.
REDNIK (prvi del) in SIN (drugi del), spisal Jan Dobraczynski, iz poljščine prevedel prof. France Vodnik.
ZEMLJAKI, spisal Stanko Janežič.
Cena letošnjih Goriških mohorjevk je $15!.— Poštnina ni vključena!
IRKE I
NASE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU:
$40.— Hedviga Stankovič; $30.— Marija Lajovic; $15.— Dr. Marko Coby, Marija Paunič, Danica Perko; $11.— Jože Kromar; $10.— Derry Maddison; $9.— Julka Smole; $8.— Eligij Šerek; $6.— Wilhelm Wetzel; $5.— Dore Kavčič, George Marino-vich, Irena Grassmayr, Ivan Dcnša, Jože Zupančič, Slavko Drezga, Franc Bračko, Marija Birsa, Ivanka Bajt, Francka Anžin, Marija Spilar, Marija Katič, Valentin Lenko. Slavko Jernejčič, Peter Bizjan; $4.— Max Vuk; $3.— Marija Copot; $2.50 Frank Rihtar; $2.— Dinko Zec, Stanko Gruntar; Sl,— Ana Juričevič. Anamarija Zver, Albert Logar.
NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM.
TOGO, AFRIKA:
$20.— George Marinovich; Ivanka
POMLAD
Bajt (za velikonočno darilo); $10.— Jože Kromar; $5.— Mara in Ivan Mlakar; $2.— Frančiška Šajn.
ZA POMOČ CERKVI
V	NOVI GORICI:
$30,— N.N. Canberra.
SKLAD ZA VIETNAMSKE BEGUNCE:
$2.50 Frank Rihtar: $2.— Ida Zorich.
Dobrotnikom Bog povrni!
POLNOST VESELJA
V	VSTALEM GOSPODU
je bil že za božič pri Tilki. Nerodno mu je bilo to vprašanje, ker je nosil s seboj Nikova pisma, v katerih je bila Tilka večkrat omenjena. Dekle se je trpko nasmejalo in odkrito povedalo Janezu, da se ne misli poročiti.
«Čakaš Nikota?» je ponagajal. Zatrdela je v obraz in poredno odvrnila: «Saj veš, da ga čakam! Krivo sem ga sodila radi Elze. Kaj ti'ni v pismih nič omenil?»
Potegnil je iz žepa sveženj pisem ter jih ponudil Tilki: «Zdaj, ko si me odbila, ti bom izročil pisanje, da boš vedela, kam je treba pisati, če hočeš, da se vzameta.»
Vzela je pisma, se naglo obrnila in ljubeznivo dejala: «Pg. ne boš hud, Janez! Saj veš, da te imam rada, ker si meni in materi v pomoč. — Možila se pa najbrž ne bom, ker je preveč prokletstva nad našo hišo!»
Nihče ni vedel, katero bo Janez vzel. Začudeni so pogledali na prižnico, ko je župnik poleg Janezovega imena hitro prečital ime — Fortunatove Erne. «Smilila se je fantu, zato jo je vzel,» so dejali in prav so dali obema, dasi jih je jezilo, da niso že prej izvohali te skrivnosti.
V	marcu so zap«li kosi in klicali na njive. Ljudje so zasadili motike in zaorali s plugi. Bila je lepa pomlad, kakršne že dolgo niso pomnili. Cvetelo in duhtelo je vse drevje. Slane ni bilo in obetala se je prav dobra letina. Lahefl dež je pred veliko nočjo namočil zemljo, da so za praznike, ponekod že kosili deteljo. Po gmajni je pozvanjala živina, na njivah so pa delali ljudje in z veselim upom gledali, kako je iz dneva v dan rasel' krompir, poganjala turščica in se razpletalo mladje po plantah. Obnovila so se prejšnja leta, ko še ni bita cesta zmešala ljudi.
Pri Gregorjevih sta se mučili na njivah mati in Tilka-«Da bi bil tisti fant še pri nas!» je potožila mati.
«Katerega mislite ?»
«11 no, tistega, kakor ti!»
Molče sta pleli in ruvali slak, ki se je vzpenjal pod planto. Kakor zasanjana je sama s seboj govorila mati: «Bog ve, kod hodi ta revež? Pripraven je bil in dober. Zakaj se je pri nas vse narobe obrnilo?* Privezala si je ruto in utrnila solzo. Tilka se je obrnila v stran. Pred obema so vstajali spomini na tiste dni, ko je po teh njivah hodil še Niko.
Zvečer je Tilka pri luči prebirala pisma, katera ji \e izročil Janez. Mehko in čudovito skrivnostno je pisal. D* je našel mir, da ga oklepajo visoki zidovi, da mu pa misl* uhajajo večkrat preko teh zidov v daljavo, kjer pod goro spavajo hiše in ob njih teče potok. Nikjer pa ni zapisal, kje je in kaj dela. Samo tisti pečat z dvema rokama in križei® na sredi ji je‘dal veliko misliti. Iz predala je vzela pisma' ki jih je materi pošiljal njen sin — predstojnik v kapucin' skem samostanu. Primerjala je pečata in dognala, da enaka. Čudna misel ji je stisnila srce. Kaj pa, če se je tud1 on odpovedal svetu?
Zgodaj v jutro jo je našla mati vso bledo, ko je dremala nad kupom pisem ob ugašajoči luči. Roke je imela sklenie' ne v molitvi. Zbudila jo je in pregovarjala, naj leže v Q°' steljo. Tilka je pobrala pisma, jih zaklenila v predal in od'
sta v cerkev. Šmarnični oltar je žarel v svečah in duhtel v ^Vetju, na brajdah pa so rdele črešnje prav tako kakor ^krat... Samo v duši se je podrl ta lepi maj in z njim so strohneli vsi krasni upi. Cesta je ubila vse...
Med tednom je prišlo iz mesta pismo. Pisal je zdrav-nik, naj pridejo po Gregorja. Sporočil je, da je bolnik ozdra-Vel, da se je pomiril in da lahko zapusti bolnišnico. Nasvetoval je, naj ga pošljejo proč od doma, kjer bi bil v miru 111 bi ga ne mučili spomini.
Kam? Mati je pisala sinu p. Serafinu, gvardijanu v kapucinskem samostanu On bo najbolje svetoval. V nedeljo Pod noč se je Gregor vrnil domov. Žena in hčerka nista hoteli, da bi prišel ob dnevu in da bi se ljudje zgledovali.
Postaje so prišli za hišami. Gregor je bil krotek in veder; Kakor otrok je stopal ob ženi. Mehko je govoril in docela Se je raznežil, ko je zagledal domačo hišo na hribčku. Bilo je trpko pri srcu, ko se je vzpenjal po klancu in izpraševal o njivah, živini, vinogradu in domačih. Zdelo se mu ,e> da se je zdramil iz težkih sanj. Bolezen se mu ni podala, le to sta opazili mati in hči, da je oče postal otročji. v°je dni je stopal ponosno, zravnan kakor hrast. Možate s° bile njegove besede in korak mu je bil trden in gotov, ^edaj pa ga je objela sanjavost. Ni se mogel načuditi po-°ku, ki je šumljal ob poti; ogledoval si je zvezdnato nebo, Ostajal je ob ozarah, samo k peščenemu hribu, kjer so 2^vale globoke črne jame, si ni drznil pogledati. Ko je j^opil v vežo, je sklenil roke in se zahvalil bridki martri v *°tu nad mizo.
Ob skrbni postrežbi se mu je zdravje še bolj krepilo, tjasi ni bil za resno delo. Na vrt je hodil in grebel med gre-^'cami. Natrgal je rož ter jih nosil k vaški kapeli, kjer je ^olil polglasno za vse, posebno za Fortunata. Sosedje so |^u bili prijazni; med seboj so si pa mežikali in ugotav-'ali, da. Gregor še ni pri čisti pameti.
«Le kaj sta imela s Fortunatom?» so ugibali, «da vedno ? niem govori.» Nevolja nad Gregorjevo družino se je po-®gla, vaščani so celo pomilovali Gregorja in sočutno tolaži mater in Tilko.
Sin je takoj odpisal. V dolgem pismu je tolažil mater 'n nujno nasvetoval, naj bi očeta čimprej poslala k njemu v Samostan. «Mir in izpremenjene okoliščine bodo ugodno vPiivale na očetovo zdravje. Če bo hotel, bo pomagal vrt-nariu ali pa pospravljal po kloštru. Vsi patri ga bodo z ve-Seljem sprejeli, najbolj pa jaz. Čaka ga tudi veselo preseljenje, katero za sedaj prikrijem. Naj pride čimprej, ker 1 zelo rad videl!»
.. Ko so očetu prebrali pismo, je molčal. Težko se je lo-Cl* od domačije. Pred odhodom je obiskal njive in vino-^rad, živino in sosede; samo na peščeno gmajno ni šel. Na ^dvečer slovesa ga je Tilka peljala na Fortunatov grob. a)okal je ob velikem kamnu in naročil, naj ga mrtvega ^Peljejo domov in pokapljejo zraven Fortvmata. Drugi v,arj so ga spremili na postajo. Mirno in vdano je stopil v ■ in gledal skozi okno, kako izginja vas, hribček za njo hiša na hribčku pa velika široka cesta ob vasi... (Daljej)
r
BRANKO BOHINC:
misel
Ml HREPENIMO PO KRIŽU -IZ DEHTEČIH ROŽ: SLADKEGA BI TE RADI IMELI,
V GLORIJI TVOJ KRIŽ, POLOŠČEN OBRAZ,
V PRIJETEN VONJ CVETOČE RANE.
A Tl Sl
IZVRŽEK ČLOVEŠTVA:
GRD
NAKAŽEN
NAG
ČISTO, ČISTO SAM.
TO JE TVOJA RESNIČNOST.
'KADAR SMO
V OSRČJU SVOJEGA JAZA ZMANDRANI
IN OSRAMOČENI OD SVOJE LASTNE PODOBE OBRAČAMO OBRAZ,
SE DOTIKAMO SKRIVNOSTI TVOJE BOLEČINE.
MORDA NEKDO CELO ZASLUTI,
DA V NAJBOLJ NOTRANJI BRIDKOSTI MORA BITI ČISTO, ČISTO SAM.
.J
MiS|i A
•	Apni 1981
loiiolski
odmevi
P. Janez Tretjak O.F.M.,
32 Holden Street,
HINDMARSH, S.A. 5007 Telefon: (08) 46 5733
VEDNO mi je težko najti uvodne besede za adelaid-ske vrstice, zato sem ob tej priliki listal po starih izvodih MISLI, da bi se mi kaj posvetilo. Nisem zastonj iskal: v eni izdaj leta 1976 sem našel uvod, kjer pravi p. Filip, da tukaj v Adelaidi “malokdaj grmi, večkrat pa se bliska”. Tako se je v sredo popoldne zabliskalo in še zagrmelo zraven, ko mi je telefoniral urednik MISLI, naj pohitim z novicami iz S.A. Čas res hitro beži, da se tega niti ne zavedamo.
Da, spet je bilo nekaj lepih doživetij v naši skupnosti. Vendar bi dali na prvo mesto razna obvestila, zlasti o našem velikonočnem sporedu.
RAZPORED bogoslužja v velikem tednu:
12.	aprila, na cvetno nedeljo, bo v našem verskem središču ob 9:30 pričetek bogoslužja. Pred cerkvijo bo blagoslov butaric, zelenja in cvetja, nato vhod v cerkev. Med mašo bomo imeli dramatiziran pasijon. Pri branju bo sodelovala naša mladina.
Na veliki četrtek (16. aprila) zvečer ob sedmih bo slovesna sveta maša kot spomin na ustanovitev zakramenta svete Evharistije in na zadnjo večerjo. Med mašo bo simbolično umivanje nog dvanajsterim možem. Po maši prenos Najsvetejšega v “ječo” in kratko češčenje z molitvijo za duhovniške in redovniške poklice.
17.	aprila, na veliki petek, bomo ob spominu na Jezusovo smrt, imeli ob šestih zvečer obrede velikega petka. Med obredi bo branje pasijona, češčenje svetega križa in sveto obhajilo. Po končanih obredih bo odprt božji grob do'osme ure zvečer.
18. aprila, na veliko soboto, bo ves dan — od osme ure zjutraj pa do sedme ure zvečer — prilika, da počastite Jezusa v božjem grobu. Po posebnem razporedu naj bi vsaka družina vsaj pol ure molila pred božjim grobom.
Popoldne ob drugi in ob peti uri bo blagoslov velikonočnih jedil.
Zvečer ob sedmi uri bo blagoslov velikonočne sveče, velikonočno oznanilo, blagoslov krstne vode, obnovitev krstnih obljub, nato vstajenjska sveta maša. Po maši vstajenje in procesija okoli cerkve.
19. aprila — velika noč, praznik vstajenja našega Gospoda Jezusa KristOsa. Ob 9:30 slovesna maša, pri kateri bosta prepevala mladinski in cerkveni mešani zbor. Popoldne ob petih bo tiha sveta maša.
20. aprila, velikonočni ponedeljek: imeli bomo dve maši: ob 9:30 dopoldne in popoldne ob petih.
26. aprila je bela nedelja in maši po običajnem nedeljskem razporedu, ob 9:30 in ob petih popoldne.
Sveto spoved za veliko noč lahko opravite pred vsako sveto mašo. Petega aprila pa bomo imeli pr' nedeljski maši posebno spokorno bogoslužje z namenom, da prisotne pripravi na dobro velikonočno spoved.
Na 3. maja je nedelja duhovniških in redovniških poklicev in se bomo za ta dan posebej pripravili-Dopoldansko mašo bo oblikovala mladina z molitvijo, petjem in duhovnimi mislimi. Zato posebej vabimo vse. da bi se te maše udeležili in se pridružili molitvam z8 poklice. Po sveti maši bo na cerkvenem dvorišču B.B.Q-Pridite!
V	Marijinem mesecu maju bomo imeli vsak dan šmarnično pobožost s sveto mašo in litanijami Matere božje. Pobožnost bo ob sedmih zvečer.
Etnične skupine so imele 14. marca poskušnjo narodnih jedil. Tudi naše središče je sodelovalo. Letos je našo skupino vodila Helena Rant, imela pa je seveda dobre pomočnike: Kristo in Franka Mautner, Mir° Gojak in svojo sestro Martino. Pridna in nasmejana ekipa je imela lep uspeh. Čestitamo in hvala za vse!
KRST — 24. januarja letos je zagledala luč sveta Alison Regina Pavič. Njeni starši so Ivanka in StevaO Pavič, Prospect. V cerkveno skupnost je bila' sprejeta 15. februarja, botrovala pa je Irena Drozdek. Čestitamo-
POROKA — 22.	marca sla stopila na skupno
?iv|jenjsko pot Christopber James Lofl, rojen na Gotskem, in pa Julia May Bric, rojena v Avstraliji v Poznani družini dobrotnikov naše cerkve, Nikolaja Bric ln Danice r. Maglica. Dvojezični obred je bil v naši cerkvi. Mlademu paru čestitamo in jima želimo obilo božjega blagoslova,	medsebojnega	razumevanje in
'jubezni.
SMRTI — Na dan 23. marca je	v Gospodu zaspal
r°jak M. Kosovinec. Že nekaj časa	je bil paraliziran
'n priklenjen na bolniško posteljo. Pogreb z upepeljenjern
zemskih ostankov je bil 25. marca. Podrobnejših podatkov pa o njem nimam, razen da je bil rojen nekje blizu Ljubljane. — Izrekamo sožalje ženi, pokojnika pa priporočam v molitev.
In pravkar sem zvedel, da je umrl (sobota 28. marca) Alexander Žakelj, ki sem ga v zadnji številki omenjal med našimi bolniki. Pokojni je bil rojen v Žireh in član med nami znane Žakljeve družine. Pogreb bo v torek 31. marca iz cerkve sv.Mateja, Bridgewater, na tamkajšnje pokopališče. Sožalje pokojnikovi družini in vsem Zakljevim! R.I.P.
P. JANE/.
Skrivnost naše vere.
Trpljenje — smrt — vstajenje.
Človek, kje je tvoja vera, ko vstajaš s slabo voljo, ko se bojiš dneva, ki je pred teboj; ko se izogibaš dela, ki ti je zoprno? Ko preklinjaš nebo in zemljo zaradi črnice na prstu, ko ne preneseš najmanjše graje? Ko greš mimo soseda, ki ga je zadela nesreča? Ko prodajaš svojo vero, svoje dostojanstvo, svojo kri, zato, da imaš mir, da ti je udobno, da si brez skrbi, da te hvalijo?
Kristus, Sin bolji je sprejel revščino iz očetove roke, sprejel je ponižanja, umrl kot razbojnik na krilu v silnih bolečinah, od vseh zapuščen in zasmehovan. — Ni klel, ne pretil z maščevanjem, ne poskušal ubežati. — Očetova volja naj se zgodi! Svoje življenje daje za svoje ovce. Prosi odpuščanja za nje, ki ga mučijo: Saj ne vedo, kaj delajo.
Tvojo smrt oznanjamo Gospod, ko smo majhni v svojem duhu, ko iščemo svojega mesta med malimi, slabotnimi, mirnimi, potrpežljivimi, hvaležnimi. Ko storimo vse za bližnjega, da bi mu bilo dobro. Ko mu delamo veselje, ko mu posojamo, česar nam ne more povrniti.
Ko sprejemamo ponižanja in nadloge, morda zaradi drugih, brez godrnjanja. — Tedaj oznanjamo Tvo^o smrt. — Tvojo pot k večni slavi. Z vriskajočo radostjo pa slavimo vstajenje svojega Odrešenika prepevajoč alelujo. — V Njegovem vstajenju gledamo zagotovilo lastnega vstajenja, ko bo stopil pred nas v svoji slavi in božji Luči.
Branko K or o ta j
[jlllDllP ^ |®IM
vcTrov
STATISTIKA o umrljivosti v Avstraliji pravi, da je večja umrljivost med v Avstraliji rojenimi kot .pa med priseljenci. Za vzrok navajajo, da priseljenci v veliki večini prihajajo iz dežel, kjer je umrljivost manjša.%Za drugi vzrok pa velja, da so morali vsi pred prihodom v Avstralijo skozi zdravniški pregled, ki je bolne izločil, da niso dobili dovoljenja za vselitev. Torej smo bili priseljenci le korenjaki in smo še. . .
KJER KOLI SMO, nekaj nam svet mora priznati: pojemo radi. Umetnostni kritik največjega časopisa v Buenos Airesu v Argentini "La Prensa”, piše o "Bariloškem čudežu", ko govori o božičnem koncertu “Bariloških slavčkov" v tamkajšnji katedrali. Zbor vodi Slovenka ga. Lučka Jerman-Kraljeva. Sodelujejo seveda ludi Slovenci, ki so zapeli na koncertu tudi slovensko božično pesem.
Z LANSKIM prvim decembrom so pričeli na Filipinih polurno dnevno radijsko oddajo verske vsebine
—	v ruSčini. Namenjena je namreč kristjanom v Sibiriji. Idejo zanjo je dobil luksemburški duhovnik Bernard, ki je razmišljal o težkih razmerah kristjanov v teni kazenskem delu prostrane Rusije. Dobil je flamske dobrotnike, ki so zadevo sprejeli in financirali, in dobil je tudi duhovnika, ki je v Manili začel z oddajami. Ime sibirskih oddaj je “Luč Življenja". Prva poročila o poslušanju so posredovali sibirski baptisti in tudi povedali, da se manilske oddaje v Sibiriji zelo dobro slišijo.
POSEBNA KOMISIJA šestnajstih univerzitetnih profesorjev in padovanskim škofom Bortignonom na čelu je nedavno ob priliki 750-letnice smrti sv. Antona Padovanskega odprla svetnikov grob, da bi ugotovila.
kakšno je stanje svetnikovih posmrtnih ostankov. Kosti so po skrbnih preiskavah položili v posebno stekleno skrinjico in jo razstavili v padovanski baziliki sv.Antona. Tako so ustregli številnim častilcem tega priljubljenega svetnika, ki so prišli počastit njegove ostanke iz raznih italijanskih krajev, iz Nemčije, Francije in še več drugih dežel. Prvotni rok ogledov je bil do 15. februarja, pa so ga morali podaljšati do konca meseca, da so ustregli vsem obiskovalcem.
Natančne preiskave strokovnjakov komisije so ugotovile, da je bil sv.Anton visok 170 cm, podolgovatega obraza in široke lobanje, kar pomeni, da je imel nadpovprečni obseg možganov. Roke je imel dolge, noge močne in z odrgnjenimi koleni. Kot vemo po življenjepiscih. je dočakal starost 39 let in devet mesecev; je torej prilično mlad zaključil svoje bogato življenje.
KAJ VSE more storiti človek, ki ga prevzame ljubezen in skrb za brate v pomanjkanju! Berlinski zdravnik dr.Erhard Lux, ki je bil do leta 1976 primarij berlinske katoliške bolnišnice "Maria Trost”, je s svojo družino v dvajsetih letih odposlal nič manj kot 7947 paketov z zdravili v trinajst držav tretjega sveta. To pomeni v celoti 71,412 kilogramov zdravil, katere je prejelo 34 misijonskih postaj. Čudovit zgled vsem, ki mislijo samo nase in svoje udobje, pa ne vedo, koliko notranjega zadovoljstva prinese srcu nesebična skrb /a druge.
V	ZDA so nedavno objavili izsledke obširne raziskave
o	nagibih, ki vodijo Ijjidi, da se odločijo za vstop v katoliško Cerkev, ali pa se odklonijo od nje. V velikih ameriških mestih je tipični spreobrnjenec (konvertitl mlada žena, ki jo je za vero in Cerkev navdušil mož. Največ pa Cerkev danes zapuščajo mladostniki; glavn' nagibi ga to so odklanjanje cerkvenega moralnega nauka in pokoncilske prenove ter iskanje duhovnosti v drugih verah, zlasti azijskih. V Cerkev se vračajo ljudje v letih, bodisi da jih k temu sili vest, bodisi da bi dah dober zgled vnukom. Na te odločitve ojitno najbol) vpliva družinsko okolje.
NA POLJSKEM je pričelo občutno primanjkovati živil, kar je vsekakor posledica nemirov zadnjega časa-Oblasti združenim delavcem obljubijo izpolniti pogoj6-potem pa izpolnitev odlašajo ter netijo nove nemira Napovedane so nove stavke, kajti delavci upravičen0
724 5408
Za poslednji izkaz spoštovanja in časti
A.F.D.A.
72 3093
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo; v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
n°iejo popustiti od svojih pravic. Skoraj je prišlo tako daleč, da že govore o “ali-ali”: popolna zmaga, ali P°poln poraz.
Avstrijski Karitas je začel na Poljsko pošiljati posebne darilne pakete s hrano, s katerimi je sklenil P°niagati do konca junija. Odposlali bodo okoli 1500 Paketov. Ameriški katoličani pa so Poljski začeli polagati z veliko zalogo ribjih konzerv.
DIAKONI spadajo v Cerkvi h kleru, prav kakor s^°fje in duhovniki. Niso le kaki “miniduhovniki” ni1' kaki “superlaiki". Prvotni pomen besede diakon služabnik". Prve krščanske občine so jih imele za ^aritativno službo, da so s tem razbremenile duhovnike 'n škofe in so se ti lahko bolj posvetili svoji duhov-ni^ki službi. Kasneje v stoletjih je bil prvotni namen n®kako pozabljen in diakonat je bil le zadnja stopnica fedov, ki jih je kandidat prejel na poti do duhovniškega posvečenja. Drugi vatikanski koncil je prvotne dia-°ne zopet odkril in videl, kako potrebni bi bili tudi Moderni Cerkvi.
Danes je vedno več teh “stalnih diakonov”. Dunaj-s*'a nadškofija je n.pr. lani praznovala desetletnico od Posvečenja prvega svojega “stalnega diakona”, danes Pa jih ima nič manj kot 54. Tudi po ameriških škofijah Zakoni sijajno delujejo.
Pečina “stalnih diakonov” je poročenih. Na svetnem P"dročju opravljajo najrazličnejše poklice: so železni-učitelji, trgovci, obrtniki ... in Združene ame-ri5ke države se ponašajo med diakoni celo z upokojenim Jeralom. Na cerkvenem področju pa delujejo pri sk°f«jskih organizacijah za socialno pomoč ter pomagajo pri bogoslužju.
,{ALKANSKI POSTOPEK bo morda tudi nas “•'iinal:	Sekretar partijske organizacije tekstilnega
^>r>ibinata Paračin v Srbili je vprašol direktorja, zakaj ^ v zadnjem času stabilizacije še vedno toliko denarja reprezentacijo” (draga pijače, podpore in podobno)?
lrektorju so šla ta vprašanja na živce, zato ga je
zaprl v jedilnico in pretepel. Vse pritožbe generalnemu direktorju kombinata in sindikatu niso nič pomagale. Celo komunisti v podjetju so molčali, ker so se bali bojevitega direktorja. Še več: napravili so celo gonjo proti sekretarju, naj bi zapustil delo. Šele ko je ta — preko trideset let član partije — izstopil, se je centralni komite partije pozanimal za zadevo. Pretepaški direktor bo za ponovne izbruhe ostreje kaznovan. Za enkrat so ga kaznovali samo z opominom: tudi on je; član partije.
OKOLI 2500 romarjev iz Jugoslavije se je 21. marca zbralo v Rimu. Med njimi je bilo nekaj nad tisoč Slovencev, med Hrvati pa so bili tudi zastopniki Rusinov, Ukrajincev, Čehov, Slovakov, Madžarov, Albancev in še drugih katoličanov, ki tvorijo pgstri jugoslovanski narodni mozaik. V imenu ljudstva in škofov .sta pri avdienci popežu spregovorila zagrebški nadškof Kuhatič in ljubljanski	nadškof	Šuštar. Zahvalila sta se	mu, da
je sveta brata Cirila in Metoda razglasil za sozavetnika Evrope, in	izrazila	v imenu	vernikov upanje, da se
bodo s papežem kmalu srečali v domovini. Janez Pavel II. je odgovoril z govoroma v hrvaškem in v slovenskem jezilu.
Papežu je ta romarska skupina poklonila skupen dar: bronast kip svetih bratov Cirila in Metoda v velikosti 25 x 25 cm, kakor ga je za bežigrajsko cerkev v Ljubljani svoj čas napravil pokojni akademski kipar Boris Kalin. Ob premestitvi cerkve pred dvajsetimi leti se je izvirni kip	izgubil,	ostalo pa	je k sreči več	mavčnih
kopij in po	eni od	njih je bil	narejen zdaj ta	bronasti
odlitek.
TUDI KOROŠKA je poslala avtobus romarjev, ki so se v Rimu pridružili ostali skupini. Med njimi je bil 84-letni akademski kipar 'prof. Franc Gorše, o katerem smo v MISLIH že večkrat pisali. S seboj je prinesel glinasta modela glav papeža Pavla VI. in prvega slovenskega metropolita Pogačnika. V Rimu jih bodo odlili v bron in postaviji v SLOVENIK kot spomin na ta velika dobrotnika tega našega zavoda v večnem mestu.
Sodražica je središče ribniškega suhorobarstva.
© 'o? o
posta"?
mikih mhulih
DRAGI OTROCI!
Velika noč je praznik posebnega veselja. Zakaj? Ker nani je spomin, da je Jezus po trpljenju in smrti na križu vstal od mrtvih. Prinesel nam je radost s svojim vstajenjem in z obljubo naštga vstajenja v večno življenje.
Zakaj bi torej ne bili veseli tudi mi? Velika noč nam pripoveduje toliko lepega.
Cvetna nedelja
Poskrile so v vrbinje se mačice srebrne, pa veter nagajivi pred deco jih razgrne.
in glej, oči otroške od sreče zažarijo, ročice pa med veje vse žametne hitijo.
0 mačice srebrne!
Ves dan smo vas iskali, da v butare bi z oljčjem lepo vas povezali.
Ko cvetna bo nedelja se v oljkah zableščala, na butare bo naše nebeška rosa pala.
0, cvetna je nedelja vesela in svečana. ..
Še nam bo v srcih pelo:
„Sin Davidov, hozanal"
Ljubka Šorli
Kajne, da velikonočnega veselja ne boste ljubosumni’ hranili samo zase, ampak ga boste posredovali tudi drugim. To naredimo z iskrenimi velikonočnimi voščili Sami jih napišimo in narišimo ter delimo sorodnikom-prijateljem in znancem. Morda poznamo še koga, ki bi ga naš dar razveselil. Tudi mama in ata zaslužita-da še ju za veliko noč posebej spomnimo z darom-Najlepši dar pa bo, če boste za praznike zares pridni in boste mamici radi pomagali pri prazničnih pripravah-In če ji boste pomagali barvati pirhe ter ji boste eneg*1 posebno porisali in ji ga poklonili, bo mamica vesela
Ta slika tukaj predstavlja, kako Janezek mami daje svoj velikonočni dar. Je pa slika še več: NAGRADNA SLIKA je in čaka, da vzameš barvaste svinčnike v roke ter jo lepo pobarvaš. Ne pozabi napisati k sliki tudi svojega imena in starosti ter seveda naslova! Izrež' jo ter jo pošlji do 2.MAJA na moj naslov. Izbral bom najlepšo — in če bo to tvoja, boš dobil lepo nagrado.
Boš poskusil srečo?
—	Vse Kotičkarje pozdravlja in vam. želi žare1' vesele velikonočne praznike — STRIČEK.
•nnisfail, qld. — Pošiljam novo ime rojaka za MaTICO MRTVIH, o katerem v MISLIH še nihče n' poročal. Tudi jaz sem zvedel šele ob koncu febru-arJa, da je dne 27. januarja letos v Gordonvale, N.QId., Umr> MILAN MAKOVEC. Tam je bil 30. januarja tudi Pokopan.
Pokojni rojak je bil rojen 6. novembra 1920 v G°rjanskem pri Komnu. V Avstralijo je prišel v času •953-54 Delal je povečini v Viktoriji in Queenslandu, 2adnja leta pri Svengar Mill-u v Gordonvale. kjer ,e zdaj zaključil svoj tek življenja.
Svoje vaščane in prijatelje je imel v Mt. Gambierju.
A., po Viktoriji in v Sydneyu, največ pa najbrž, v Br>sbanu. V kolikor mi je poznano, sorodnikov v ^Vstraliji ni imel, doma pa zapušča brata z družino.
Vsem prijateljem pokojnega Milana moje iskreno *°*alje. Enako bratu in njegovi družini v domovini. — ^ario Kranjc.
BARRACK HEIGHTS. N.S.W. — Zopet smo prejeli na5e drage MISLI, za katere se uredniku iz srca ^valimo. Veseli me, ko povedo vse tako premišljeno.
Kdi
0r ima pri branju dobro voljo, bo sprejel vse
^°bronamerno, kakor so očitno dobronamerno napisani ludi članki. Danes to ni lahko, ko smo pa ljudje tako ^utljivj m je hitro kdo ranjen . . .
jaz sem zadovoljna, da ste topot dobili precej ar°v v Tiskovni sklad MISLI. Seveda razumem, da |e 10 v začetku leta, potem pa počasi zamre. In najbrž e ne pokrije tistih, ki se ne menijo, da bi kaj dodali j^arcčnini, ali pa morda celo na naročnino pozabijo.
0 )a, nekateri dajo morda enkrat na leto in takrat pal° več, drugi pa večkrat na leto, pa takrat manj.
ravijo, da male merice tudi nanesejo za eno veliko —
“Pravnik bo o tem najbolje vedel. Na splošno vsekakor
"nio, da MISLI še živijo, saj so nam v veliko pomoč
°hranjevanju vere in zavednega slovenstva.
^aj za konec omenim, da sva na Valentinovo soboto
možem Francijem praznovala petindvajsetletnico
„ r°ke. Imela sva nekaj najbližjih okoli sebe in smo PO H
aomače praznovali ter bili res zadovoljni. Vsi so (ania želeli, da bi dočakala tudi 5e zlato	poročno
|	Priporočam se Slovencem	•
!	vzhodnega dela velikega Melbourna	;
;	za	vsakovrstna avtokleparska dela,
!	avtobarvanje in podobno.	;
* P	" ; 0Prav|jamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. ;
i A. V. MOTOR BODY REPAIRS j
: !/U7 LEW1S RD., WANTIRNA SOUTH, 3152,	:
VIC. — Telefon delavnice 221 5536	|
TOWING SERVICE 24 ur dnevno	j
|	na	telefonu 221 5757	!
1	ali pa doma — 232-4314	•
• : Rojak VOJKO	VOUK	•
o
I
«
praznovanje. Bog daj! Za cerkveno praznovanje srebrne poroke pa si p.Valerijana nisva upala nadlegovati, saj veva, da je zdaj sam in zelo zaposlen, mi pa še daleč od Sydneya.
Slovenske pozdrave vsem, Vam pa obilo uspeha v uredništvu! — Ivanka Žabkar.
K srebnemu poročnemu jubileju tudi od uredništva MISLI iskrene čestitke z željo, da bi nam pripravila in poslala še veliko križank. Prisrčna zahvala za sodelovanje! Bog naj Vaju s Fancem in vso družino obilo blagoslovi! — Urednik.
MELBOURNE, VIC. — Sicer vem. da bi bila moja boljša polovica huda, če bi vedela, da pišem. Zato že zdaj prosim urednika, naj me ne izda z imenom. Moram pa se oglasiti zaradi tiste ponesrečene (vsaj prve tri
IMATE MORDA NAMEN kupiti zemljo z domom v mirni zeleni naravi, pa vendar blizu Melbourna? V ST. ANDREWS je na viSini s krasnim razgledom po zmerni ceni na razpolago dvajset akrov zemlje z osem let staro zidano hišo. Hiša je prirejena za dve družini in ima dvoje stanovanj (dvosobno in enosobno). Kdor se za nakup zanima, naj se oglasi za podrobnejše informacije oz. dogovori za čas ogleda. — I.EO in MARIJA OG INSKI, telefon 710 1393.
Se želite naučiti voziti avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
“FRANK’S AVTO ŠOLA”
32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD VVEST, N.SAV., 2165 Telefon: 72 1583
■ Kaj pa NAROČNINA?
SLOVEMAN AUS' ASSOOATlJ
SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilijc) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m.
Nudimo številne slovenske pijače.
Tudi Vam bo Vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
kitice) Župančičeve pesmi v zadnji številki. Najprej >em mislil, da je z mojimi očmi nekaj narobe in bo treba spet močnejša očala. Ko pa tudi zena ni mogla prebrati, ki ima dobre oči. sem videl, da narr. jo je urednik spet eno zagodel. Poskuša biti moderen, pa mu vedno ne uspe. On je kriv. če nam bralcem ob tem kdaj uide kakšna kletvica. Meni je skoraj ob tej Župančičevi pesmi, ki je doslej še nisem bral. pa bi jo le rad dobil celo.
No ja, malo za šalo malo zares. Drugače pa sem na splošno z vsebino člankov kar zadovoljen. Pestri s^ in zanimivi, pa tudi poučni. Pozdrav! — N.N.
Za pismo hvala, čeprav je bilo v njem za urednika tudi malo mrzle prhe. Res, urednik vedno ne uspe.
POTUJETE V RIM?
DOBRODOŠLI!
Hotel Bled
II. kat,
V	ia S. Croce in Gerusalemme, 40 «0185 ROMA (ITAI.Y). Tel. (06) 772 102
Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kotrolo, Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje.
četudi poskuša in ima dobro voljo. Zagodel vam z on1' pesmijo ni on. ampak bravcem in meni je zagodel tiskarski škrat, ki bi z izbiro boljših črk ne bil vzrok za to Vaše pismo.
Res ne bi rad, da bi bil kriv za kako kletvico o® branju. Zato pesem v tej številki Se enkrat objavlja111
—	tokrat pa jo boste zlahka prebrali. Vsaj upam. Urednik.
*
Otroška preprostost. — “Mama, poglej, tale koza Pa ima prav tak obraz kot teta Mica!” — “Milica, tako n« smeš govoriti!” — “Ah, kaj, saj me koza ne razume ”
MELBOURNSKI SLOVENCI!
Kadar potrebujete
TAXI TRUCK
za selitev in- podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni-Kličite čez dan: 311 6366 RA PID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD. (vprašajte za Maksa Hartmana!)
Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090
 - ...............................
Urarsko in zlatarsko podjetje:
Alexander
WATCHMAKER AND JEVVELLER 31 The Centre, Seven Hills, N.S.W.
(nasproti postaje)
Telefon 622 1408
vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlat-^'ne (šest mesecev garancije) in 5% na vse nakupe, Engraviranje imen brezplačno. HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND
made in our own workroom.
Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. — Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK
kdo
BI VEDEL POVEDATI . . .
lev;
okrog dvajset let ni oglasil domov.
*
^°tnik železničarju: “Kateri vagon pa je v naj večji
Iarnosti, če pride do železniške nesreče?” pelezničar: “Navadno zadnji.”
°tn*: “Pa je železniška uprava res čudna: zakaj ga nctar ne odklopi? ...”
*
*
*
*
*
*
*
*
*
★
t
» * » * » * 4r * * * * * * *
***********************
9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE
Tel. 63 1650
Za razne prilike smo Vam na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma!
ZA POROKO: 75 različnih harvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo Sl 20.—
Slike za potni list — v dvajsetih minutah!
•	• . Nekje v Melbournu naj bi živel rojak ALBIN ''KIN, doma iz Pivke pri Postojni. Išče ga brat Franc akin v domovini, ker se žc več kot deset let ni oglasil, edtem so mu tudi umrli starši. Komur je poznan, mu sporoči, ali pa naj javi Fakinov naslov na ISLI (telefon 861 7787), oz. gospe Nevi Kastelic ^^7 3919^ Bundoora, Vic.
n.- • • kje v Avstraliji živi ANTON BREZNIKAR Po doi"' SPraSu-*e mat'' ž*v' v Ljubljani in se ji sin že 80 ni oglasil. Kakršno koli vest: o pogrešanem spo-°^'*e prosim na uredništvo MISLI!
1^ ' ‘ ■ kje je ANTON KUHAR, r. 1935, Krivčevo nad ^‘""nikom. Svoj čas je žive) v Viktoriji in v Južni |(Vs,raliji. Po njem sprašuje brat Stanko v Nemčiji, se že okrog dvaiset let ni oidasil domov.
REŠITEV marčne križanke:
Vodoravno: 1. svečka; 6. sat; 9. rokav; K). Niko: II. Elija; 12. luč; 13. solata; 15. Adam; 18. srna: 21. otoček; 24. pek; 25. radič; 28. Aleš (dr. Ušeničnik);
29.	pravi; 30. žal!; 31. patron. — Navpično: I. sreča: 2. vol; 3. ekipa; 4. čaj; 5. kvas; 6. sila; 7. akuten; 8. toča; 14. las; 16. (Fran) Detela; 17. meč; 19. rudar:
20.	(Dr. Ivan) Ahčin; 21. opaž; 22. okel: 23. krpa; 26. art; 27. Ivo.
Ker zaključujem to številko že pred žrebanjem, bomo imena in izžrebanca objavili prihodnjič. — Urednik.
Izobražena in prikupna vdova, stara 45 let, želi spoznati sebi primernega moža od 45 do 60 let starosti.
Inteligentni, materialno situirani, prijetne zunanjosti in narave, ki verjamete, da je življenje v dvoje lepše in popolnejše, pišite na uredništvo MISLI pod šifro '•PO-CVITANJE”. Ne pozabite omeniti, s katerega kraja Slovenije prihajate.
Vsa pošta bo diskretno vrnjena.
iINCOME TAX RETURNS,
^radujemo:
teden od 9 do 5.30 ln sobotah od 9 do 1 ure.
Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih.
MERCURY TAX SERVICE
518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji)
Lastnik podjetja: STANKO PENCA
NO APPOINTMENTS NECESSARY
KRIŽANKA (Ivanka Žabkar)
Rešitev pošljite do 2. maja na uredništvo!
Temu se smejejo doma . . .
e "Zakaj je večina porok šele popoldne?” — 'Ker je večina nevesl dopoldne še v šoli."
• "Žena. olja in pralnih praškov nisem dobil, imam pa polne košare izjav, da obojega pravzaprav ne bi smelo manjkali."
• Kdor visoko leta. ne vidi nizkih osebnih dohodkov.
• Prazni ljudje so sebe polni.
• Dajte mi jahto, pa bom obračal jadra po vseh vetrovih!
• "Kako se spoprijemate s stabilizacijo?” — "Na. delovnem mestu." — "Nisem vprašal kje, ampak kako.”
—	"Načina še nismo našli, samo za kraj vemo.”
Melbournski to jaki!
Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA?
Oboje Vam nudi kokoija farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Flthamu).
Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868
Vodoravno: 1. ovratni verski obesek; 7. ptica s hreščečim glasom; 12. trata, negovan travnik;
13.	letalo; 14. radosten, vidno zadovoljen, 15-brezbožna; 17. sestrin mož; 18. odprtine v steni:
19.	kratica za telefon; 20. veznik; 21. zlasti govedu nadležen mrčes; 22. domača žival (otroški izraz); 23. kratica za staro zavezo (v angleščini); 24 prebivavec Ogrske; 25. nesreča, hudo; 26. protestantskega duhovnika tako kličejo; 28. puhlo, brez vsebine; 31. prostor v cerkvi; 32. lakota; 33 igralna karta; 34. svila (v angl.) 36. pritisk; 37-števnik; 38. pri krstu smo ga dobili; 39. črna. nič kaj priljubljena ptica; 40. slovenski duhovnik
—	organizator delavstva (1865-1917); 41. pouk o lepi pisavi, nekdaj predmet v osnovni šoli; 43. govorni izraz, rečenica (tujka); 44. do potankosti podobni; 45. priroda; 47. gora med Postojno in Vipavo; 48. pas noseč.
Navpično: 1. obrekovanje; 2. oseba, ki zna risati; 3. moško ime (pomanjševanka); 4. škoda! na nesrečo!; 5. v angleščini kaj pogosta okrajšava za ime Edvard; 6. eden največjih slovenskih pisateljev; 7. vsakdanja pijača; 8. rimski pozdravi 9. izvedenec v svoji glasbeni stroki; 10. sklep, zaključek;
11.	tujka za letopis, kroniko; 14. prihod v; 16. konec v angl.; 18. druga beseda za Avar; 21. druga beseda za jeguljo; 22. je v prvi dobi življenja; 24. del suhe zemlje; 25. nujen je za vsako življenje; 27. poostren (n.pr. srp); 28. načrt; 29. s trakom ali vrvjo pritrjen!
30.	upad morske vode; 32. hrupno, kričeče; 34. mO' čan; 35. več imen; 36. števnik; 37. slovenska reka: 39. včlanjenje; 40. zemljepisno ime gotovega dela Slovenije; 42. važen del obraza; 43. italijanska okrajšava za redovnega brata (“frate”); 46. kratica za avtanomn1' pokrajino.
•	“Na kateri fakulteti si pravzaprav — na tehniški ali na ekonomski? Na obeh te vidijo.” — “Na obeh* ampak na ekonomski poslušam samo predavanja l> ekonomskih razmerah v tujini, da bom vedel, kje *e oglasiti za zaposlitev.”
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE
VIZZINI MEMORIALS
Verga Bros. Pty. Ltd.
9 TRAVAI.LA AVE.. THOM ASTOVVN, VIC. Telefon: 359 5509, doma: 470 4046 in 470 4095.
Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo!
Dr. J. KOCE, 72 Essex Rd., Surrey Hills, Vic. 3127 — Tel. 836 3862
(Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih)
ČE HOČETE POTOVATI,
se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze.
TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 6541233, Consultant Dr. J. KOCE
Ste poravnali naročnino za MISLI???
v1KTORIJSKIM SLOVENCEM
TOBIN BROTHERS funeral directors
Na uslugo v času žalovanja
North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
Malvern 1382 High Street, 509 4720 _____
Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460
SLOVENSKO MIZARSTVO
se priporoča melbournskim rojakom za 'izdelavo kuhinjskih omar 'n drugega pohištva Po zmemi ceni.
Telefon: 459 7275
FRANC ARNUŠ 76 Beverley Road, ROSANNA, Vic.
E. Z. OFFICE MACHINES
Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporoča za predajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk Izvršujemo vse vrste popravil!
V	zalogi imamo slovenske črke ČŠ?.. ki jih Vaš pisalni stroj morda še nima.
EMIL ZAJC
9 Tennvson Ave., CLAYTON, Vic. 3169 Telefon: 544 8466
F.	T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ltd 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.VV., 2040
TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS
Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete.
Posvetujte se z rojakom:
V. FERFOLJA,
J M THAME.
E. WF.INBF.RG
Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — "Tariff Companies”.
Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers' Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.)
Telefon: SYDNEY 560 4766 in 560 4490
DONVAL WRA VEL
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 in 842 1755
(vse ure)
Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje.
/. nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz. raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .)
V	AM .IF. NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 in 842 1755 (vse ure!)
Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na, uslugo vsem. ki -^e odpravljajo na potovanje.
Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše. PRIDIMO TUDI NA VAŠ DOM Trenutno je zelo ugodna ekonomična cena potovanja
ME L B 0 U R N E- B E 0 G R A D - L J U B L J A N A in nazaj. Od 1.133,— dol. in po lastni izbiri: z JAT-om ali QANTAS-om.
Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH!
Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!