Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsako sredo in soboto.
Na očnina za svstro-ogrske kraj 9 ra celo leto !0'40 K, za pol leta 5'20 K, za četrt leta 2*60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K.
PoMUtcm iinHk« S3 «.
Reklamacije so poituis« Hefranktrana pirata *» n« »\>v« Kokcptti *• *% IftimfiL IntiUpa* piSil-nfitica (ii iu BS hm) ta takrat SO m., Tiikrtl p* 4«g«vnra.
21. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 13. marca 1909.
Leto XIL
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: UpravniStvo •Rdečega Prapora., Ljubljana, Danajska cesta štev. 20.
Slovanska enota.
Jugoslovanske in češke stranke so se združile s starimi Rusini v .Slovansko enoto* za skupno parlamentarno delo. Pestra skupina je to v kateri nahajamo vsakovrstne barve in nianse, v najrazličnejša nasprotja, ampak nič enotnega. Skupina, kakršna bi bila gotovo v vsaki državi izven Avstrije nemogoča.
Doživeli smo pač tudi drugje čudne aliance, n. pr. nemški blok kancelarja Bttlowa, v katerem so liberalci složno sedeli s konservativci pri eni mizi; ali pa madžarsko koalicijo, v kateri so se neodvisnjaki, možje radikalne ločitve od Avstrije, z-fružili z zagovorniki skupnosti, kalvinisti s ka-toliško-klerikalno »ljudsko stranko«. Toda toliko nasprotij se ni našlo še nikjer, kolikor jih je v ^Slovanski enoti*, v kateri se družijo češki realisti s češkimi klerikalci, češki radikalci z Mla-dočehi, češki svobodomisleci z jugoslovanskimi klerikalci, agrarci z buržoazijo, državnopravna stranka z narodno-avtonomističnimi.
Kaj je pričakovati od take neorganične enote, ki je neenotna v svojih fundamentih?
Seveda pravijo, da imajo skupno nalogo. Združili so jih narodni nameni. Veže jih slovanstvo. In zaradi slovanstva so šli v opozicijo.
Spretnim časnikarjem se bo gotovo posrečilo, z zofizmi in šovinističnimi frazami med nekaterimi ljudmi razširiti mnenje, da ima »Slovanska enota* res narodne namene. Saj je v Avstriji med Slovani in Neslovani še dosti ljudi, ki mislijo samo z glavami svojih voditeljev ter slepo prisegajo na vse, kar ima narodno etiketo, ne da bi poizkusili, kakšno vino je v steklenici. Toda če nekoliko posvetimo na to slavno slovansko enoto, se moramo prepričati, da ni od nje pričakovati nič druzega kakor nova cokla na vozu političnega napredka v tej čudni državi.
Političnim ciljem ne more služiti skupina, ki je sestavljena iz samih političnih nasprotij. Tega ni treba dokazovati, ker je jasno samoposebi. Če hoče varovati svojo slogo, se mora kolikor mogoče izogibati vsakega vprašanja, ki bi pokazalo nesoglasje. V interesu svojega obstanka mora torej ovirati politično delo. Politična reakcija je lahko zadovoljna, da se je ne bo nihče resno dotikal.
Vsa kulturno - politična vprašanja, ki vise v zraku in se morajo prejalislej rešiti z zmago kulturne svobode, ali pa z zmago klerikalizma, mo-rajo pstati skrbno zavita v zraku. Zakaj čim stopijo med »složne* stranke, bi se moral vneti načelni boj, v katerem zgori sloga kakor slama.
In kaj naj pomeni ,Enota* za gospodarska vprašanja? Tu so agrarni, tam industrialni interesi; na eni strani politika svobodne trgovine, na drugi politika zaprtih mej. A vsaka stranka je najbolj občutljiva v gospodarskih vprašanjih, če se tukaj zlasajo, tedaj ne drži nobeno lepilo sloge.
Ampak zaradi narodnih interesov so se združili. Toda — »narodni interesi", to vendar ne more biti prazna beseda. Združevanje je umevno, kjer so enaki interesi. Teh pa v slovanski enoti ni.
Narodno vprašanje Slovencev se reii edino t narodno avtonomijo. To so včasi direktno, Vča*i indirektno pri*nale tudi naše meščanske
stranke. Naše narodno vprašanje se da rešiti samo v državnem zboru, kjer so zastopani Slovenci vseh krajev in tudi vsi njih narodni nasprotniki. Samo tukaj se morejo Nemci in Italijani prisiliti, da priznajo Slovencem koncesije, ki jih potrebujejo v zameno za varstvo svojih opravičenih interesov. Samo kjer so zastopani vsi, se lahko reši vprašanje po enem, po enotnem načelu, samo tukaj se lahko ustanovi enaka pravica za vse.
Na tem polju je pa slovanska enota absurdum. Zakaj najodločnejši nasprotniki narodne avtonomije so meščanski Čehi od Mladočehov do Klo-fačevcev; najbolj krčevito ovirajo rešitev narodnega vprašanja v državnem zboru meščanski Čehi. Ko je sodrug Seliger predlagal, da se voli odsek za izdelanje zakona o enakopravnosti vseh narodov, so ga pokopali Čehi. Ko je Bienert predložil svoj jezikovni načrt, so zahtevali Čehi, naj se to vprašanje odkaže češkemu deželnemu zboru.
Kaj imajo pričakovati Slovenci, če obvelja češko načelo?
V kranjskem deželnem zboru smo na konju; tukaj se lahko dovolijo slovenske ulične table v Ljubljani, lahko se nekoliko sekirajo kranjski Nemci, semtertja se lahko sklene tudi kaj res* nejšega. Toda na Kranjskem živi komaj tretjina Slovencev; a kaj bo z izvenkranjskimi Slovenci, če bo smela v vsaki deželi večina z manjšino ravnati kakor hoče? Na Štajerskem smejo tedaj za vse čase diktirati Nemci, na Koroškem tudi. V Trstu so Italijani faktično v večini in sanje o slovenskem Trstu so še zelo meglene. V Gorici in v Istri nam nič ne pomaga faktična večina, zakaj deloma po zaslugi naših narodnjakarjev vladajo Italijani v obeh deželnih zborih.
Imperialistično načelo Čehov bi bilo Slovencem v pogubo. In ta enota naj ima narodne namene? Blažen, kdor verjame!
Ampak to je: Našim klerikalcem, ki so bolj zviti kakor Hribar in Kramar, kaže, nositi nekaj časa opozicionalno krinko, da izsilijo od vlade te in one koncesije zase. V ta namen potrebujejo zaveznike; Šušteršič se ni zastonj bahal, da je on duševni oče te zveze. Kadar bodo klerikalci imeli, kar žele, bo »enote* konec. In zavezniki bodo debelo gledali.
Državni zbor.
V sredo, 10. t. m, je imel avstrijski državni zbor zopet sejo. Bienerthova nerodnost je zakrivila, da se mora vse delo, ki ni bilo še popolnoma končano, pričeti od začetka. Zbornica se je sešla kakor po novih volitvah, otvoriti je moral sejo starostni predsednik, voliti se je moralo novo predsedništvo, sestaviti se morajo novi odseki, vsi načrti, ki so bili že v delu, se morajo vnovič vložiti. Vse zaradi tega, da je Bienerth mogel ostati ministrski predsednik. A kaj bo zdaj, je še uganka, čeprav se kažejo obrisi nekakšne večine, ki se hoče vdinjati Bienerthovi vladi. Z enostavno večino se ne more trajno vladati, dvetretjinska večina bi pa morala biti nemogoča, ako bi bilo opozicionalstvo tistih strank in skupin, ki trdijo, da so opozicionalne, res zanesljivo. Toda to je najbolj dvomljivo glede na najmočnejšo „opozi-cionalno" grupo, na slovansko ..enoto". Najvažnejše vprašanje za Bienertha so zdaj rekruti; tukaj se mora odločiti, kdo je opozicionalen, kdo pa vladen. No, med slovanskimi politiki je preveč takih, ki bi radi danes ali jutri postali ministri.
Na prvi seji se je opozicionalstvo slovanske enote pokazalo v čudni luči. Baron Bienerth,
ki se je predstavil na čelu obnovljene vlade, je podal pragmatično izjavo, katera se je pač slabo slišala, ker je bil v zbornici zopet velik hrup. Ko je Bienerth končal, je sodrug Nčmec predlagal, naj se otvori debata o njegovi izjavi. Predlog pa je bil odklonjen in glasovali so proti njemu tudi „enotni“ Slovani. Čudna opozicija je to vsekakor, ki noče porabiti prve prilike, da označi svoje stališče!
*
Prva seja se je pričela v znamenju viharja. Češki radikalci hočejo biti na vsak način „inte-resantni", pa so vprizorili hrup, ko so vstopili ministri, kakor da bi zaradi njihovega kričanja mogla pasti vlada. Ostali so osamljeni. Drugih instrumentov kakor ust, niso rabili. Svoje klice ,fej, abcug" i. t. d. so naperil i zlasti proti Bie-nerthu in Haertlu. Nemcem in Poljakom se je vsled tega zdelo potrebno, aplavdirati ministrom.
Baron Bienerth je pozval najstarejšega poslanca Funkeja (nemškega liberalca), naj prevzame predsedstvo.
Starostni predsednik F u n k e je po kratkem govoru odredil volitev predsedništva. Izvoljen je bil, kakor se je pričakovalo, krščanski socialec dr. P a 11 a i, ki je dobil 237 od 440 oddanih glasov. Za kandidata slovanske enote, drja. Pacaka, so glasovali 103 poslanci. Socialni domokratje so oddali prazne glasovnice; tako tudi nekateri drugi poslanci. Vseh praznih glasovnic je bilo 98.
Na to so se volili podpredsedniki. Dobili so: Dr. Laginja (Hrvat) 234 glasov, Starzinski (Poljak) 208, Pernerstorfer (socialni demokrat) 207, Zazvorka (Čeh) 227, Steinwender (Nemec) 211 glasov. 15 glasov je bilo oddanih za Slovenca Pogačnika.
Predsednik Pattai se je zahvalil za izvolitev ter je obljuboval, da bo objektivno vodil predsedniške posle. Podpredsedniki niso imeli nič govora.
Po končanih volitvah je dobil besedo baron B i e n e r th, ki je podal dolgo programatično izjavo. Govoril je o notranjem in zunanjem vprašanju. Med njegovim govorom so češki radikalci zopet razgrajali, tako da na galeriji ni bilo razumeti, kaj govori minister. Nekateri poslanci, ki so posredovali pri čeških radikalcih, da bi mirovali, niso nič opravili.
Poslanec N ž m e c (socialni demokrat) je predlagal, naj se otvori debata o vladni izjavi. Predlog je bil odklonjen; zanj so glasovali socialni de* mokratje, Rusini in češki radikalci.
VeleizdaJnlšU proces.
V Zagrebu, 4. marca.
E. G. Včeraj se je torej začela velika pravniška tragikomedija, kateri pravijo proces proti srbskim veleizdajnikom, ki pa je v resnici krvava persiflaža pravosodja in najžalostnejše izpričevalo sedanjih brezvestnih mogotcev na Hrvatskem. Proces, iz političnih razlogov. Proces, s katerim se hoče slabotnež R a u c h, ki je prišel v državno življenje, kakor Pilat v čredo, obvarovati na sedežu hrvatskega bana. Proces, ki bi bil nemogoč v vsaki deželi, v kateri se sodniki zavedajo svojega vzvišenega poklica in kjer državni pravdniki niso brezdušni avtomati, ki mečejo iz sebe naj-absurdnejše obtožbe, če pritisne na nje vlada, ki ima slučajno moč v krempljih.
Osem mesecev je minilo, odkar je srbski Azev v zmanjšani obliki, vohun in provokater Na s tič, izdal svojo »Finale* naslovljeno brošuro, s katero je obdolžil celo vrsto Srbov veleizdajniških dejanj. Kdor ima količkaj političnega spoznanja, ne more dvomiti, da je bila infamna brošura naročena ali pa da je bila vsaj spisana sporazumno z onimi
elementi, ki bi v interesu svojega obstanka radi zatrli vsako opozigionalno gibanje na Hrvatskem. Srbska samostalna stranka je del hrvatsko*srbske koalicije, ki vodi meščansko opozicijo proti We* kerlovi in Rauchovi vladi; lahko se torej ugane, odkod prihaja strastno hrepenenje, da bi se kompromitirala in uničila srbska samostalna stranka in ž njo opozicija na Hrvatskem. Čeprav vlada taji, da bi bili Nastičeva brošura dala povod preganjanju Srbov, se vendar ne more dvomiti o tem, zakaj aretacije so se začele, ko je izšla imenovana brošura in tudi obtožnica se sklicuje nanjo.
Ta obtožnica
je neverjeten spis. V njej so vsa znamenja tendenčnega političnega procesa, a nezaslišano je, da se postavlja državni pravdnik na stališče popolnega zanikanja veljavnih zakonov in šteje Srbom v greh, da so se posluževali pravic, ki so jim postavno zajamčene. Prvi del obtožnice sploh ni nič druzega, kakor strastna agitacija proti Srbom, katerim državni pravdnik sploh odreka ime, popolnoma v surovem tonu Frankovih demagogičnih listov. Izvleček obtožniče je »Rdeči Prapor* že objavil, ko je bila sestavljena, in čitatelji se gotovo spominjajo, kako smešno je, kar se očita obtožencem stvarnega. Da imenujejo svojo cerkev ,srbsko-pravoslavno“, kar je postavno določeno, je hudodelstvo veleizdaje! Če je kdo imel v hiši to ali ono srbsko sliko, je — veleizdajalec 1
Mnogo se peča obtožnica z belgrajskim društvom »Slovanski Jug*, kateremu podtika revolucionarne namene. Če bi bilo vse resnično, kar pripoveduje Nastič v svoji brošuri o tem društvu, bi bil vendar sedanji proces nemogoč, ker ne bi nobena hrvatska sodnija mogla spraviti belgrajskih revolucijonarjev predse. Verjetno je pa, da so tudi tiste obdolžitve povečini izmišljene, zakaj glasilo društva, ki se tudi imenuje »Slovanski Jug*, je pač objavljalo poročila iz vseh jugoslovanskih krajev, včasi precej naivna poročila, v katerih pa živ krst ni mogel zaslediti onih krvavih namenov, ki mu jih podtika obtožnica.
Razprava.
Že v začetku se je pokazalo, da nimamo tukaj nepristranskega sodišča, temveč odbor uradnih juristov, ki so pustili zakon in vest pod mizo, pa ravnajo kakor jim je ukazano z Markovega trga, iz banske palače. Razprava se je že prvi dan pričela kakor ostudna farsa. Z obtoženci in z zagovorniki ravna sodišče kakor z brezpravnimi heloti, pristransko in žaljivo.
Zagovornikov je prišlo 28, med njimi 18 Hrvatov in 10 Srbov; sodišče jim pa ni pripravilo niti dovolj prostora, tako da jih je mnogo moralo sesti na obtožno klop.
Na galeriji se je opazil neki fotograf, ki je bil baje poslan od drja. Franka in je hotel fotografirati obtožence. Proti temu je protestiral obtoženec Brkič, začetkoma brez vspeha. In le na ponovni zahtevi je sodišče sklenilo, da morajo zapustiti galerijo vsi, ki nimajo vstopnic; med njimi je bil tudi fotograf.
Brez posla.
Ko so zapisavali generalije obtožencev, je predsednik vprašal enega, kakšen poklic ima. Ta je odgovoril z žalostnim glasom: „Zdaj nobenega. Obtoženec sem.“
Obtoženca Ercegovca vpraša predsednik, kdo ga zagovarja. Odgovor je: „ Moje neomade-ževano življenje in moja čista vest.“
Obtoženca Katarja vpraša, če je bil že kaznovan. Ta odgovori: „Da, s šestimi meseci preiskovalnega zapora."
Državni pravdnik Accurti predlaga, naj se odkloni zagovornik dr. Milovič, češ, da je tudi on osumljen veleizdaje. Dr. Milovičpro-testira proti taki obdolžitvi, a predsednik mu najprej poseže v besedo in končno mu jo vzame. Vsled tega nastane med zagovorniki velik nemir. Odvetnik dr. Hi n kovič protestira proti predsednikovemu ravnanju, ki vpošteva predlog državnega pravdnika, ko se še čita obtožnica, dočim ne daje zagovornikom niti besede. Predsednik se izgovarja, da državni pravdnik ni ničesar predlagal, temveč da je le delal opazke.
Dr. H i n k o v i č: In predsednik vpošteva celo te opazke! To ni enakost v ravnanju s strankami. Proti takemu kršenju zakona protestiram!
Dr. M i 1 o v a n o v i č želi besedo, a predsednik mu je ne da.
Izključeni zagovorniki.
Sodišče se je na to pol ure posvetovalo o zahtevah državnega pravdnika ter je sklenila, da se imajo kot zagovorniki odkloniti dr. Dobričevlč, dr. HilaiinoTič in dr. Stojanovič, češ, da so vsi trije osumljeni udeležbe v velesrbski propagandi, torej veleizdaje.
Srbska in hrvatska zaitava.
Srbski popi višjih činov imajo plašče, ki so podšiti v različnih barvah. Ker je postalo v dvorani vroče, slečeta obtoženca profesor teologije dr. Valerian Pribičevič in pop Milovič svoja plašča, pa ju položita s podšivkami tako čez ograjo, da se je videla rdeča in modra, okrog pa bela barva — torej srbska zastava. Najprej so opazili to med občinstvom. Kmalu pa opazijo
tudi sodniki; predsednik smatra to za demonstracijo in jo graja. Na to položi eden obtožencev polo belega papirja med oba plašča in zdaj se vidijo barve rdeče-belo-modra, ki kažejo hrvatsko zastavo. Med občinstvom je smeh, kajti proti barvam uradne, hrvatske zastave ne more nastopati sodišče.
Priče zagovornikov — odklonjene.
Zagovorniki so naznanili 300 prič, ki naj bi jih sodišče zaslišalo. Državni pravdnik je predlagal 250 prič. Sodišče sklene, da se o d k 1 o n i j o vse razbremenjevalne priče. Vsled tega nastane med občinstvom veliko razburjenje. Zagovorniki naznanijo ničnostno pritožbo.
Kje je Nastič?
Glavna priča v tem procesu je famozni Gjorgje Nastič! Doslej ga še ni v Zagrebu. Na sodišču pravijo, da bo zaslišan kot zadnja priča. Z druge strani se sliši, da sploh nihče ne ve, kje da je.
Izkljnčeni časnikarji.
Pristranost sodišča se kaže tudi v tem, da nekaterim časnikarskim poročevalcem ni dovoljen pristop k razpravi, ker sodišče misli, da ne bodo tako poročali, kakor bi radi Rauchovi gardisti. Med njimi so poročevalci naših bratskih listov »Pravo Lidu“ v Pragi in „Radničke Novice" v Belemgradu, nadalje milanskega „Corriere della sera.
Misli se, da bo proces trajal 5 do 6 tednov.
Na& zbor.	Daije.
Kermolj (Trst):
V mirnih časih se taktična vprašanja lahko rešujejo. Treba je, da določi strankin zbor volilno smer, sičar pa že najdejo organizac'je pravo pot. Večje težave lahko nastanejo pri volitvah. V tem oziru ni vselej in vse tako, kakor bi moralo biti. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah na Goriškem je prišlo do ožjih volitev. Takrat je še tržaška organizacija vodila politično delo na Goriškem, ker se še ni bila ustanovila deželna organizacija. V Trstu smo se zelo začudili, ker smo brali v (Rdečem Praporu* takorekoč povelje, da naj socialisti pri ožji volitvi glasujejo za liberalce. Za nedeljo je bila v Gorici sklicana konferenca, že pred konferenco pa je bila v (Praporu* tista izjava. Sodrugi so takrat ostro kritizirali to taktiko. Tajništvo je lepa želja. Jaz sem tudi za to, ampak kako bi se dobilo toliko sredstev, je drugo vprašanje.
Fran Jernejčič (Trst):
S Petejanovim predlogom se ne strinjam. Razumel sem ga že, pa prav zato nisem zanj. Ta vprašanja imamo tudi v Trstu, pa vidimo, da nič ne koristijo. Samo čas se trati ž njimi. Dosti imamo opraviti, če hočemo sodrugom dopovedati, da se morajo politično organizirati. S tajništvom se vedno bavimo. Ampak to ni dosti, da sklenemo take reči. Imeti moramo osebo. In če jo ima iz-vrševalni odbor, je drugo vprašanje, kaj bo delal tajnik. Ni dosti, da imamo osebo, ampak če hočemo, da bo delal, je treba tudi za delo sredstev, pa ne malo.
Kocmur (Ljubljana):
Za našo taktiko je kolikor toliko merodajno tudi nastopanje nasprotnikih strank. Pri njih opazujemo neizmerno bahavost. Ge tudi sami nič ne opravijo, se pa bahajo s tujim perjem, med tem ko mi še svojih vspehov ne izkoriščamo. Velika napaka je tudi, da socialistični poslanci niso dovolj poučeni o naših razmerah. (Slovenski Narod* je list, ki mu je vsaka laž in surovost dobra, če misli, da bo ž njo škodoval nasprotniku. Tako je bilo z znanim napadom na drja. Adlerja. O takih rečeh je zunanje socialistično časopisje slabo informirano. Jaz sem že enkrat podal predlog v tem zmislu, ki se pa ni izvršil. Tako se je n. pr. tudi zgodilo, da je (Arbeiter Zeitung* imenovala drja. Kreka «der hellste Kopf», česar najbrže nebi bila storila, če bi bila vedela, kako demagoško in surovo nastopa doma. Treba bo kaj ukreniti, da bo izvenslovensko socialistično časopisje redno informirano o razmerah in dogodkih pri nas. Med našim delavstvom se čuti še pomanjkanje socialistične discipline; v strokovnih organizacijah bi se lahko več storilo za vzgojo. Seveda r strokovni organizaciji so vspehi vidni, politični vspehi so pa večinoma idealni in manj vidljivi. Strokovna organizacija mora biti opora politične. Obema je končni cilj enak. Večja paznost se mora posvetiti tudi mladinski organizaciji, ki mora biti osnovana na pedagoških načelih. V nekaterih krajih so ženske glavni vzrok, da ni napredek večji, Tako je n. pr,
v Ljubljani, kjer delajo ženske v tobačni tovarni in silijo moža, da ostane v Ljubljani, tudi če izgubi tukaj delo in če bi drugje našel boljši zaslužek. To vpliva tudi na mezde v takih krajih, ker je naravno, da so mezdni boji v takih razmerah težki. Storiti se mora torej več za žensko propagando. Da je lokalna taktika različna v raznih deželah, ni nič čudnega. Ampak glavna taktika mora biti enotna. Zato ne smejo deželne in druge organizacije nikoli izgubiti tesne zveze z izvrševalnim odborom.
Čobal (Zagorje):
Predlagam, da se zaključi imenik govornikov.
S prej e to.
Zekovič (Gorica):
Stranka ima v raznih inštitucijah odločilen vpliv. Uradniki in uslužbenci v takih inštitucijah morajo tudi delati za stranko. To se lahko zahteva.
Regent (Trst):
Današnja debata se vodi skoraj samo o kranjskih razmerah. Za stranko so pa vendar tudi izven kranjske organizacije važne, nekatere še važnejše kakor kranjske. Taktika je v obmejnih krajih mnogo težavnejša kakor na Kranjskem, kjer imate lahko delo. V Trstu n. pr. se moramo vedno ozirati na Italijane; za nasprotnike pa imamo šoviniste, ki neprenehoma trdijo, da ne delamo nič druzega, kakor da pomagamo Italijanom. Seveda jim moramo pomagati, če hočemo pomagati sebi. Narodnjakom pa daje to priliko, da zavijajo vsako stvar. Včasi nam res nastanejo težave vsled dvojezičnega in mnogojezičnega prebivalstva. Ko je izvršsvalni odbor ^pozval vse organizacije, naj pri-rede shode zaradi narodne avtonomije, smo pozdravili ta sklep in smo hoteli tudi v Trstu prirediti tak shod, pa nismo mogli, ker so imeli Italijani takrat druge opravke, ki so jih bili že prej skleuili. To je torej težava v mešanem kraju.
Milost (Trst):
Glede na razna mnenja se mi zdi potrebno naglašati, da moramo odločno ostati delavska razredna stranka. Organizirati delavstvo in voditi razredni boj za emancipacijo delavstva je naša naloga. Od tega se ne moremo oddaljiti. Ge hočejo mali kmetje, mali obrtniki priti k nam, jih ne bomo odbijali, ampak povedati jim moramo resnico. Tistih ne maramo, ki bi pri nas radi zasledovali nesocialistične cilje. Kar se tiče zadružništva, je moje mnenje to, da lahko snujemo različnim stanovom zadruge, a kadar se jim bo dobro godilo, nam pokažejo osle. Naj vedo vsi, da nismo splošna, ampak razredna stranka. Trst je res težavna točka. Naravno je, da morajo italijanski sodrugi skrbeti v prvi vrsti zase. Ampak zgodile so se tudi napake, ki so nam škodovale. Tako je bilo v Pulju; jaz sem jim povedal in tudi (Rdeči Prapor* je obsodil njihovo stališče.
Etbin Kristan;
Sodrug Kermolj se je pritoževal nad (Rdečim Praporom*, ki je za ožje volitve na Goriškem izdal parolo, da se glasuje za liberalne proti klerikalnim kandidatom. Ampak to je bilo potrebno, ker nismo dobili iz Trsta nobenega odgovora na naše pismo (Kermolj: Saj nismo dobili nobenega pisma). Pač, kajti pozneje ste mi sami povedali, da niste mogli nič odgovoriti, ker niste dobili iz Gorice pravočasno odgovora. Ge bi bili izvrševal-nemu odboru naznanili, da bo v Gorici konferenca, bi bil <Rdeči Prapor* objavil to. Tako pa ni bilo mogoče, da bi centralno glasilo ne reklo ne bev, ne mev, ko so bile volitve že na pragu. Neki govornik nam je skoroda priporočal oportunizem. Pa ni bilo potrebno. Oportunisti v tem zmislu, da izkoriščamo položaj z ozirom na socialistični cilj in na podlagi socialističnih principov, smo itak. Ampak če ima oportunizem zatajiti ali zatemniti načela, tedaj je kratkomalo izključen. Nezadostno informacijo bratskega časopisja čutimo vsi hudo, ampak pomagalo se bo šele tedaj lahko, kadar bomo imeli dovolj moči. Doslej jih pa nismo imeli. Čudim se danes sodrugu Regentu, ki je sicer zelo hraber, danes nam pa slika same težave. Seveda Trst jih ima, ampak drugi kraji jih imajo tudi. Veseli bi bili, če bi imeli na Štajerskem in Koroškem tla že tako pripravljena kakor v Trstu. Tudi v Ljubljani ni premalo težav. In povsod jih bo vedno več, čim bolj se bo stranka razvijala. Z italijansko stranko morajo naši sodrugi kooperirati, kadar gre za »kupna vprašanja; to je naravno.
priloga »Rdečemu praporju” z dne 13. marca 1909.
Ampak nihče jim ne brani, da nastopijo samostojno v rečeh, ki se ne tičejo Italijanov. Tako bi bili lahko shod za narodno avtonomijo sami priredili, če niso Italijani imeli časa. Da nismo razredna stranka, tega ni nihče trdil na tem zboru. Ampak neaaterim sodrugom ni všeč beseda »splošna* stranka. Toda naš cilj je, da postanemo splošna stranka; to je n. pr. tudi v Kautskega znanem komentarju k komunističnem manifestu povedano. Naravno je, da ne bomo rešili malih kmetov kot male kmete; pač pa ne moremo ignorirati kmetskega vprašanja, ki se nas močno tiče.
Z demagogijo ne smemo loviti kmetov; prihajali pa bodo sami, ker jih bo agrarni kapitalizem prisilil. Mali obrtniki pogosloma niso nič druzega kakor delavci, le da morajo sami skrbeti za svojo mezdo; ampak razrednega čuta nimajo. Prišel pa bo tudi ta in iz njega se razvije razredno spoznanje. Nam ni treba nobene jezuitovske taktike za te sloje. Kadar dozore razmere, jim bomo morali odpreti svoja vrata. Produktivne organizacije ne morejo biti strankini organizmi, dokler nimamo belgijskih razmer. Naše stališče spričo posameznih takih organizacij se pa da le od slučaja do slučaja določiti z ozirom na vse okoliščine.
Demetrovič (Zagreb):	i
Zdi se mi, da ste storili napako, ko ste združili debato o taktiki in o organizaciji. Organično bi bilo prav, da se združi taktika s političnim položajem. Splošna in razredna vprašanja niso taktična, temveč načelna. Agitacija med kmeti je odvisna od kmetovih ekonomičnih stremljenj, ki niso povsod enaka. Na to vplivajo tudi krahi meščanskih političnih strank. Na Hrvatskem se pridobiva mali kmet že močno za socializem, v prvi vrsti kot človek. Vsled razpadanja meščanskih strank dobiva socialna demokracija vodilno vlogo v narodu. Reakcija se združuje pod zastavo klerikalizma, drugo išče opore pri socialni demokraciji. Naval iz krogov inteligence je lahko nevaren, če delavsko jedro stranke ni dovolj močno. Ampak prejalislej mora povsod socialna demokracija razširiti svoje meje.
Dr. Dermota (Gorica):
V Trstu je gospodarski položaj mnogo enostavnejši kakor drugod; na Goriškem in v Ljubljani je mnogo bolj kompliciran. V Trstu je stališče jasno: Proti kapitalističnemu podjetništvu. Tržaški sodrugi so pa še močno pod sugestijo meščanskega časopisja, »Edinosti* i. t. d. Namesto da bi bila socialistična taktika merodajna, se pusti voditi. V splošnem imamo na Slovenskem vprašanje liberalizma in klerikalizma. Liberalizem obstoji le še v ostankih. Naše stališče proti klerikalizmu je jasno: ž njim moramo voditi neprestan boj, ker je ta boj načelen. Drugo je vprašanje z libera lizmom. Ali ga zaradi našega protiklerikalnega stališča podpirati, ali pomesti zadnje njegove ostanke? Liberalizem ne more nikdar več priti do veljave, pa samo komplicira vse boje. Zato je bolje, naj se pomede z ostanki, da bo boj enostavnejši. Inteligenc^, ki bi prihajala zgolj zaradi antiklerikalizma brez ekonomičnega znanja in socialističnega prepričanja, ne bomo lovili; ker ne potrebujemo balasta. Smo pa splošn* stranka; delavska stranka ne nehamo biti, a če hočejo priti drugi sloji k nam iz spoznanja svojega položaja in ker socializem tudi njim več koristi, jim ne bomo branili. Najprej se zanima za socializem le tvorniško delavstvo; potem se pa naravno razširja na obrtno delavstvo, pa na poljedelsko in na druge sloje, ki žive od dela. Ta razvoj je naraven in se ne da vstaviti. Gospodarskih ustanov ne moremo mešati s političnimi. Da bi kmet . pokazal osle, če dobi zadruge, ne verjamem, če bodo zadruge dobre. To se ne tiče programa, ki se ne izpreminja.
Dr. Toma (Gorica):
V naših deželah imamo različen gospodarski razvoj, kar moramo vpoštevuti. Na Goriškem imamo že nekak liberalno-klerikalen krog zadružništva. Po Itatistiki imamo 78 odstotkov malih kmetov in okrog 10 odstotkov malih obrtnikov. Organizacija naših maloobrtniških delavcev je težavna, ker vsi računajo, da sami postanejo mojstri; nekateri so Že bili mojstri in mislijo zopet postati. Tu je težko kaj opraviti s strokovno organizacijo. Taktika med malimi kmeti mora razlagati splošno avtonomijo. To je proletarska ideja. Na Angleškem je živa. Kmet je rojen nasprotnik birokracije in se lahko pridobi za ekonomične okrajne zastope po an-glelkem vzoru, kjer imenuje sam svoje tehniške
uradnike. Birokracija je najhujša kača v javnem
življenju; kmet vidi v njej zastopstvo sile, on pa je pristopen demokratičnim idejam.
Zaključi se debata.
0 tisku poroča na to
Anton Kristan.
Poročilo smo že objavili.	Konec	prih.
Volitve v Italiji.
Ta teden so bile v Italiji nove volitve za rimski parlament in ž njimi je prvi del precej strastnega volilnega boja zaključen. Izvoljenih je 419 poslancev; v 72 okrajih bodo ožje volitve. V glavnem se obličje italijanskega parlamenta po vspehu teh volitev ne izpremeni. Socialisti so doslej dosegli jako lepe vspehe; njih število se v novi zbornici izdatno poveča. Dosedanji rezultat volitev je sledeči: Ministerialni kandidatje so izvoljeni v 276 okrajih; ustavni opozicionalci so dobili 44 sedežev, radikalci 36, republikanci 17, socialisti 30, katoličani 16.
Od teh mandatov so dobili ministerialci takih, ki so jih imeli doslej 209, novih pa 67;
konstitucionalni opozicionalci dosedanjih 4, nova 2;
radikalci dosedanjih 24, novih 12; republikanci dosedanjih 12, novih 5; socialisti dosedanjih 18 novih 12; katoličani dosedanjih 5, nOvih 11.
Iz 4 okrajev še niso znani rezultati.
V ožje volitve pride 144 kandidatov in sicer 66 ministerialcev, 8 konstitucionalnih opozicio-nalcev, 25 radikalcev, 28 socialistov, 5 katoličanov, 8 republikancev in dva krščanska social ca.
Vojna ali mir?
Začasno kaže zdaj vse na mir. Srbija je razposlala svojim zastopnikom pri evropskih vele-vlastih okrožnico, da jo izroče dotičnim državam. Ta okrožnica, ki označuje sedanji položaj, se glasi:
Izhajajoč od nazora, da je pravni položaj Srbije do Avstro-Ogrske izza razglašene aneksije Bosne in Hercegovine ostal normalen, nima Srbija namena, izzvati vojno s sosedno monarhijo in tudi ne želi izpremeniti svoje pravno razmerje, temveč izpolnjuje na podlagi vzajemnosti, nadalje svoje sosedovske dolžnosti in vzdržuje z monarhijo kakor v preteklosti odnošaje, ki izvirajo iz medsebojnih gospodarskih interesov. V duhu stališča, ki ga je Srbija vedno priznavala, da je bosensko-hercegovsko vprašanje evropsko vprašanje, in da pristoja signatamim državam berlinskega kongresa, izreči odločitev glede na aneksijo, kakor tudi na novo redakcijo članka 25 berlinskega ugovora, izroča Srbija, zaupajoča modrosti in pravičnosti velevlasti, svojo zadevo brez pridržka njim kot kompetentnemu sodišču ter ne zahteva torej iz tega povoda od Avstro-Ogrske nobene odškodnine, ne teritorialne, ne politične, ne gospodarske.
Pisava srbskih listov je sicer še vedno dvoumna; za bodočnost pač še ni odpravljena vsaka nevarnost, vendar je za trenotek položaj iz boljšan.
Turčija je zdaj Srbiji dovolila prevoz orožja in vojnih potrebščin čez^ svoje ozemlje.
Mladoturški list .Tanin* javlja, da zbira Srbija čete ob meji novopazarskega Sandžaka.
Otroka jo puitila v sobi samega neka Mika-ličeva v Trstu, ko je šla na trg. Otrok je našel vžigalice, zažgal nek papir, pri tem se mu je vnela obleka in otrok je zgorel.
Politični odsevi.
Booialno demokratični posianol so v državnem zboru obnovili vse predloge, ki so jih bili vložili že v zadnjem zasedanju, pa se še niso rešili. Med njimi so zlasti sledeči:
Pernerstorfer: Da se odpravijo vse določbe, ki ovirajo ženskam društveno pravico.
Adler: Da dobe tudi ženske volilno pravico.
Schuhmeier: Da se zniža vojaška aktivna služba na 2 leti.
S e it z: Da se odpravi smrtna kazen.
Winter: Da se volijo porotniki na podlagi splošne volilne pravice.
Pernerstorfer: Da se odstranijo teološke fakultete z vseučilišč.
Beutel: Da se odpravi loterija.
Tomschik: Da se izvede zakon o službenih razmerah železničarjev.
C in gr: Da se vpelje osemurni delavnik v rudništvu.
Muchitsch: Zakon o pekarniškib prostorih.
Muchitsch: Zakon o oškodnini za nočno in nedeljsko delo v pekarnah.
Tuller; Zakon o skrajšanem postopanju pri odmerjanju dohodninskega davka za delavce.
Schramel: Zakon o službenih razmerah gozdarskih delavcev.
Ellenbogen: Zakon za trgovske pomočnike.
Vrhutega so socialni demokratje vložili več interpelacij,
Nadomestne volitve sa državni zbor bodo potrebne v štirih okrajih. Umrl je od zadnjega zasedanja nemški poslanec BlOsche, odstopil je Poljak Abrahamovvicz, ker se je zaradi poljskega ministrstva sprl s poljskim kolom, Čeh dr. Černohorsky zaradi afere s praškimi vodovodnimi cevmi in Nemec dr. Derschatta, ker je postal predsednik avstrijskega Lloyda.
Za zborničnega poveljnika v Boinl je imenovan dosedanji vojni poveljnik v Zadru general Marijan Varešanin. Prejšnji poveljnik bosenskega zbora, general kavalerije pl. Win ds or je prosil za upokojitev, ker ne zna srbsko-hrvatskega jezika.
Nemika vlada namerava vpeljati davek na dedščine. Žrtve, ki bi zadele bogatine, ne bi bile kdove kako velike; zakaj dedščine do 20,000 mark bi bile davka proste. Za 20.000 mark bi se plačalo Vi odstotka in ta kvota bi se polagoma stopnjevala tako, da bi se za 100.000 mark plačal 1 odstotek. Poleg tega naj bi se vpeljala pravica države do dedščin, če ni bližnjih sorodnikov in če umrl ne zapusti oporoke. Proti davku na dedščine pa strastno agitirajo »stebri države*, aristokratični agrarci. Na nekem shodu, na katerem je njih dolgoletni pristaš, profesor Wagner, zagovarjal novi davek, so tako razgrajali in tako počenjali, da govornik ni mogel slišati samega sebe. Kajpada, indirektni davki, katere plačuje ljudstvo, jih ne razburjajo.
Srbija baje namerava zahtevati kompenzacijo v novopazarskem Sandžaku. S Turčijo ima že spor, ker turška vlada ne dovoljuje, da bi se vozile srbske vojne potrebščine čez turško ozemlje.
V anglefeki poilaniki zbornici je stavil irski poslanec Dilon na državnega tajnika Greya vprašanje, kaj vse se je že storilo, da se sestane evropska konferenca, katera se bo bavila s položajem, ki je nastal po priklopljenju Bosne in Hercegovine in kdaj se bo že sestala. Državni tajnik Grey je odgovoril, da se velesile zmeraj pogo-govarjajo, kako bi se dala zadeva splošno rešiti. Ker so druge države zelo interesirane, ne more v tem trenotku podati daljnih pojasnil. Tudi pogajanja še niso tako daleč, da bi se lahko gotovo reklo, kdaj se sestane konferenca.
Japonska se zopet oborožuje. Od poslednje vojske sem Japonska svojo vojsko hitro pa tiho pomnožuje. Pehota je dobila nove, popravljene puške, ki hitreje streljajo in dalje nesejo, kot prejšnje. Vsakemu polku so prideljene štiri strojne puške najnovejše konštrukcije. Topništvo je dobilo nove brzostrelne topove, ki znatno nadkri-ljujejo one topove v rusko japonski vojni. Na novo sta sestavljeni dve brigadi težkega topništva, katera imata 10 in pol centimetra kaliberske topove, ki nesona jako veliko daljavo. Nadalje so si nabavili 500 topov za obleganje trdnjav. V konje* ništvu so zamenjeni vsi konji. Častniki in oni oddelki, ki so namenjani za rekognosciranje, so dobili nove, izvrstne konje. Znatno so povečani oddelki za zgradbo železnic, mostov preko velikih rek in vojne zrakoplove. Preosnovan je nadalje zakon, po katerem more Japonska sedaj poklicati nad tri miljone vojakov pod orožje. Ta reorganizacija je bila izvedena v zelo kratkem času in brez posebnega hrušča, kar dokazuje, da proti Japonski v prihodnji vojni ne bo posebno prijetno in lahko dvigniti vojno orožje.
Domače vesti.
Gostinčar proti Čobaln.
Kakor smo svoječasno poročali, je tožil državni poslanec Jožef Gostinčar Miha Cobala iz Zagorja zaradi razžaljenja na časti, češ, da mu je le-ta na shodu v Narodnem Domu v Radečah dne 31. maja 1908 zaklical besede, da je vse laž, kar govori, da vedno laže in da je lažnjivec.
Kazenski sodnik ▼ Radečah g. Dolenšek je obsodil Cobala na 8 dni zapora, poostrenega z dvema postoma in v povračilo stroškov. Okrožno sodišče v Rudolfovem je pa to razsodbo predrugačilo tako, da se je Čobal obsodil samo na globo 30 K in sicer le radi očitanja, da Gostinčar »laže*, dočim je Cobala oprostilo glede očitanja, da je Gostinčar lažnjivec, da vedno laže in da je vse laž, kar govori. Gostinčar je bil obenem obsojen, da mora, ker je z glavnim delom svoje tožbe propadel, povrniti Mihu Cobalu večji del prve in vse stroške druge instancije.
Ta lekcija pa ni dala mirovati Gostinčarju in njegovemu protektorju dr. Benkoviču, ki se je čutil posebno blamiranega radi tega, ker vsklicno sodišče njegovi zapriseženi izpovedbi, s katero je potrdil ovadbo v celem obsegu, ni verjelo. Dr. Benkovič je namreč s svojim pričevanjem zagazil velika nasprotja z izpovedbami drugih prič, oso
bito priče g. dr. F. Vončina, takratnega vladnega komisarja.
Naravno, da je skušal dr. Benkovič popraviti blamažo. Dobil ie nove priče ter predlagal obnovo kazenskega postopanja. Sodišče v Radečah je temu predlogu tudi ugodilo.
Vršila se je potem dne 4. svečana 1.1. nova razprava pri c. kr. okrajni sodniji v Radečah, na kateri je bilo zaslišanih pod prisego nič manj kot 23 prič. Deset nasprotnikovih prič ie sicer potrdilo obtožbo v celem obsega, toda večina teh prič je prišla v protislovje • svojimi Izpovedbami, katere
so oddali v teka predpoizvedb. Pa tudi med seboj so si priče zelo nasprotovale. Nekatere so potrdile besede, katerih noben drugi ni slišal. Resnica se je izvedela šele tedaj, ko so bile zaslišane Gobalove priče, ki so stale v kritičnem momentu v neposredni bližini obtoženca, ter decidirano potrdile, da Cobal ni izgovoril drugih besedi, kakor one, katere je sam priznal. Besedo »lažnjivec* je izrekel nekdo drugi, ki je stal zadej za obtožencem, la res je priznal priča Malovrh, da je bil le on tisti, ki je zaklical «lažnjivec», ne pa Gobal. Dr. Benkovič in vladni komisar dr. Vončina sta takoj stopila raz govorniški oder ter povpraševala, kdo da je zaklical besedo «lažnjivec», vendar pa nista našla storilca.
Ako bi bil Gobal takrat zaklical inkriminirano psovko in bi bil dr. Benkovič vedel to, ne bi bilo treba šele povpraševati po storilcu. Vprašamo: Ako je dr. Benkovič, kakor je izpovedal, res ves čas pazil na Gobala, zakaj ga pa ni takoj agno-sciral kot krivca?
Isto velja o klerikalnih pričah. Obdolžitvene priče pa so se zglasile šele sedaj po preteku sedmih mesecev.
Kljub temu stvarnemu položaju je sodnik P o-lenšek zopet obsodil Gobala in sicer na tri dni zapora, poostrenega s postom in v povračilo stroškov. Interesantno je, kako je prvi sodnik utemeljil svoj kvivdorek. Naj citiramo iz sodbenih razlogov sledeči odstavek:
«Ce se pomisli, da je bil na shodu velik brup in da se je mnogo kričalo, je več kot naravno, da ne more vsakdo vedeti, kaj je kdo kričal. Izpovedbe onih prič, ki odločno trdijo, da obtoženec inkriminiranih besed ni zaklical, so z ozirom na to okolnost, da se je veliko kričalo in vsled tega tudi veliko preslišalo, malo verjetne. Ge se še pomisli, da so te priče izpovedale nekaj, kar se po njegovem mnenju ni zgodilo, reči je, da po tolikem čaau ni mcgoču brez močnega vpliva avtoangestije odločno reči, kaj kdo ni rekel To bi bilo mogoče le v slučaju, če bi bil obtoženec priče najel, da naj natančno pazijo na vsako besedo, kar pa obtoženec sam ne trdi, temveč pravi, da mu je bila skoraj večina prič neznanih. *
Proti tej razsodbi je vložil g. dr. Tekavčič pritožbo na okrožno sodišče v Novem mestu, o kateri se je vršila vzklicna razprava dne 10. t. m. Vzklicno sodišče je pritožbi Mihe Gobala v celem obsegu ugodilo, Gobala od obtožbe popolnoma oprostilo ter obsodilo Gostinčarja v povračilo vseh naraslih stroškov.
Klerikalno krščanstvo ima poseben značaj, ki se izraža v doslednem praktičnem zatajevanju onih načel, o katerih so navadno misli, da so krščanska. Nekoč so nas učili, — i v šolah uče menda naše otroke še zdaj — krščanstva. Tej kardinalni točki se pa pridružuje še dolga vrsta zapovedi in naukov, ki izpolnjujejo in Specializirajo načelo: N. pr. «Kdor ima dve suknji, naj da eno tistemu, ki nima nobene*; «ne prizadeni bližnjemu, kar nočeš, da bi se tebi zgodilo* i. t. d. Priporočanju ljubezni do bližnjega sledi kakor rdeča nit zaničevanje «mamona»; «ne zbirajte zakladov, ki jih žro moli in rja*; '«ne jemljite obresti*; <nihče ne more služiti bogu in mamonu.* Taki so nauki.' Slovenski klerikalci pa so baje njihovi varuhi in čuvaji. Na zadnjem katoliškem shodu, na katerem je imel načelnik S. L. S. glavno besedo, so krepko naglašali in nad vse postavljali skrb za duševni blagor, za izveličanje po smrti, za praktično krščanstvo. Res da so bili klerikalci na Kranjskem takrat še politično v manjšini, pa so se lahko izgovarjali, da niso krivi, če ne veljajo vsa lepa načela v praktičnem življenju, ker jih ovirajo hudobni «protikrščan8ki> nasprotniki. Toda izza onega časa se je temeljito izpremenila stvar, v kranjskem deželnem zboru so zdaj vladajoča stranka; deželni glavar je izpreohrnjeni, odnosno spokorjeni pl. Šuilje; v deželnem odboru odločuje njihova večino. In zdaj bi bil čaB, vprašati, kaj je s praktičnim krščanstvom. Pojasnili bi nam ga lahko bivši občinski odborniki idrijski. Ne da bi jo bili zahtevali, je klerikalni deželni odbor poslal v Idrijo komisijo zaradi znane zadeve, vsled katere je bil občinski odbor razpuščen in župan odstavljen. Stroške za to komisijo pa je krščansko-katoliški deželni odbor predpisal občinskim odbornikom. Taki neproduktivni izdatki niso potrebna slast, zlasti tedaj ne, če še za nujnejše potrebe ni denarja v hiši. Ni torej čudo, da odborniki niso plačali. Ampak deželno avtonomni kristjani poznajo svojo moč bolje kakor evangelije in katekizem, pa so kratkomalo — zarubili dolžnike, la v pondeljek je bila javna dražba. Kadar gre za denar, izgine klerikalna ljubezen do bližnjega kakor kafra. Kako združujejo sveti možje službo božjo z mamonovo službo, nam je še nerešena uganka, pa si sploh ne bomo preveč belili glave a to nerazumljivo tajnostjo. Trpinči nas pa drugo vprašanje, kako je moralo biti pravovernim pri duši na tisti dražbi. Rubežen je namreč'imela pri nekaterih odbornikih žalostni vspeb, da se ni dobilo pri njih nič nepotrebnega razen nekaterih svetniških podob in kipov. Uradni sluga je bil trdosrčen mož in je te svete reči brez trepeta in bves usmiljenja prilepil svoje napise <Zarublj«ao> in v pondeljek se je ta svata
zbirka prodajala na profani dražbi. Ali bi bilo čudno, če bi nas zdaj obiskal potres kakor Kala-breze in Siciliance?
Izjemno Stanje V Idriji bo koncem tega meseca končano. Klerikalni manevri, ki so imeli namen, zavlačiti sedanji položaj ad calendas graecas, so vendar postali neuspešni in konec bo gerentove glorije. Občinske volitve bodo dne 26. marca za tretji, dne 27. marca pa za drugi in prvi zazred. Vodil jih bo okrajni glavar logaški g. Eckl.
Zaradi kanonov na Grada se prepira kranjski deželni odbor z ljubljansko občino. Ta je namreč sklenila, da jih posodi vojnemu ministrstvu za neko razstavo; deželni odbor pa trdi, da kanoni niso občinska, temveč deželna last.
Občinske volitve v Ljubljani bodo letos dne 19. aprila za tretji, dne 21. aprila za drugi in dne 23. aprila za prvi razred. Eventualne ožje volitve bodo dne 20., oziroma 22., oziroma 24. sprila. Za prvi razred bo ena, za drugi in tretji po dve volilni komisiji. Volilni čas je določen v prvem in drugem razredu 8. do 12. dopoldne, v tretjem pa od 8. dopoldne do 2. popoldne. Predsedniki volilnih komisij bodo: V prvem razredu občinski svetnik Josip Lenče; v drugem razredu prva komisija obč. svetnik Ivan P lan ta n, druga komisija obč. svetnik dr. Majaron, v tretjem razredu prva komisija obč. svetnik dr. Karol Triller, druga komisija obč. sretnik dr. Ivan Tavčar.
V Zagreba so zavladale neverjetne, naravnost divjaške razmere. Ondotni zizibambule napadajo nasprotnike v revolverji na ulicah, ne da bi policija, ki vidi to, branila. Natančen dopis objavimo zaradi pomanjkanja prostora prihodnjič.
Vztrajen lamomorilec. Šestindvajsetletni pomožni uradnik Alojzij Z. je prišel leta 1907 od vojaštva na dopust in je dobil službo pri okrajnem sodišču v Radovljici, odkoder je pozneje prišel k ondotnemu okrajnemu glavarstvu. Tam je bil pa pred kratim odpuščen. Kmalu na to se je vlegel na progo, da bi ga bil povozil vlak, kar se je pa še pravočasno preprečilo. V petek ga je našel ležečega na potu za Kosierjevo pivovarno železniški inženir na levi roki s prerezanimi žilami. Ker je bila nevarnost, da mu odteče kri, so poklicali rešilni voz, s katerim so ga pripeljali v deželno bolnišnico. Ko je šel v soboto ob pol 8. zvečer neki poročnik po hodni poti na južni kolodvor, je zapazil kakih sto korakov od restavracije na notranji strani ograje obešenca, kateremu je takoj prerezal vrvico, nato pa hitel naznanit na kolodvoru službujočima policijskima organoma. Na licu mesta sta uvidela, da je neznanec sicer že kakor mrtvo bitje, a ima še v sebi življenja. Prenesla sta ga v kolodvorsko Btražnico, kjer sta ga spravila toliko k sebi, da se je zavedel in povedal, da je. Alojzij in da je šele prišel iz bolnišnice. Imel je na levi roki še obvezano rano, katero si je prizadel prejšnji dan v samomorilnem namenu. Na zdravnikovo odredbo so ga zopet pripeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
S šivanko ni {e prebodla oko 41etna Roza Sancin v Trstu, ko je šivala punčki obleko. Deklica bo bržkone oslepela.
Bekonvalescent ključavničarski pomočnik Fran Cankar, ki si je bil predpreteklo soboto v samomorilnem namenu zadal v svojem stanovanju na Dunajski cesti št. 6 v desni stran prsi dva strela, je preteklo soboto toliko okreval, da je zapustil deželno bolnišnico.
Za vipavikl deželnoiboriki mandat kandidirajo klerikalci posestnika Bogomira Perhavca iz Vipave. <Slovenec» naznanja, da je vodstvo S. L. S. to kandidaturo soglasno odobrilo in z veseljem pozdravilo. Soglasno odobrilo — to se bo že verjelo, ampak če je tisto pozdravno veselje popolnoma pristno, je drugo vprašanje. Perhavčeva kandidatura je namreč plod male revolucije v klerikalni stranki. Ta mandat bi bil všeč idrijskemu dekanu Arkotu, ki še ne more pozabiti, da je že bil poslanec. Upal je, da ga bo stranka oficielno podpirala in najbrže bi bila storila to, če se ne bi bili zaupniki uprli, češ, da je že dosti duhovnikov v deželnem zboru. — Liberalci so sklenili, da ne kandidirajo. Volitev bo dne 3. aprila.
Drevo je nbllo dekleta. V Jelovcu pri Narap-ljah je namreč pretekli teden podiral posestnik Eberl v gozdu drevje. Ko je menilo neko drevo pasti, je bežala njegova 18 letna hčer v kraj, a se je spodtaknila ter padla in drevo je padlo na njo ter jo ubilo.
Oiemnajit mnieoev »taro dete naprodaj. Za 175 dolarjev je tvoje. Mati, ako si hoče ohraniti življenje, se mora podvreči operaciji, za katero nima denarja. Prodati hoče dete, da dobi potrebna sredstva. —- Ta oglas s podobo deteta so pred nekaj dnevi prinesli meščanski listi v Clevelandu v Ameriki. Komentar je tu nepotreben, kajti v tem slučaju si tudi lahko v duhu vstvari pravo sliko.
Zidariki pomočnik ne je ponesrečil pretečeni pondeljek na Mirnu na Goriškem. Nesreča se je zgodila tako; Pri podjetnici Karolini F a ga n e 11 i so zidarji obzidavali neke nabiralnike vode, nad katerimi je stal 12 m dolgi zid. Ko so zidarji odstranili na ukaz lastnice opore, se je nakrat zrušii ves zid ter zasul zidarskega pomočnika Janeza N e m c a, ki je vsled teških telesnih poškodb ob 1. uri pop. umrl. Pokojnik je bil tako zasut, da se je videl samo čevelj ene noge izpod razvalin. Na
prsih je imel revež kamen, katerega sta dva moža komaj odstranila. Pokojnik zapušča še nepreskrbljeno hčerko; žena pa, za katero je pokojnik ne-utešivo žaloval, mu je šele pred tremi tedni umrla.
Zmrznila je v Trbovljah rudarjeva žena Antonija Kolar. Ko so jo našli, je bila že mrtva.
Valed pretepa je umri v Zimici blizu Maribora 22 letni Franc Zorko. Dobil je krvavitev možgan, ki je povzročila smrt.
Na Koroikem so nemški nacionalci imenovali za deželnozborske volitve svoje kandidate za splošno skupino. V 1. (celovškem) okraju je dr. Metni c; v 2. (šentvidskem) kandidira Fil. Grčfibauer, Hofenlinar v Lihtengrabnu ob Labodi, v 3. (beljaškem) B r u g g e r, ravnatelj meščanske šole v Beljaku, v 4. (špitalskem) pa znani dr. Stein-w e n d e r.
Vladna podpora za zelenjadarstvo na Goričkem. Cuje se, da je vlada dovolila deželnemu odboru goriškemu 42 500 K v svrho pospeševanja zelenjadarstva.
Preprečena nesreča. V Standrežu na Goriškem bi se bila kmalu zgodila velika nesreča pri motorju na bencin. Štiri osebe, ki so gledale v zaprtem lokalu, kako teče motor, so padle vse, druga za drugo v omedlevico, h smrtne nevarnosti jih je rešila deklica, ki je tudi prišla iz radovednosti gledat novi stroj.
Strokovni pregled.
Za pakOTiko varstvo. 4. t. m. se je vršil v gostilni «pri Kroni* v Gradišču obilno obiskani shod za pekovsko varstvo. Sodr. Perhne kot predsednik ljubljanske skupine pekovske zveze je otvoril zborovanje ter podal sodr. Ant Kristanu besedo, da je razložil cilje pekovskega varstva. Sprejela se je tudi tozadevna resolucija. Govorili so še sodr. Piškur, Kerlič in dr. — Organizacija pekov v Ljubljani prav lepo napreduje. Kmalu bodo vsi pomočniki že v organizaciji. Tako je prav.
Kovinarska podružnica v Ljubljani je imela 28. svečana svoj redni letni občni zbor. ki ga je otvoril predsednik sodr. Slamnjak ter obenem podal zanimivo -letno poročilo o delovanju podružnice. Sodr. Vehovec je podal tajniško poročilo, iz katerega je bilo razvideti, da se je odbor trudil- za razvijanje organizacije po vsi svoji moči. Blagajniško poročilo sodr. Puharja se je odobrujč vzelo na znanje. Skupina je imela dohodkov 1289 K 70 h, ki so se razdelili na podpore, na izdatke centrali in na saldo, ki je še v blagajni. Račune so rač. pregledovalci pogledali in v redu našli. Nov odbor se je izvolil tako-le: Za predsednika I. Slamnjak, za blagajnika Fr. Puh, za tajnika I. Vehovec, v odbor: Zorko, Rodič, De-bovsky, Letnar, Sušnik, Cerar in Muzlovič. Sodr. I. Kocmur pa je nato poročal o pomenu strokovne organizacije. Obrazložil je cilj prave organizacije — omenil je tudi namene žoltih organizacij, katere pri nas predstavljajo narodne in krščanske zizibambule. — Kovinarji ljubljanski! Na delo, da bo organizacija ljubljanska dosegla čim večjih uspehov.
Poročilo društva tiskarjev na Kranjskem za 1. 1908 je že izšlo. 13. marca 1909 bo v veliki dvorani Mestnega Doma redni letni občni zbor, na tem se to poročilo podaja. Reči moramo, da je poročilo pregledno in skrbno sestavljeno. Društvo je imelo koncem 1. 1908 179 članov. 17 članov je več kot 1. 1907. Dohodkov je imelo 13.069 K 35 h, izdatkov pa 11.934 K 35 h. Stanje premoženja obnaša konec 1908 39.571 K 09 h. Več bomo o tem poročilu še napisali, ko bomo poročali o občnem zboru.
Socialni pregled.
K stavki v Veienjah. V soboto, dne 6. t. m.
je v rudniku D. pL Lappa v Velenju naenkrat izbruhnila stavka radi slabih plač rudarjev. Ni čuda plače so bile 2 09 K do 3 K na dan. Stavka pa se je že v pondeljek končala s povoljnim vspehom. Gosposki šihti kopačev so se zvišali od 2 18 K na 2-50 K, podkopačev na 2 35 K in žajbrocev na 120 K; akord se jo povišal od 1 do 50 vinarjev; kurilcem, kovačem, tesarjem se je povišala dnevna plača od 5 do 7 vinarjev. — Rudarji in drugi delavci so se v tej stavki prepričali o potrebi organizacije, ker so se zboljšale razmere vsaj deloma edmo-le potom organizacije. Treba bode sedaj, da se Velenjčani še tesneje združijo proti izkorišče-valnemu premogokopnemu milijonarju. — Interveniral je rudarski tajnik sodrug Sitar z izredno požrtvovalnostjo, za kar mu je delavstvo prav zelo hvaležno.
Strajk mizarskih pomočnikov v Zagrebu. 10 marca je nastala v Zagrebu stavka mizarskih pomočnikov zato, ker so hoteli mojstri odstraniti tedensko plačo in jo nadomestiti z akordno ozir. s plačo od ure. 31 delavnic je izpraznjenih, 168 delavcev stavka. Stavkokazi so le trije. Mizarski pomočniki so naprošeni, danikdo ne potuje v Zagreb.
Isprtje mizarskih pomočnikov na Dunaju Se vedno traja. «Šarfmacherji» so na delu z vso energijo, vendar sloga že poka. Mali mojstri začenjajo u videvati« pa so Sli velikim le na lim. Na Dunaj naj ne potuje noben mizar.
S prvim aprilom 1909 začne
„Rdeči Prapor"
izhajati vsak torek, Četrtok in vsako soboto
ter bo veljal:
za celo leto 14"— kron za pol leta	7-—	„
za četrt leta	3*50	„
na mesec 1*20 . „
Vse dosedanje naročnike prosimo, naj naznanijo upravništvu, če bodo poslej sprejemali po tri številke na teden ter naj dopošljejo diferenco naročnine, da ne nastanejo nobene ovire v dopošiljanju.
Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled.
Pozori Važno!
Volitev v VI. razredu zavarovalnice zoper nezgode je razveljavljena. 31. t. m. bo zopet volitev. Delavstvo kandidira sledeča sodruga: Andreja Baudelja, delavca y papirnici v Podgori, in Antona Kmeta, mlinarja v Idriji. — Prosimo vse zaupnike, naj skrbe, da se volitve takoj izvrže; povsod (v mlinih, strojarnah, papirnicah) morajo dati gospodarji delavcem volilni listek, da ga i z vol j eni zaupnik podpiše v imenu delavstva s svojim podpisom ter da nanj napiše izvoljena kandidata. Pozor torej 1! Zaupniki, na delo!
Delavska brezpravnost na Ogrskem.
Iz mnogih poročil je našim čitateljem približno znano, kako nesramno ravna sedanja ogrska vlada z ondotnimi delavskimi organizacijami. Posebne svobode niso uživali delavci na Ogrskem nikdar, toda tako brutalnega zatiranja še ni bilo nikoli kakor od tistega časa, kar je grof Andrassj postal minister za notranje zadete, Košut pa trgovinski minister. Razpuščanje legalnih delavskih organizacij in korfhciranja njegovega premoženja je v tej dobi na dnevnem redu. Delavstvo je rekuri-ralo proti takim nepostavnim činom, demonstriralo je in manifestiralo za svoje državljanske pravice. A vse je bilo zaman. V zadnjem času je vlada razpustila zopet celo vrsto organizacij s popolnoma ničnimi pretvezami.
Zdaj se je delavstvo naveličalo. Namreč ne boja za svoje pravice, ampak vladnih šikan. Strokovno tajništvo v Budimpešti je predložilo na ministrstvo za notranje zadeve spomenico, s katero naznanja, da se bo delavstvo poslej tajno organiziralo.
V spomenici se naglaša, da se je tistega dne, ko je grof Julij Andrassy postal minister, na Ogrskem suspendiralo ali razpustilo štiristo delavskih organizacij, da se niso potrdila ne ena nova pravila delavskih društev, da je pa ministrstvo v tem času vzelo na znanje tristo pravil podjetniških Organizacij. Čeprav delujejo podjetniške organizacije z ‘vsakovrstnimi terorističnimi sredstvi ter kaznujejo celo obrtnike, ki se jim ne vklanjajo, z globami, j<m vendar oblasti ne delajo nobenih težav, dočim zadostuje vsaka anonimna denuncijacjja, da se razpusti delavska organizacija.
Spomenica našteva zadnje progone in potem naznanja ministru za notranje zadeve, da se organizirano delavstvo nikakor ne odreče svoji pravici, zbirati denarna sredstva za svoje mezdne boje in da je že našla zato tako obliko, ki bo oblastim nepristopna. Končno poziva spomenica ministra, naj izjavi, če je pripravljen, priznati de* lavstvu toliko združevalne pravice kolikor podjetnikom ; če ne, bodo vse delavske organizacije opustile svojo sedanjo pravilno obliko, pa se poslužile take organizacijske forme, ki jih bo varovala oblastnih nepostavnosti.
Dopisi.
Is Tržiča. Minulo nodeljo so priredili dr. Vilfan, BolCev Pepe in Ribnikarjev Dolfe shod v Tržiču pri BaUelnu. Navzočih je bila 60 ljudij. («Slov. Narod» se sicer laže, da jih je bilo 100!) Hvalili so Z zibambule, češ, tržiški delavci moramo postati Zizibambule, no — pa smo jim takoj povedali, da ne maramo ne liberalcev, ne zizibatnbul. Ribnikarjev Dolfe je bil zato zelo hud. In «Narod» piše, da smo bili «surovi». 2e mogoče, da se jim J® *8j° Z(*eIo — Dam »eveda že lahko pade kaka beseda, ki ni tako nobel kot so njihove, ki so učeni in imenitni. Tržiški delavci smo socialni demokratje in tudi kot taki ostanemo, ker vemo, da je edino ■ocialna demokracija prava delavska stranka. Ribnikar naj le ostane v Ljubljani pri svojih — zizi-banbulab. Tržič ga na mara.
Glencoe, (Severna Amerika). Svojim rojakom sodelavcem v stari domovini, ki večjidel mislijo, da teče po Ameriki mleko in med, bi rad pojasnil nekatere tukajšne razmere. Znano je slovenskim sodrugom, da je zalotila Zedinjene Države huda gospodarska kriza, ki pa tudi zdaj še ni končana, zlasti ne za delavce. Že drugo leto je strašno pomanjkanje dela po vsej širni deželi in sploh ni nič upanje, da se izboljša položaj. Razne tovarne, v katerih je bilo še pred poldrugim letom po več tisoč delavcev, so še danes zaprte. V pre-mogokopih in po raznih drugih rudnikih se dela po dan do tri dni na teden, mnogo rovov je pa sploh zaprtih. — Bede delavcev pa ni kriva samo kapitalistična kriza, temveč tudi velikanski tehnični napredek, ki ga kapitalisti brezobzirno in tudi brezvestno izkoriščajo sebi v prid. To se opazuje predvsem v premogokopih. V tistih jamah, v katerih se še nekoliko dela, vpeljujejo električne stroje. Tak stroj nakoplje z dvojico delavcev v osmih urah 250 ton premoga; če bi se delalo z rokami, bi bilo za tako množino treba 50 delavcev. Račun je torej lahek: Od 50 delavcev jih ostane 48 brez kruha. Za tista dva, ki imata pri stroju dela, pa ni položaj nič izboljšan, temveč še celo poslabšan. Kajti amerikanski kapitalisti gledajo le na profit. Promet z elektriko je nevaren ; na vse strani so razpeljane po roveh žice za električno strujo, zavarovane pa večinoma niso nič, kakor sploh podjetniki ne mislijo na nobeno varstveno napravo, če se ne prisilijo na to. Ni torej čuda, če ubije električni tok neštete delavce. Kapitaliste skrbi le, če jim ubije mulo, zakaj to je treba kupiti, delavcev je pa po deželi toliko brez posla, da ni treba nič skrbeti zanje. — Tudi po tovarnah se vpeljuje električni promet, s katerim se prihranjuje živa delavska moč. Zato ni čudno, da je več sto tisoč delavcev brez kruha in lakote umira v bogati deželi. Po tovornih vlakih se neprenehoma vozijo brezposelni delavci skrivaj iz kraja v kraj, ker nimajo denarja, da bi pošteno potovali. Mnogo takih delavcev se ponesreči, marsikateri se ubije. Tako je v Ameriki, po kateri hrepeni še toliko delavcev, namesto da bi se doma čvrsto organizirali in si z močno organizacijo izboljšali razmere. — Ko so bile volitve za predsednika Zedinjenih držav, so kapitalistične stranke agitirale na vse pretege. Tudi slovenski dnevnik v Novem Jorku, „Glas Naroda", ki ima na čelu zapisano »List slovenskih delavcev v Ameriki*, je pridno agitiral za Tafta in obljuboval delavcem zlate čase, če bo izvoljen republikanski kandidat. No, repubtikanec je izvoljen, ampak dobri časi so samo za kapitaliste, za delavce je pa le vedno večja revščina. Bil sem meseca novembra v Vhe-lling, Wa. V., ko se je z »rdečim vlakom* pripeljal Evgen Debs, socialistični kandidat za predsednika. Mnogo tisoč ljudi ga je prišlo poslušat in vsi so priznali, da je govoril lepo in prav.%i Klicali so »hura!* in »živio 1" na dan volitve je pa marsikateri, ki je prej obljubil, da bo glasoval z rdečim listkom, izpremenil barvo, češ: »Rad bi volil socialista, pa vem, da ne bo izvoljen; zato volim rajši republikanca, da ne zmaga demokrat*. Nekateri so pa prodali svoj glas celo za čašo piva. Če bodo vedno tako volili, bodo seveda vedno slabši časi za delavce. — Začetkom meseca svečana je imela premogarska »Unija* svoj redni občni zbor (glavno konvencijo) v Indianopolis. Navzočih je bilo 339 rudarskih delegatov, ki so sprejeli sledeči predlog: »Vsak delavec, ki ni član »Unije*, pa želi delati v premogokopih, plača 50 dolarjev vstopnine*. 50 dolarjev je približno 250 kron. Predlog stopi v veljavo s 1. aprilom. Delavcem v stari domovini ne morem svetovati nič boljšega, kakor da naj hitro pristopijo Uniji, če še niso, zlasti pa tistim, ki mislijo kdaj priti v Ameriko. Zakaj od 1. aprila bo tukaj tako: Kdor bo hotel v Ameriki delati v premogokopu, bo moral pokazati unionski listek, ali pa plačati 250 kron. Ce hoče v Ameriki podjetnik sprejeti delavca, ga mora najprej predstaviti unijskim zaupnikom, katerim mora dokazati, da je organiziran, sicer ga tudi podjetnik ne sprejme, ker ve, kaj ga drugače čaka. Brez organizacije ni za delavca nič.
Klobuke, cilindre
b A amI A a v najnovejših fagonah in v b	wtJ|llWw	velikih	izberah	priporoča
| JVan 5#KIK, Ijnbljana
J zzn Pod Trančo štev. 2.
Naročnike, ki Še dolgujejo naročnino, prosimo, da nam blagovolilo isto takoj poslati. :: Tndi zaupniki, ki dobivajo po več lztlsov lista, na] blagovolijo točno od-— 	računati.
Poslano.
Gospodu
dr. Gregorju Žerjavu
odvetniškemu kandidatu
v Ljubljani.
Opozorjeni na Vaš govor na shodu v Kostanjevici, katerega je prinesel »Slovenski Narod* dne 8. t. m. v uvodniku »Zora puca“, da si je Vaše blagorodje dovolilo v imenovanem govoru indirektno napasti našo vinsko obrt, zahvaljujemo se Vam za iznenadno izkazano nam reklamo in se Vam toplo priporočamo za prihodnje, da izvolite ne samo na deželi, ampak tudi na even-tuelnih shodih v Ljubljani, toda ne indirektno, temveč z imenom imenovati našo tvrdko, katera, kakor ste že na shodu priznali, prodaja ne samo ceneno, temveč tudi pristno vino.
S spoštovanjem
Br. Novakovič lastniki vinogradov in trgovci vina.
Pripominjamo še, da je to »Poslano* dne 9. t. m. prejel »Slovenski Narod* a ga ni hotel priobčiti z opazko, da ne more napadati govornika svoje stranke. Ravnotako je odklonil »Slovenec* z dne 11. t. m., češ, da se noče prepirati s stranko.
! ta!
SVoji K sVojitn!
Priporočam se slovenskemu občinstvu> pekovskim mojstrom in trgovcem, naj kupujejo in naročajo edino
Ur
naiboljie kakovosti In po nizki oenl. Nobeden gg. pekov in trgovcev naj bi ne ostal odslej brez tega blaga, ki se prodaja naši potrebni šolski družbi v korist.
Naročajta val žitne drože
edinole od domačega narodnega izdelovalca
Mafca ZaltHtrja V Ijnbljani
V listni MSI, KIliuu ulitt it. 17. *<{« rti« it. 5.
Mg
l ABOR
g	KAVARNA	§
| ,Unione‘ |
se priporoča cenjenim sodrugom naj - S? topleje. Na razpolago so vsi važni M in slovenski italijanski in nemški S? listi. Vse pijače poceni. Napitnina M - je izključena.	S?
a
40 do 45 metrov ostankov.
Priložnostna ponudba.
Velika množina barhenta za obleke, flanela za bluze in srajce, c<fira, oksforda, platna za brisalke in perilo, ostanki za posteljno perilo, vsak ostanek najmanj 4 m dolg, vse dobro pralno, la. kakovosti se razproda radi opustitve vzorcev.
1 zavoj na poskušajo 1 C Uhau 40 do 45 m Izbrano J ?
Za vse, kar ne ugaja, se vrne denar.
Karel Kohu,
Nachod štev. 28. :: Češko.
64 3—8
m
Ustanovljena 1847.	52-1?	Ustanovljena	1847.
tovarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg it. 7 u LJUBLJANA si Turjaški trg št. 7
Največja acaloga pohiitva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zaatorji, modrooi na smeti, limnati modrooi, otroški vozički i. t. d.
Halniil« «•**•«	MajaoUdneli« biatin.
I Gostilna pri „Panju“|
1]_____________________Vegove	ulice__________________(j
^ Naznanjam slav. občinstvu, da točim izvrstno *
| namizno vino
po sledečih najnižjih cenah:
Vi«, belo	pol litra 28	hel.
» črno	»	»	28	»
Istrsko	»	»	32	»
(Ajj Rebula	»	> 3i »
Rizling, goriJki	»	»	36	»
Muškatelec	»	»	40	»
Dolenjec	»	»	40	»
Maršala	»	»	80	»
Pelinkovec (Wermouth) >	*	80	.
Od 8S Ilirov naprej io oanaje.
Za pristnost vina se jamči.
Za obilen obisk se priporoča	10—3
Leonardo Galante
gostilničar pri »panju«.
Dobi se tudi tu- in inozemska vina v steklenicah po najnižjih cenah.
Watm^yoAvbro, f*>Cm mvteal/uvpaipvaV n#***
nSimonZ? "*
pQub$mn% ifditfdvomloj
Telefon ft«. 177
L. To
62—29
zaloga piva
11 A|yl ■	1	T	1	1	I1	■
vpDjimpnpjaDL
Gosp. gostilničarjem in p. n. slavnemu občinstvu priporočam
zagrebaško In
■■ ■ ■
češko pivo
■■ ■ ■
mmmm
1
Prva slovenska :: modna trgovina
za gospode
• • o«
IdnbJJana
Mestni trg štev. 19
se najtopleje priporoča.
104—48
B
i
1
OP.
*
Globoko izpod cene
prodajam zaradi pomanjkanja prostora ravno dešle spomladnG in letne obleke, povrinike, dežne plaSSe za gospode in deSke. Najmodernejša konfekcija ca dame in deklice.
Konfekcijska trgovina v Ljubljani SS
= Pred škofijo štev. 19.
52—20
Zahtevajte po vseh goitilaab, kavarnah la v brivnicah ■tf’ H
A. £nHic
1
Svoji k svojim!
Lud. Černe
zlatar in trgovec z urami
ter zapriseženi sodnijski cenilec Ljubljana, Wolfove ulice 3.
Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine in raznih nr.
Častna ddaVaica
za popravila in nova del a.
Cen naji!2je. Solldoa postrežba.
10 zapovedi
za zdravje
lično tiskane, vpošlje poštnine prosto in zastonj lekarnar	24—11
Trnkoczy v Ljubljani.
Dobijo se tudi osebno v njegovi lekarni.
Pozor! 50.000 parov čevljev!
4 pare čevlje za K 7-—.
Po nakupu velike množine čevljev prodajam čevlje po zelo nizki ceni. Prodajam vsakemu 2 para moških in 2 para ženikih modnih čevljev iz rujavega ali črnega usnja z nabitimi močnimi podplati, elegantni, po najnovejši fasoni. Velikost po štev. Vsi 4 pari stanejo samo K 7 —. Razpošilja se po povzetja. Zamena dovoljena ali pa se denar vrne.
D. K«s*ler, razpošlljalnica čevljev, Krakov št. 95/706.
v Dobravljah, Goriško. taistroViRa zadruga z omejeno zaVczo. Ustanovljena 1.1908.
Vino oo pošilja od SO Ilirov naprej i po jako smernih oenoh. i
Podpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konzumnemu društvu v Ljubljani, delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod.
To priliko pa uporabi, da priporoča veliko množino še neprodanega vipavskega naravnega vina iz lastnih kleti združenih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Brji, Smarji, Rihenberga, Kamnja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in navim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod.
23	Zadružno	vodstvo.
*
Načelništvo okrajne bolniške blagajne v Zagorjn razpisuje v zmisiu § 28 pravil
volitev delegatov in zastopnikov
V Zagorju se voli dne 28. marca t. 1. Delojemalci volijo 40 delegatov, delodajalci pa 14 zastopnikov. Volitev se vrši v rudniški restavraciji. Delojemalci volijo od 8. do 10. dopoldne, delodajalci pa od 2. do 3. popoldne.
V Litiji se voli dne 25. marca t. 1. in sicer volijo delojemalci 12 delegatov, delodajalci pa 12 zastopnikov. Delojemalci volijo od 9. do 10., delodajalci od 10. do 11. dopoldne v gostilni gospe pl. VVurzbach.
V Zagorju volijo blagajniški člani iz občin Zagorje, Aržiše, Kotredež in Št. Lam-bert; v Litiji volijo vsi drugi blagajniški člani iz občin sodnih okrajev Litija in Višnjagora.
Volilno pravico ima vsak 24letni, kateri je bil koncem* februarja 1909 član okr. bolniške blagajne. Voli se z legitimacijami.
4—a
Zagorje, dne 1. marca 1909.
Miha Čobal, načelnik.
A
4*
4*1
A
Al
A
*s
Največja zaloga,
Čopičev za pleskarje, sobne slikarje, zidake, mizarje, M&ŠČObO za usnje,
Lakov, pristnih angleških za vozove.
Ema/lne preylake, pristne, v posodicah po */„ </,,»/,
>n 1 kg.	104—26
Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, itedllnefa, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake.
Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva.
Olje In mazilo za ttroje, olje proti prahu.
neji« tvrdka aa nakupovanje I
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr. Sckonfeida.
Flmeža, prirejenoga iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Olpsa, alabasterskega in štukaturnega.
Karbollneja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzoroov za slikarje, najnovejših.
uTSm Adolf Hauptmann v IJnbljani T$r
L kranjska tovorna oljnatih barv, firnežev, lakov In steklarskega kleja.
*
A
A
❖
A
A
v
M
v
MaiataU ija edgeverai turmlaik Fran Pavli
Tiska It, Pr, Lampret v Kraajn.