89 Ventil 18 /2012/ 2 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 2. Tiskano v Sloveniji. V se pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 2. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 2 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . pr o f . dr . Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . pr o f . dr . Iv an BA JSIĆ, F S Ljubljana doc. dr . Andr ej BOMBA Č, F S Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana pr o f . dr . Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. dr . Edv ar d DE TIČEK , F S Maribor pr o f . dr . J anez DIA CI, F S Ljubljana pr o f . dr . Jože DUHOVNIK , F S Ljubljana izr . pr o f . dr . Nik o HERAK OVIČ, F S Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana pr o f . dr . P et er K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. dr . Dark o L OVREC, F S Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska pr o f . dr . Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr . Jože PEZDIRNIK , F S Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafi čna priprava za tisk: LIT TERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LIT TERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost sp ada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Pred nedavnim smo v enem izmed naših dnevnikov prebrali novico, da v nemški industriji primanjkuje 67.000 srednješolskega tehnično izobraženega ka- dra. V idrijskem industrijskem bazenu že nekaj časa velja, da podjetja s področja strojništva lažje dobijo v službo inženirja kot tehnika in še najtežje orodjarja ali poklicno izobraženega kovinarja. Podobno velja tudi za nekatere druge industrijsko razvite dele Slovenije. To sta prav gotovo novici, nad katerimi bi se morali vsi načrtovalci državne šolske politike krepko zamisliti. Ali to pomeni, da imamo v Sloveniji že preveč inženirjev tehnične stroke? Ne, to prav gotovo ne drži, saj inženirjev nimamo brezposelnih in jih celo primanjkuje, drži pa, da imamo preveč izobraženih družboslovcev in drugih netehničnih poklicev. V bivši Jugoslaviji, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je imela Slovenija med vsemi republikami najmanjši odstotek prebivalstva, ki je študiral in dokončal študij na univerzah. V celotni Evropi pa je takratna Jugoslavija imela skoraj najnižji odstotek študirajoče mladine. Po osamosvojitvi Slovenije so se te številke začele hitro spreminjati. In verjetno ni nihče pri- čakoval, da se bo število študirajoče mladine v tako kratkem času tako drastično povečalo. V študijskem letu 2012/13 imamo v Sloveniji več prostih vpisnih mest na fakultete in visoke ter višje šole, kot se je npr. lani rodilo vseh otrok v naši državi. To pomeni, da bomo čez dvajset let, če bo takšno stanje do takrat ostalo, imeli več prostih mest za študente, kot bo na voljo srednješolsko izobraženih dijakov. Ali je opisana situacija nastala povsem spontano? V veliki meri lahko to potrdimo. Treba pa je takoj dodati, da so v zadnjih 20 letih šolsko politiko v naši državi vodili predvsem netehniki. Torej ljudje, ki niso razumeli slovenske strojne industrije in potreb po kadrih v teh podjetjih. Izobrazba je v naši državi proti koncu prejšnjega stoletja stalno dobivala na veljavi, podobno velja za nazive in razne akademske naslove. To je bilo dobro. Ni pa bilo dobro, da se zadnjih 30 let sploh ni načrtovalo potrebe po poklicih v realnem življenju in da se mladine ni usmer- jalo glede na potrebe trga. V tistih časih smo večkrat slišali takratne ministre, odgovorne za šolstvo, in tudi druge politike na najvišjih položajih, da naj vsak študira, za kar ima veselje in talent. To je dejansko le lepa politična floskula, ki pa je popolnoma prazna. Kako je mogoče, da nismo znali pred desetimi leti izračunati, koliko zdravnikov, zobozdravnikov, učiteljev v osnovnih šol, vzgojiteljic v vrtcih, rentgenologov, uradnikov v državni upravi, sodnikov bomo v Sloveniji potrebovali leta 2012 itd. itd.? Če bi to storili pred desetimi leti, bi bila situacija danes popolnoma drugačna. Prav gotovo ne bi bilo tako veliko izobraženih ljudi brezposel- nih in v industrijskih bazenih, kot je idrijski in podobni, ne bi primanjkovalo srednješolskega tehniškega kadra. Načrtovalci šolske politike ne vedo, da je bistvena razlika med brezposelnim inženirjem ali pa brezposelnim ekonomistom ali novinarjem. Vsak strojni ali inženir druge stroke se v industriji lahko zaposli kot tehnik ali celo kot poklicni delavec, le da pridobi nekaj praktičnih izkušenj. To se namreč v slovenski industriji tudi dogaja. Mnogo težje pa je dobiti službo za diplomira- nega ekonomista ali novinarja, filozofa itd. Kaj se da tu narediti in kako situacijo spremeniti? Kako iz opisane situacije? Slovenska strojna industrija podobno kot nemška ne more kako- vostno delovati brez celotne palete poklicev na strojniškem področju. To pomeni, da rabimo poklicno izobražene kovinarje, srednješolsko izobražene strojnike, strojne inženirje, magistre inženirje strojništva in doktorje znanosti s strojniškega področja. Celoten izobraževalni sistem, ki smo ga v Sloveniji vpeljali v zadnjih desetletjih, prav gotovo ni bil optimalen. Prva in večja napaka je bila strojništvu narejena pred tridesetimi leti z uved- bo usmerjenega izobraževanja. Druga velika napaka je bila ustanavljanje gimnazij skoraj v vsaki vasi in ukinjanje srednjih tehničnih šol. Tretja napaka je bila uvedba bolonjskega načina študija na tehničnih fakultetah. Največja napaka od vseh pa je bila, da se je v primarnem in sekundarnem izobraževanju stalno ukinjalo predmete s področja tehnike, naravoslovja in strojništva. Verjetno je prvi korak, da se omeji ali zaostri šolanje na gimnazijah. Drugi korak, da se ponovno uvede splošna poklicna šola za poklic kovinar. Za ustanavljanje in izvajanje pouka, predvsem praktičnega, v teh šolah bi se morala zavzeti zainteresirana podjetja. In nazadnje: srednjim tehničnim šolam bi morali povrniti nekdanjo veljavo in kakovost. Janez Tušek Ali bomo (smo) v Sloveniji (formalno) preveč izobraženi?