1234567 Management cn ö >ö O 13" p> B Ö CfQ P & o' cn figure 1 Organizational structure of Radio Varna (adapted from Radio Varna 2007) provider Bulgarian Telegraph Agency and another 3 or 4 domestic private and international information agencies can be considered as the outsourcing providers. Radio station control is divided into two parts: internal control and external control. The internal control is carried out on a daily basis by the director of Radio Varna, who also indicates the strategic management issues of the radio format. In addition, the internal control is done once a month through an administrative check from the Bulgarian National Radio. The external control is done every three years by the Ministry of Treasury and by the National Audit Office of the Republic of Bulgaria. Such practices at the same time influence the logistics design of Radio Varna. However, at the station high centralization is not associated with less integration, since creative jobs at Radio Varna are independent and well arranged from technological point of view. The radio has dalet digital system for speaker coordination and a multifunctional studio of 1,600 m2 for pr, musical or cultural events. This is an important advantage of Radio Varna in comparison to private radio stations in the region as well as with other Bulgarian National Radio branch offices in Shumen, Stara Zagora, Plovdiv, Blagoevgrad and Sofia. Furthermore, the structure of the radio design is based on the-so-called 'list of ideas' which includes general ideas as well as ideas for special occasions. The work of our journalists is spurred by the ideas of the 'working team'. For example, activities of musical journalists include additional assignments such as the radio theatre and recording folk or other artistic groups. In this way the radio keeps in touch with the audience. Recorded audio tracks are later evaluated and offered for sale. The implementation of the logistics design within the radio design is presented in figure 2. On the basis of these attributes Radio Varna aims to achieve appropriate and optimized logistics design. The design involves a series of logistics activities and tasks aimed at observing user/customer characteristics, measuring the availability of information, evaluating the journalists, Internet infrastructure and frequencies or radio performance database. The current challenge for Radio Varna is to use the existing organizational structures and available resources in order to obtain better return-on-investment in a limited time period. However, this must be done without disturbing the routine operations of the branch. Due to public organizational structure of the radio station the logistics task comes with a high-class responsibility. At the same time, the realization of the task requires integrated Radio design Logističs design Logističs attributes Design for produčtion requirements Design for sčhedulability & feasibility Design for users requirements figure 2 Prinčipal Attributes of the Radio Logističs Design (adapted from Dowlatstiati 1999, 62-65 ) radio logističs serviče, strategič flexibility and čost minimization ap-proačh. The awareness of these logističs čomponents speeds up the re-definition of radio logističs design. The Benefits of Supply Chain Re-Design Due to spečifič stručture of the supply čhain network, the re-design in the publič radio station inčreases its market strength. The redesign also direčtly guarantees čompetitive transmission of logističs knowledge by reorganization of the radio players. The ideas for redesign are used to update and improve radio servičes and add innovative supply čhain solutions. The re-design čan be taken as business pročess re-engineering (bpr) whičh čreates a sustainable advantage based on information tečhnology and at the same time represents the basis for ačhieving supply čhain integration (Polenakovik et al. 2001, 220-222). Radio Varna intends to benefit from radio re-design in two main steps: 1. The implementation of synčhronised European Broadčast Standard until 2015. This proječt worth approximately 100m Euros will be funded by the Bulgarian National Radio. The target is to build the station's own effečtive telečommuničation and physičal supply čhain infrastručture, inčluding its own radio transmitting set. The future project is supported by the Bulgarian government, which is the issuer of the license. 2. Converting the radio's summer-time program entitled 'Holiday' into an all year program. By 2011 this program has to be present at all important events and cover in different foreign languages - English, French, German, Spanish, Italian and Russian. Such a program is attractive and suitable for a tourist region like Varna. The idea will be based on the experience of the National Radio of Turku, Finland (one of 37 eu partners of Radio Varna). The logistical challenge represented by the idea is to use the same radio staff working at the same location in order to develop an additional program. The aim is to make the radio activity as diverse as possible without any additional logistics costs. The success of the new program scheme will be financed by the revenues from radio advertisements. In order put the plan of redesign into practice, two other sub-areas need to be considered: the costs of logistics and the maximization of the radio performance. The logistics costs of Radio Varna could be divided into two categories: the first is represented by the percentage of the national budget for national radio stations, whereas the second one is the radio's own plan for additional costs/benefits. In the national radio station in Bulgaria expenditures represent a quota from the national budget where a balance is needed between the costs made and the benefits received during the accounting year. Radio Varna has the autonomy to gather its share of benefits either by advertisements or by organizing/recording various public and social events. In 2006 Radio Varna gathered for 10.3 percent more of its own benefits. Total expenditures of the radio are sub-divided in the following categories: 58.66 percent for salary and administration, 35.79 percent for equipment and 5.55 percent for strategic assets. The rate of intangible assets increased for 62.68 percent in 2006. Obviously the annual growth of radio benefits is a factor promoting better financial performance in the future. This indicator contributes to dynamic bpr and improved control of the operational processes (Slats et al. 1995, 12). The key factor in determining the performance is full digitalisa-tion. The radio is the first to adopt to new digital technology among the local competitors. For this reason, the independent digital system of Radio Varna is considered as the most important indicator for further re-design. Fundamental frequencies of Radio Varna cover regions of the Black Sea coast. Because of the radio's internal environ- figure 3 Components of the integrated radio logistics service ment (strategic tourist location of the town of Varna in South Eastern Europe) and also because of its external environment (institutional links with the Bulgarian National Radio and European Broadcast Union), Radio Varna promotes an extended supply chain performance. Thus, a successful supply chain re-design of Radio Varna should provide a greater number of frequencies and more territorial coverage using digital technology, and greater presence of the media at different locations in the Black Sea Coast region. Efficient digital performance of the radio will result in the increase in audience. On the basis of marketing research from 2006, the number of potential users of Radio Varna should triple by 2009. The target potential audience should grow up to 2.5m listeners. Until 2006 the regular audience of Radio Varna was between 750,000 and 850,000 people (only the region of Varna accounts for a population of about 450,000 people). The indicated supply chain re-design of Radio Varna has a great potential to increase its radio management dynamic. This dynamic environment is linked to complexity, supply availability, equipment monitoring and innovation potential of journalistic tasks or 'task force'. In this way new knowledge about the integration of the supply chain in the radio station is obtained, which is also shown in figure 3. The integration mentioned includes a number of logistics components of the radio supply chain design and has enormous influence on customer satisfaction, news delivery and reduction of the customer's costs. Conclusion The paper provides a framework on sustainable advantages of the supply chain design in a radio station. In the case of Radio Varna we present all traditional components of the logistics design, such as decentralization, specialization, formalization, integration and control. Radio Varna has the neccessary technical knowledge to implement sustainable logistics design and also to re-design the supply chain process. Learning about new practices contributes to some sustainable advantages such as the improvement of radio system's productivity, journalistic specialization and better informational and cultural coordination. Furthermore, the effects of organizational supply chain re-design are linked to the integration of radio logistics services and visibility of radio operations. Hence Radio Varna will remain highly operative and competitive, mainly because of its two principal advantages which are continuous updating of information flows and new original ideas implemented in the radio program which contribute to user satisfaction. Recommendations We could summarise that the logistics concept is valid to knowledge about the service capacity of the radio industry. Logistics design of every radio station needs to be an integral part of the whole radio structure design. In the case of Radio Varna, the Bulgarian National Radio as a parent organizational structure needs be prepared to plan its logistics design and ensure a logistic design team within its radio management. Radio Varna demonstrates a high impact of supply chain design. In order to be included in the strategic administrative planning of the organization, the radio station needs a defined written logistics mission. A detailed logistics radio design and its initial implementation will increase the visibility and control of the supply chain system. Acknowledgments The author gratefully acknowledges the helpful discussion with Mr. Encho Chakarov, Radio Varna ceo, who has greatly contributed to the improvement of this paper. References Angelis, R. 2005. rfid technologies: Supply chain application and implementation issues. Information System Management 22 (1): 51-65. Agrell, P. J., R. Lindroth, and A. Norman. 2004. Risk, information, incentives in telecom supply chains. International Journal of Production Economics 90 (1): 1-16. Ballou, R. H. 2007. The evolution and future of logistics and supply chain management. European Business Review 19 (4): 332-348. Bottani, E., and A. Rizzi. 2006. Strategic management of logistics service: A fuzzy qfd approach. International Journal of Production Economics 103 (3): 585-599. Chin, C. M., C. M. Tan, and M.L. Sim. 2006. Future trends in radio re-sourče management for wireless čommuničations. BT Technology Journal April 24 (2): 103-110. Denton, R. D. 2006. An enterprise engineering approačh for supply čhain system design and implementation. Paper presented at the 4th International Conferenče on Supply Chain Management and Information Systems, Taičhung. Dröge, C., and R. Germain. 1998. The design of logističs organizations. Logistics and Transportation Review 34 (1): 25-37. Extreme Networks. 2007. Dynamič radio management. Http:// www.extremenetworks.čom/libraries/tečhbriefs/ TBDynamičRadioMgmt_1067.pdf. Hwang, H.-S. 2002. Design of supply-čhain logističs system čonsidering serviče level. Computer and Industrial Engineering 43 (1-2): 283-297. Kensing, F., J. Simonsen and K. B0dker. 1998. Partičipatory design at a radio station. Computer Supported Cooperative Work 7 (3-4): 243271. Korpela, J., M. Tuominen, and M. Valoaho. 1998. An analytič hierarčhy pročess-based approačh to the strategič management of logistič serviče: An empiričal study in the mečhaničal forest industry. International Journal of Production Economics 56-57 (1): 303-318. Krishnan, V, and S. G. Chang. 2000. Customized Internet radio. Computer Networks 33 (1): 609-618. Liljenstam, M., R. Rönngren, and R. Ayani. 2001. Partitioning wcn models for parallel simulation of radio resourče management Wireless Networks 7 (3): 307-324. Pirttilä, T., and J. Huiskonen. 1996. A framework for čost-serviče analysis in differentiation of logističs servičes. International Journal of Production Economics 45 (1): 131-137. Polenakovik, R., T. Kralev, and I. Trajanoski. 2001. Reengineering the supply čhain: A čase study. Paper presented at the 17th International Logistič Congress, Thessaloniki. Slats, P. A., B. Bhola, J. J. M. Evers, and G. Dijkhuizen. 1995. Logistič čhain modeling. European Journal of Operational Research 87 (1): 120. Struzak, R. 2001. On spečtrum čongestion and čapačity of radio links. Annals of Operations Research 107 (1-4): 339-347. Tajima, M. 2007. Strategič value of rfid in supply čhain management. Journal of purchasing and supply management 13 (4): 261-273. Wan, Ch.-Sh., W.-K. Shih, and R.-Ch. Chang. 2003. Real-time pačket sčheduling in next generation radio aččess system. Computer Communications 26:1931-1943. Koncept oskrbne verige: analiza slovenskih podjetij klemen kavcic Univerza na Primorskem, Slovenija danijel bratina Univerza na Primorskem, Slovenija Tematika oskrbnih verig postaja danes vedno bolj pomembna. Tradicionalni koncept poslovanja, cilj katerega je povecanje prihodkov posameznih sektorjev podjetja in zmanjšanje stroškov, je zamenjal koncept oskrbnih verig. Glavni poudarek koncepta oskrbnih verig je na medsebojnem povezovanju, zaupanju in cim bolj usklajenem delovanju posameznih udeležencev oskrbne verige. Empiricna raziskava opravljena na vzorcu slovenskih podjetij kaže, da se le-ta s problematiko vsaj teoreticno že srecujejo, samo udejanjanje koncepta pa med posameznimi podjetji še ni v polni meri uveljavljeno. Raziskava ugotavlja nekatere pomembne statisticne razlike med velikimi in majhnimi podjetji ter med storitvenimi in proizvodnimi podjetji. Prepoznavanje in razumevanje ovir je kljucni dejavnik za hitrejše uvajanje koncepta oskrbnih verig v slovenskih podjetjih in pomembno podrocje nadaljnjih raziskav za boljše povezovanje slovenskih podjetij na globalnih tržišcih. Kljucne besede: management oskrbovalne verige, tveganje, udeleženci, Slovenija Temeljni cilj vsakega podjetja je, da si zagotovi trdno in stabilno konkurencno sposobnost. Zaradi sprememb v pogojih proizvodnje in zahtev zunanjega okolja se morajo podjetja tem spremembam z s pomocjo razlicnih kombinacij proizvodnih faktorjev sproti prilagajati. Konkurencno sposobnost podjetja dosežejo tudi tako, da vse svoje potenciale usmerijo na glavna podjetniška podrocja (kljucne sposobnosti podjetja). Zasnova oskrbne verige je primerna za analizo poslovnega modela, saj omogoca manjšo ali vecjo mero poenostavljanja dejanskih procesov, kar posledicno privede do spoznanj, ki pripomorejo k boljšemu poznavanju poslovnega okolja. Zasnova oskrbne verige je orodje, s katerim je moc podrobneje prouciti odnose med posameznimi deli podjetja ter poiskati možnosti za izboljšanje poslovanja. Oskrbna veriga je koncept horizontalne in vertikalne povezanosti Uvod podjetij, ki prispeva k vecji dodani vrednosti in koristi izdelka ali storitve. Slovenija je v zadnjem desetletju in vec zaradi tranzicijskih procesov doživljala pomembne spremembe. Pricetek devetdesetih let je bil zaznamovan z izgubo pomembnega dela tržišca bivše države, sledila je hitra preusmeritev na nova tržišca in dobro desetletje zatem prikljuccitev Evropski uniji. Koncept oskrbnih verig je v slovenski literaturi dobro poznan (Potoccnik 2004; Ogorelc 2004; Groznik in Mujkic 2005; Kavccic 2006; Jaklic et. al 2007; Trkman et al. 2007), z njim pa tudi koristi, ki jih podjetjem in celotni verigi prinaša. Ob tem se porajata dve vprašanji: kakšno je dejansko udejanjanje koncepta oskrbne verige med slovenskimi podjetji in na kateri razvojni stopnji so slovenska podjetja. Na obe bomo skušali s pricujoco empiricno raziskavo odgovoriti. Skozi raziskavo smo se osredotočili še na spoznavanje koncepta oskrbnih verig, koristi, ki jih prinaša koncept in prepoznavanje dejavnikov, ki omejujejo hitrejše uvajanje koncepta v podjetjih. Uvodnemu poglavju sledi poglavje, kjer obravnavamo razlike med tradicionalnim pristopom in znaccilnostmi oskrbne verige prikazane z vidika številnih avtorjev. V tretjem poglavju predstavimo potek, analizo in ugotovitve raziskave. Prispevek zakljuccimo s cetrtim poglavjem, kjer predstavimo sklepne ugotovitve in podamo priporocila za nadaljnje raziskovanje. cilji in raziskovalna vprašanja Namen raziskave je spoznati trenutno obvladovanje oskrbnih verig v podjetjih, pridobiti mnenje o obstojeccem in pricakovanem uvajanju racionalizacije oskrbnih verig ter ugotoviti priložnosti, ki jih podjetjem omogoca obvladovanje oskrbnih verig. Namen drugega dela je raziskati dojemanje pomena razlicnih elementov in lastnosti oskrbne verige v podjetju ter odlocitve glede hitrosti njihovega uvajanja. V skladu z navedeno teoreticcno zasnovo smo na vzorcu slovenskih podjetij v empiricnem delu poskušali odgovoriti na glavno raziskovalno vprašanje, povezano s konceptom oskrbne verige. Vprašanje se glasi, v kolikšni meri je med slovenskimi podjetji navzocce poznavanje koncepta oskrbne verig in kateri so glavni elementi, ki zavirajo njegovo hitrejše uvajanje? Zastavili smo si tri raziskovalne hipoteze in jih preverili: hi Pomanjkljiva znanja in nepopolna osveščenost o priložnostih, ki jih prinaša koncept oskrbovalne verige, sta kljucna zaviralca hitrejšega in uspešnejšega obvladovanja oskrbnih verig. H2 Velika podjetja bolje poznajo koristi, kijih prinaša oskrbna veriga. H3 Storitvena podjetja bolje poznavajo in tudi bolje uporabljajo prednosti oskrbne verige. Razlike med tradicionalnim pristopom in obvladovanjem oskrbne verige V preteklosti se je pogosto dogajalo, da so bili odnosi podjetja z dobavitelji na eni strani in odjemalci na drugi distributivni in niso temeljili na obojestranskem zadovoljstvu. Žal se še dandanes velikokrat dogaja, da številna podjetja išcejo in težijo k znižanju stroškov ali izboljšanju dobickonosnosti na racun povecanja stroškov partnerskih podjetij v oskrbni verigi. Ta podjetja se ne zavedajo, da prenos stroškov z enega partnerja na drugega, ne prinaša nikakršnega povecanja konkurencne prednosti na tržišcu, saj se vsi posamezni stroški zrcalijo v konccni ceni izdelka, ki jo bo placcal odjemalec. Vodilna podjetja so že spoznala svojo zmoto pri iskanju parcialnih koristi in zaradi tega oskrbno verigo jemljejo kot celoto. Takšen pogled jim omogoca poveccevanje konkurencne prednosti skozi vrednost, ki se dodaja preko posameznih cclenov, kar obenem vodi do znižanja celotnih stroškov. Podjetja so spoznala, da tekma ne poteka med posameznimi podjetji, ampak med oskrbnimi verigami. Slika 1 prikazuje stopnje razvoja oskrbne verige od zacetne osnovne stopnje pa vse do zunanje integracije. Osnovna stopnja je zasnovana na posameznih neodvisnih celotah, kjer je posamezna dejavnost, kot je nabava ali proizvodnja, popolnoma izolirana od ostalih dejavnosti. To se na primer dogaja, ko proizvodnja optimira stroške na posamezno proizvedeno enoto z velikimi serijami, pri tem pa se ne ozira na kopiccenje velikih zalog koncnih izdelkov ter prav tako ne razmišlja o potrebi po dodatnih skladišcnih prostorih in vplivu zalog na obratna sredstva. Na drugi stopnji, ki smo jo imenovali funkcionalna integracija, so podjetja spoznala potrebo po minimalni povezavi med sosednjima funkcijama, na primer med distribucijo in obvladovanjem zalog ali med nabavo in kontrolo materiala. Tretja stopnja predstavlja naraven prehod iz funkcionalne integracije v notranjo integracijo, ki zahteva udejanjanje in izvedbo. Cetrta stopnja prikazuje integracijo oskrbne verige, kjer je koncept spojitve in koordiniranja, ki je prikazan s predhodno stopnjo, nadgrajen in razširjen z dobavitelji in z odjemalci. S tem je prikazana razlika med logistiko in obvladovanjem oskrbne verige. Prva linija: osnovna linija Pretok materiala Delo s strankami Druga linija: funkcionalna integracija Pretok materiala Delo s strankami Tretja linija: notranja integracija Pretok materiala Delo s strankami Upravljanje z materiali Upravljanje proizvodnje Distribučija Četrta linija: zunanja integracija Pretok materiala Delo s strankami Dobavitelji Notranja oskrbna veriga Potrošniki, stranke slika 1 Glavne razlike med tradičionalno logistiko in oskrbno verigo (povzeto po Christopher 1999; pike [•] označujejo zaloge) Tradičionalno so funkčije oskrbne verige delovale samostojno, usklajevanja med njimi ni bilo, vsaka je imela svoje čilje. Pogosto se je dogajalo, da so si bili čilji posameznih funkčij medsebojno nasprotujoči. Končni učinek samostojno delujočih funkčij se je odražal v dejstvu, da nobena organizačijska struktura ni delovala uigrano in kot čelota. Management oskrbne verige nam po drugi strani omogoča združevanje in usklajevanje vseh sestavnih delov verige. Oskrbna veriga je sestavljena iz dobaviteljev, proizvajalča, distri-bučijskih kanalov, povezovalne mreže in odnosov v proizvodnji in nabavi s storitvami. Učinkovita oskrbna veriga zahteva povezovanje vseh pročesov od nabave do distribučije izdelkov končnemu kupču (slika 2). Izpostavimo lahko štiri bistvene razlike oskrbne verige (Ka-lakota in Robinson 1999): Dobavitelji uporabnik KonCni slika 2 Koncept oskrbne verige s prikazom toka izdelka skozi proces 1. Oskrbna veriga predstavlja celoto in ne posameznih delov. Podoben pogled na logistiko imajo tudi v številnih naprednih podjetjih. Razlika je v tem, da sta v celotno verigo vkljuCena tudi dobavitelj in koncni uporabnik. 2. Obvladovanje oskrbne verige je bolj strateško odloccanje kot operativni proces. 3. Oskrbna veriga odpravlja drago dolgotrajno skladiščenje, ker omogoca uravnoteženost pretoka izdelkov. 4. V povezavi s posameznimi dejavniki napredek v informacijskem sistemu omogoca boljše obvladovanje verige dodane vrednosti. 5. Obvladovanje oskrbnih verig lahko razdelimo na dva dela: nacrtovanje in izvajanje. Proces nacrtovanja se osredotoca na napoved potreb, simulacijo zalog, ucinkovito distribucijo, transport, planiranje proizvodnje in njeno ukinjanje. Proces izvajanja se nanaša na nabavo, proizvodnjo in distribucijo izdelkov v celotni verigi. Obstaja pet kljuccev za opredelitev in uporabo oskrbne verige (Schary in Skj0tt-Larsen 1995): 1. Poenostavitev procesa. Proces oskrbne verige ne potrebuje kompleksnosti. Za zmanjšanje kompleksnosti procesa se je potrebno osredotociti na ukinitev vseh aktivnosti, ki ne prinašajo dodane vrednosti, na primer nepotrebnih aktivnosti, organizacijskih slojev ali zalog. 2. Pomen dobaviteljev. Razvoj strateških odnosov z nekaj kljucnimi dobavitelji pripomore k boljšemu servisu in pogajanju za nižje cene. Toda managerji ob tem ne smejo pozabiti, da cilj takih dogovorov nikakor ni prenos stroškov na dobavitelja. 3. Tehnologija. Napredna tehnologija pripomore k uccinkovitejšemu povezovanju procesov. Sem štejemo sistem delovanja managerjev, oblikovanje novih dokumentov, oblikovanje sistema kupcev, aplikacije elektronskega poslovanja (zbližanje kupcev in njihovih partnerjev). 4. Usmerjanje k notranjim kupcem. Zaposleni v oskrbni verigi so pogosto najboljši vir informacij o tem, kako izboljšati procese. Zato naj vodilni oskrbne verige svoje kolege vkljucijo v proces izboljšave, zaposleni naj se tudi nauajo, kako bolje zadovoljevati potrebe notranjih kupcev. 5. Prilagoditev pogleda oskrbne verige. Vpeljevanje oskrbne verige zahteva medsebojno koordinacijo vseh njenih cclenov. To pogosto pomeni zamenjavo tradicionalnega funkcijskega modela s horizontalnimi timi, ki se osredotoca na en sam proces. Po raziskavi, ki jo je opravil Quinn (2003), so kljucni dejavniki uspeha sodelovanja: • Skupen interes in jasna pricakovanja. Vsi soudeleženci so udeleženci pri prihodku, ki ga ustvarijo skupaj, vsak od udeležencev pa ima jasno dolocene zadolžitve, ki jih poznajo tudi drugi udeleženci. • Odkritost in zaupanje. Partnerji si morajo izmenjati podatke o procesih in poslovnih praksah. To je ponekod do nedavnega veljalo še za poslovno skrivnost, danes pa so informacije dostopne vsem clenom v verigi. Pri oblikovanju optimalne oskrbne verige je potrebno zajeti vse procese in vidike. Delovanje oskrbne verige ima velik vpliv na poslovanje podjetja kot celote. Podjetje se ne sme osredotociti na posamezne spremenljivke oskrbne verige, temvec mora upoštevati dejstvo, da oskrbna veriga deluje kot celota. Zasnovo oskrbni verigi daje medsebojno sodelovanje podjetij znotraj oskrbne verige. Zelo pomembna je usklajenost funkcij znotraj podjetja z oskrbno verigo, kar obsega vse tehnološke postopke, organizacijsko delovanje in sodelovanje. Spremembe v strukturi gospodarstev v prid storitvam Zaradi vse večjega pomena storitev v slovenskem gospodarstvu in tehnološkega napredka, ki zahteva preoblikovanje industrije, se po-veccuje povezanost in medsebojna odvisnost industrijske in storitvene proizvodnje. Raziskave tujih avtorjev (Kostecki in Fehervary 1996; Illeris 1996), ki proucujejo znacilnosti in povezanost proizvodnih storitev, so pokazale, da je glavni dejavnik razvoja proizvodnih storitev znanje (tehnološko in profesionalno), pridobljeno z vlaganji v ccloveški kapital oziroma v izobraževanje. Znanje in kompetence zaposlenih je treba nenehno razvijati, saj bodo le primerno usposobljeni zaposleni lahko ustvarjali dodano vrednost v podjetju (Gomezelj et al. 2008). Ob tem se je potrebno zavedati, da znanje in kompetence iz ucbeni-kov, pogosto zavirajo razvoj znanja in ustreznih kompetenc zaposlenih, obenem pa ne predstavljajo vedno tudi znanja in kompetenc, ki jih dolocceno delovno mesto zahteva (Rižnar 2008). Poglavitna ovira za razvoj proizvodnih storitev je tako pomanjkanje izobraženega in usposobljenega kadra. Ob tem moramo nujno upoštevati dejstvo, da je pridobivanje potrebnih znanj dolgotrajen proces. Storitve so tesno povezane s skoraj vsemi ekonomskimi dejavnostmi. Ce industrija predstavlja »moc in mišice« nacionalnega gospodarstva, potem so storitve »krvni obtok«, ki zagotavlja podporo ostalim dejavnostim v gospodarstvu (O'Donovan 1995). Intenzivnost povezav je zaradi hitrega tehnološkega napredka, poglobljene delitve dela, specializacije in intenzivne uporabe znanja v industriji in storitvah najmocnejša in najbolj zapletena v razvitih gospodarstvih. Vecina študij o razvoju storitev v razvitih državah v zadnjih dvajsetih letih ugotavlja, da je delež proizvodnih storitev narašcal. Ochel in Wegner (1987) ocenjujeta, da so na hitro rast proizvodnih storitev odlocilno vplivali delitev dela, specializacija na podlagi informacij-sko-komunikacijske tehnologije ter rastoci pomen storitvenih funkcij v delovanju gospodarstva ob prehodu od masovne na bolj gibljivo proizvodnjo. Za slovenska podjetja je pomembno, da razumejo nacine obvladovanja oskrbnih verig ter medsebojne vplive partnerjev v oskrbni verigi. Prispevek tako v svoji osnovi namerava prispevati k metodološki razjasnitvi pojma oskrbne verige ter skuša osvetliti temeljne vzroke za spremembe v odnosih med storitvenimi in proizvodnimi podjetji. Prispevek obenem razlaga pomen znanja za hitrejše uvajanje racionalizacije oskrbne verige. Obvladovanje oskrbne verige klice po pomembni spremembi in preoblikovanju preteklega tradicionalnega pretirano zašcitniškega in nasprotujocega odnosa odjemalec - dobavitelj. Osrednji in najpomembnejši vidik obvladovanja oskrbne verige je skupno delovanje, sodelovanje, zaupanje in spoznanje, da je celota pomembnejša in uspešnejša kot vsota posameznih delov. Raziskovalna metodologija in vzorec Na osnovi spoznanj domace in tuje literature smo med poslovnimi partnerji podjetja, ki izdeluje kovinske izdelke, opravili raziskavo o poznavanju priložnosti koncepta oskrbne verige z odjemalci, dobavitelji in drugimi poslovnimi partnerji. Cilj analize je bil izboljšanje »servisiranja« kupcev in poveccanje konkurencne prednosti na trgu. Raziskava je bila izvedena s klasicnim vprašalnikom, ki ni zahteval nikakršnih poglobljenih znanj z razliccnih podrocij Anketa je potekala v mesecu novembru in decembru 2006. Vprašalnik je bil podjetjem posredovan po pošti. potek raziskave V raziskavo je bilo vključenih 155 podjetij. V času raziskave so podjetja predstavljala 95 % vseh poslovnih partnerjev obravnavanega podjetja. Vrnjenih je bilo 93 pravilno in v čeloti izpolnjenih vprašalnikov. Glede na število vrnjenih vprašalnikov je bil odziv 60 %. analiza ankete V prvem delu vprašalnika smo želeli pridobiti osnovne značilnosti anketirančev, kot na primer panogo podjetja, glavno prodajno tržišče, število zaposlenih, glavno dejavnost podjetja in obseg prometa z največjimi petimi kupči. V naslednjih pregledničah so prikazane določene osnovne karakteristike vzorčnih podjetij. Med podjetji je 62,4% proizvodnih podjetij in 37,6% storitvenih podjetij. V raziskavi so bila prisotna različno velika podjetja. Merilo za določanje velikosti podjetja je bilo število zaposlenih. Podjetja z do 50 zaposlenimi so uvrščena med majhna podjetja, podjetja z 51 do 250 zaposlenimi se štejejo za srednjevelika podjetja, podjetja z 251 do 500 zaposlenimi med velika podjetja, podjetja z več kot 501 zaposlenim pa uvrščamo med zelo velika podjetja. V našem vzorču je bilo 55,9% majhnih podjetij, 33,3% srednjevelikih podjetij, 3,2% velikih podjetij, preostalih 7,5% je bilo zelo velikih podjetij. Zaradi majhnosti vzorča velikih podjetij smo podjetja z več kot 50 zaposlenimi združili v eno skupino. Prvo vprašanje drugega dela ankete, ki se nanaša na obstoječe stanje obvladovanja oskrbnih verig v podjetju, je spraševalo po opredelitvi pojma oskrbna veriga. Skoraj 80 % anketiranih je pojem oskrbne verige opisalo kot aktivnost, ki omogoča oskrbo proizvodnje z materialnimi viri in pretok izdelkov do končnega kupča ter s tem povezan tok informačij. Na zastavljeno vprašanje je bilo mogoče podati več odgovorov, zato naj navedemo, da so anketirani z 58,1 % očenili, da sta v verigo vključena tako dobavitelj kot končni kupeč, saj v poslovnem odnosu vsak od njiju nekaj pridobi. Podoben je bil tudi delež odgovorov, da oskrbna veriga predstavlja čeloto in ne posameznih delov. V naslednji pregledniči prikazujemo očeno pomembnosti šestih dejavnikov pri uvajanju oskrbne verige, kot jo vidijo naši anketirani. Anketirani so pomen elementov pri uvajanju oskrbne verige, označili na osnovi petstopenjske Likertove lestviče, kjer je pomenilo 5 = pomembno in 1 = nepomembno. Anketirani so kot najpomembnejša orodja pri uvajanju oskrbne preglednica 1 Opredelitev pojma oskrbne verige Trditve Pogostost Delež* Aktivnosti, ki omogocajo oskrbo proizvodnje z materialnimi viri in pretok izdelkov do konccnega kupca, ter s tem povezan tok informacij. 73 78,5 V verigo sta vkljucena dobavitelj in koncni kupec, kjer v poslovnem odnosu vsak nekaj pridobi. 54 58,1 Oskrbna veriga je celota, to niso posamezni deli. 49 52,7 Odzivnost, zanesljivost in partnerskega odnosa ne uvršcamo med kljuccne dejavnike uspeha oskrbne verige. 13 14,0 Temelji na povezavi posameznih funkcij znotraj podjetja, povezava med posameznimi podjetji ne igra bistvenega pomena. 4 4,3 opombi * V odstotkih. N = 93. preglednica 2 Dejavniki, ki spodbujajo uvajanje oskrbne verige Dejavniki Povprecje Stdev. Potreba po hitri izmenjavi informacij 4,83 0,481 Spremembe povpraševanja 4,34 0,801 Strateška zavezništva, združitve, povezave 4,24 0,914 Vsakodnevni konkurencni pritiski 3,86 1,176 Globalizacijski procesi 3,92 0,857 Skrajšan življenjski cikel izdelkov 3.40 0,801 opomba N = 93. verige ocenili potrebo po hitri izmenjavi informacij, spremembe povpraševanja in strateška zavezništva. Četrto, peto in šesto mesto po pomembnosti dejavnikov uvajanja racionalizacije oskrbne verige zavzemajo konkurencni pritiski, glo-balizacijski procesi in skrajšani življenjski cikli izdelkov. Med desetimi predlaganimi odgovori o koristih vpeljave oskrbne verige so bili izbrani prav vsi odgovori. Mnenja anketiranih kažejo, da je najvecckrat izbrana korist, ki jo z vpeljavo oskrbne verige predstavlja z (84,9 %) racionalizacija logisticnih stroškov, sledi pa ji zniževanje stroškov z 81,7%. Velikokrat so bile s strani anketiranih izbrane trditve o pozitivnih koristih, kijih prinaša racionalizacija oskrbne verige, o cemer govori dejstvo, da je 93 sodelujočih vsaj 16-krat kot pomembne ocenilo vse koristi vpeljave oskrbne verige. Na vprašanje, katere nacine diferenciacije ponudbe izdelkov, oziroma storitev uporabljate, je 84,9% sodelujoccih izbralo trditev, ki se nanaša na pravocasno distribucijo izdelkov. Na drugem in tretjem mestu si sledita povecanje kakovosti izdelkov (78,5 % vprašanih pod- preglednica 3 Koristi, kijih prinaša oskrbna veriga Koristi Pogostost Delež* Povecanje konkurenme prednosti podjetja 69 74,2 Zniževanje stroškov 76 81,7 Racionalizacija logisticcnih stroškov 79 84,9 Višja raven dobavnega servisa 69 74,2 Zmanjševanje zaloge 71 76,3 Povecanje dobickonosnosti podjetja 49 52,7 Hitra izmenjava novih informacij 66 71,0 Prilagodljivost podjetja in hiter odziv 53 57,0 Vzpostavitev partnerskega odnosa z dobavitelji 47 50,5 Krepitev partnerskega odnosa z ostalimi udeleženci v verigi 52 55.9 opombi * V odstotkih. N = 93. preglednica 4 Naccini diferenciacije izdelkov oziroma storitev Naccini Pogostost Delež* Pravocasna distribucija izdelka 79 84,9 Povecanje kakovosti izdelkov 73 78,5 Krajši dobavni roki 68 73,1 Vecja prilagodljivost kupcem 54 58,1 Izboljšanje tehnicnih znacilnosti izdelka 48 51,6 opombi * V odstotkih. N = 93. jetij) in krajši dobavni roki (73,1 %). Pod drugo tocko sta dve podjetji navedli pomen inovativnih in patentiranih rešitev za povecanje razlikovalnih prednosti v primerjavi s konkurenco in pomen informacij, kje se blago v slehernem trenutku nahaja. V nadaljevanju so anketirani ocenjevali dejavnike, ki omejujejo hitrejše uvajanje racionalizacije oskrbne verige. Anketirani so na petstopenjski Likertovi lestvici oznaali dejavnike od 5 (ne omejuje) do 1 (omejuje). Anketirani so ocenili, da je pomanjkljivo znanje s tega področja kljucni dejavnik pri zaviranju hitrejšega uvajanja oskrbne verige. Nepoznavanje temeljnih zakonitosti oskrbnih verig predstavlja kljuccno oviro pri hitrejši racionalizaciji oskrbnih verig in izboljšanju konkurenčnega položaja podjetja na trgu. Ugotovitev potrjuje eno izmed osnovnih hipotez pricujocega dela. Med pomembne omejevalne dejavnike hitrejšega uvajanja oskrbne verige po ocenah anketiranih uvršcamo dolge in poccasne razvojne cikle, nerazumevanje koncepta oskrbne verige in neusposobljenost kadra. Zadnja navedba je v tesni povezavi z najpomembnejšim dejavnikom, ki omejuje hitrejšo racionalizacijo oskrbne verige, torej preglednica 5 Dejavniki, ki omejujejo uvajanje racionalizacije oskrbne verige opomba N = 93. s pomanjkljivim izobraževanjem s področja obvladovanja oskrbnih verig. Kot manj pomembne omejevalne dejavnike hitrejšega uvajanja racionalizacije oskrbne verige anketirani ocenjujejo neusklajene strateške in takticne usmeritve, velik odpor do sprememb in nedefinirane kazalnike uspešnosti. Hipotezi 2 in 3 smo testirali z uporabo t-testa neodvisnih skupin. Pri pomenu posameznih elementov ob uvajanju racionalizacije oskrbne verige in pri dejavnikih, ki omejujejo uvajanje verige v podjetju, smo testirali razliko povprecnih vrednosti. Razlike pri odgovorih so prikazane v preglednici 7 (poznavanje pomena optimizacije oskrbnih verig po velikosti podjetja) in v preglednici 8 (poznavanje omejitev pri uvajanju oskrbnih verig glede na velikost podjetja). Štiri dejavniki v preglednici 6 (življenjski cikel izdelka in konkurenca - znaccilno; spremembe in zavezništva šibko - znaccilno) kažejo na razlike v dojemanju pomena razlicnih dejavnikov med velikimi in malimi podjetji. V obdobju po osamosvojitvi je bila rast storitev bistveno hitrejša od rasti industrije. Med storitvami so imele najbolj dinamično rast proizvodne storitve. Med vzroki gre iskati predvsem prilagajanje industrijske proizvodnje tehnološkim spremembam in zaostrovanju konkurence ter spremembe v organizaciji industrijske proizvodnje. Najbolj se je delež storitev povecal v drugi polovici 80-ih let kot posledica zmanjšanega deleža industrije zaradi recesije, ki jo je storitveni sektor prebrodil hitreje in z manj izrazitim padcem kot predelovalna industrija. Dejavniki Povprecje Stdev. Pomanjkljivo znanje s tega podroqa Dolgi in poicasni razvojni cikli Nerazumevanje koncepta oskrbne verige Neusposobljen kader Neažurne informacije o potrebah kadrov Zadrževanje kljuicnih informacij Nepripravljenost delitve poslovnega tveganja Toge (neprožne) organizacijske strukture Nizka raven zaupanja med udeleženci Neusklajene strateške in takticne usmeritve Velik odpor do sprememb Nedefinirani kazalniki uspešnosti 3,49 1,359 3,34 1,477 3,16 1,322 3,15 1,359 3,13 1,588 2,81 1,542 3,08 1,440 2,98 1,515 3,43 1,466 2,80 1,515 2,79 1,519 2,53 1,391 preglednica 6 Primerjava srednjih vrednosti dejavnikov, ki vzpodbujajo uvajanje oskrbne verige glede na dejavnosti podjetja Dejavniki (1) (2) t P Sprememba povpraševanja 4,40 4,26 0,75 0,45 Skrajšani življenjski cikel izdelkov 3,67 3,00 2,11 0,04* Globalizacijski procesi 3,82 4,06 -1,14 0,26 Vsakodnevni konkurenccni pritiski 3,79 3,97 -0,72 0,47 Strateška zavezništva, združitve, povezave 3,97 4,69 -4,66 0,00* Potreba po hitri izmenjavi informacij 4-72 5,00 -3-58 0,00* opombe * Statistično znacilno (p < 0.1). Naslovi stolpcev: (1 1 proizvodno podjetje, (2) storitveno podjetje. preglednica 7 Primerjava srednjih vrednosti dejavnikov, ki vzpodbujajo uvajanje oskrbne verige glede na velikost podjetja Dejavniki (1) (2) t P Sprememba povpraševanja 4,20 4,46 -1,49 0,14 Skrajšani življenjski cikel izdelkov 3,02 3,89 3,23 0,00* Globalizacijski procesi 3,81 4,00 -1,06 0,29 Vsakodnevni konkurenčni pritiski 3,63 4,15 2,21 0,03* Strateška zavezništva, združitve, povezave 4,10 4,35 -1,37 0,17 Potreba po hitri izmenjavi informacij 4,80 4.85 -0,42 0,67 opombe * StatistiCno znaCilno (p < 0.1). Naslovi stolpcev: (1) povpreCje malih podjetij, (2) povpreCje velikih podjetij. Preglednici 6 in 9 predstavljata podobno analizo glede na dejavnik panoge (storitveno ali proizvodno podjetje). Prav tako tudi v tem primeru vsi dejavniki razen življenjskega cikla izdelka potrjujejo dejstvo, da se storitvena podjetja bolje zavedajo prednosti, ki jih prinaša racionalizacija oskrbnih verig. Po pricakovanjih velika podjetja bolje razumejo pomen oskrbnih verig. Prav tako preglednica 8 potrjuje boljše razumevanje uvajanja racionalizacije oskrbnih verig v podjetjih. Ugotovitve raziskave Na podlagi ugotovljenega lahko sklepamo, da zaradi boljšega poznavanja koncepta oskrbne verige v vzorec zajetih slovenskih podjetij storitvena podjetja bolje izkorišcajo prednosti, ki jih le-ta prinaša. Na podlagi posameznih primerov ugotovimo, da so bila prav storitvena podjetja tista, ki so doživela velik razmah v zacetku devetdesetih let. Spremembe so nastopile kot posledica strukturnih sprememb, tehnološkega razvoja in iskanja odgovora velikih podjetij za zagotavljanje njihovega nadaljnjega obstoja. preglednica 8 Dejavniki, ki omejujejo uvajanje racionalizacije oskrbne verige glede na velikost podjetja Dejavniki (1) (2) t P Neusklajene strateške intakticne usmeritve 2,55 2,98 -1,36 0,18 Velik odpor do sprememb 2,78 2,79 -0,03 0,97 Toge (neprožne) organizacijske strukture 2,68 3,23 -1,74 0,08* Nerazumevanje koncepta oskrbne verige 2,95 3,33 -1,39 0,17 Nepripravljenost delitve poslovnega tveganja 2,95 3,19 -0,80 0,43 Nedefinirani kazalniki uspešnosti 2,34 2,69 -1,17 0,24 Neusposobljen kader 2,98 3,29 -0,96 0,34 Pomanjkljivo izobraževanje s tega podrocja 3,20 3,73 -1,89 0,06* Zadrževanje kljuccnih informacij 2,73 2,88 -0,44 0,66 Dolgi in poccasni razvojni cikli 3,10 3,61 1,65 0,10* Nizka raven zaupanja med udeleženci 3,05 3,12 -0,24 0,81 Neažurne informacije o potrebah kadrov 2,37 3.69 -4,26 0,00* opombe * Statisticno znaicilno (p < 0.1). Naslovi stolpcev: (1) povprečje malih podjetij, (2) povprecje velikih podjetij. preglednica 9 Dejavniki, ki omejujejo uvajanje racionalizacije oskrbne verige glede na dejavnosti podjetja Dejavniki (1) (2) t P Neusklajene strateške intakticne usmeritve 2,40 3,43 -3,10 0,00 Velik odpor do sprememb 2,59 3,16 -1,55 0,13 Toge (neprožne) organizacijske strukture 2,59 3,71 -3,18 0,00 Nerazumevanje koncepta oskrbne verige 2,78 3,87 -3,62 0,00 Nepripravljenost delitve poslovnega tveganja 2,98 3,26 -0,74 0,47 Nedefinirani kazalniki uspešnosti 2,53 2,52 0,06 0,95 Neusposobljen kader 2,95 3,52 -1,58 0,12 Pomanjkljiva izobrazba s tega podrocja 3,34 3,75 -1,29 0,20 Zadrževanje kljuccnih informacij 2,53 3,36 -2,21 0,03 Dolgi in poicasni razvojni cikli 3,05 3,87 -2,52 0,01' Nizka raven zaupanja med udeleženci 2,73 3,66 -2,80 0,01' Neažurne informacije o potrebah kadrov 2,49 4.14 -5.53 0,00 opombe * Statisticno znacilno (p < 0.1). Naslovi stolpcev: (1) proizvodno podjetje, (2) storitveno podjetje. Vec kot 80% anketiranih podjetij je opredelilo pojem oskrbne verige kot aktivnost, ki omogoca oskrbo proizvodnje z materialnimi viri in pretok izdelkov do koncnega kupca ter s tem povezan tok informacij. Vecina podjetij se je s pojmom oskrbovalne verige že srecala in pozna njegovo opredelitev. Vendar pa pomanjkljivo znanje s podrocja oskrbnih verig podjetjem onemogoca hitrejšo racionalizacijo, zlasti na podrocju nabave, managementa zalog, napovedi prodaje ter višje ravni dobavnega servisa. Podobno kot ugotovitve tujih raziskav (Dyer in Chu 2003; Zhang et al. 2003) tudi ugotovitve naše raziskave kažejo, da so neusposobljeni sodelavci in pomanjkljivo znanje s podrocja oskrbnih verig pomemben zaviralni dejavnik na poti hitrejšega in uspešnejšega povezovanja med podjetji. Poleg znanja kot pomemben omejevalni dejavnik hitrejšega uvajanja racionalizacije oskrbne verige velja omeniti še zaupanje, kar potrjujejo tudi številne tuje raziskave. Spoznali smo, da nepoznavanje temeljnih zakonitosti oskrbnih verig predstavlja kljucno oviro pri hitrejši racionalizaciji stroškov oskrbnih verig ter izboljšanju konkurencnega položaja slovenskih podjetij na trgu. Cilj oskrbne verige je najti najbolj dobičkonosen in najkonkurenc-nejši nacin dostave pravega proizvoda na pravo mesto ob dogovorjenem casu. Z obsegom operacij in številom udeležencev v oskrbni verigi narašcca kompleksnost naccinov, nacrtov akcij in postopkov. Cilj oskrbne verige kot celote je hitro in uccinkovito zadovoljevanje potreb in želja kupcev z minimalnimi stroški za podjetje. Za doseganje le-tega je pomembna medsebojna komunikacija in uigranost vseh udeležencev v oskrbni verigi. Gleda na dejstvo, da pomen povezovanja narašcca, kar se kaže v strategijah podjetij, bodo znanja s tega podrocja še naprej zanimiva tako za raziskovalce kot tudi managerje, saj jim bodo omogodle prepoznati in udejanjiti dolgoročno sodelovanje razmerja, obenem pa se bodo s temi znanji znali izogniti kratkoroccnim, a velikokrat škodljivim razmerjem. Prepoznavanje pomena oskrbne verige, koristi in tveganj, ki jih prinaša, ter nadaljnje raziskovanje v smeri snovanja strategij za uspešno in uccinkovito sodelovanje na tem podrocju so temelj za prepoznavanje osnovnih zmožnosti slovenskih podjetji in njihovo vkljuccevanje v globalne povezovalne tokove. Literatura Christopher, M. 1999. Logistics and supply chain management: strategies for reducing costs and improving service. London: Pitman. Dyer, J. H., in W. Chu. 2003. The role of trusworthiness in reducing transaction costs and improving performance: empirical evidence from the United States, Japan and Korea. Organization Science 14 (1): 5768. Gomezelj Omerzel D., K. Fister in N. Š. Trunk. 2008. The support of employers in the system of workplace learning recognition. International Journal of Innovation and Learning 5 (1): 38-50. Groznik, A. in E. Mujkic. 2005. Management oskrbovalne verige v naftni industriji. Uporabna informatika 13 (3): 146-152. Illeris, S. 1996. The service economy: a geographical approach. Chichester: Wiley. Jaklic, J., H. Tatjana, M. Svetina in M. Indihar Štemberger. 2007. Mene-džment poslovnih procesov v oskrbovalni verigi. Uporabna informatika 15 (1): 11-21. Kalakota, R., in M. Robinson. 1999. E-business roadmap for success. Reading, ma: Addison-Wesley. Kavcic, K. 2006. Konkurenca ne poteka vec med podjetji, temvec med posameznimi oskrbnimi verigami. Management 1 (1): 65-77. Kostecki, M., in A. Fehervary. 1996. Services in the transition economies: business options for trade and investment. Oxford: Elsevier Science. Ochel, W., in M. Wegner. 1987. Service economies in Europe: opportunities for growth. London: Pinter. O'Donovan, T. D. 1995. Competitive advantage in internationally traded service industries: perceptions of the determinant factors. Dublin: Service Industries Research Centre. Ogorelc, A. 2004. Mednarodni transport in logistika. Maribor: Ekonom-sko-poslovna fakulteta. Potocnik,V 2004. Komercialno poslovanje z osnovami trženja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Rižnar, I. 2008. Ucna gradiva pri poslovni anglešcini v slovenskem terciarnem izobraževanju. V Ucenje in poučevanje tujih jezikov na Slovenskem: pregled sodobne teorije in prakse, ur. J. Skela, 122-153. Ljubljana: Tangram. Quinn, B. 2003. Outsourcing innovation: the new engine of growth. Sloan Management Review 41 (4): 13-28. Schary, B. P. in T. Skj0tt-Larsen. 1995. Managing the global supply chain. Copenhagen: Copenhagen Business Press. Stare, M. 1999. Tokovi mednarodne menjave proizvodnih storitev in njihov razvojni pomen. Doktorska disertacija, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Trkman, P., M. Indihar Štemberger, J. Jaklic in A. Groznik. 2007. Process approach to supply chain integration. Supply Chain Management 12 (2): 116-128. Zhang, C., S. T. Cavusgil in A. Roath. 2003. Manufacturer governance of foreign distributor relationship: do relational norms enhance competitiveness in the export market? Journal of International Business Studies 34 (6): 550-556. (Človeški kapital, raziskave in razvoj ter rast produktivnosti: empirična analiza za Slovenijo matjaž novak Univerza na Primorskem, Slovenija taja spaija Podiplomska študentka Univerze na Primorskem, Slovenija V pricujocem clanku so predstavljene empiricne ocene vpliva clo-veškega kapitala na rast produktivnosti dela v Slovenji. V raziskavi ne uporabljamo klasicne metodologije za empiricno ocenjevanje vpliva, temvec metodologijo, ki se sicer uporablja za analizo realne konvergence. Razlika med obema metodologijama je, da v prvem primeru ni kriterija, po katerem bi lahko presojali nepristranskost dobljenih ocen. Obicajna metodologija namrec ocenjuje ekonomski pomen cloveškega kapitala neposredno, kar pomeni, da za izracun potrebujemo ustrezne podatke o zalogi cloveškega kapitala. Ker pa je cloveški kapital v svoji osnovi nemer-ljiva kategorija, je koncni rezultat zelo odvisen od nacina ocenjevanja le-tega. V takšnih primerih je utemeljeno uporabiti metode, ki omogocajo ocenjevanje vpliva cloveškega kapitala na gospodarsko rast na posreden nacin - to je brez uporabe podatkov o clove-škem kapitalu. Zato smo v našem primeru uporabili metodo ocenjevanja realne konvergence (divergence). Tako dobljene staticne ocene na sektorski ravni kažejo, da se temelji gospodarske rasti v Sloveniji v povprecju skladajo s teoreticnimi pricakovanji, kar samo potrjuje uporabnost predlagane metode empiricne analize. Kljucne besede: gospodarska rast, cloveški kapital, raziskave in razvoj (r&r), produktivnost, tehnološki napredek V ekonomski teoriji je priznana vzrocno-posledicna zveza med investicijami v raziskave in razvoj (r&r) na eni strani (vzrok) in rastjo produktivnosti dela na drugi (posledica). Vsebinsko to zvezo ekonomisti poznajo že dolgo, sistematicno pa jo je z razvojem priznanega modela endogene gospodarske rasti v mehanizem gospodarske rasti vpeljal Romer (1990, 71-102). Njegov prispevek ostaja v našem ccasu mejnik v razvoju teorije gospodarske rasti, saj se po kriteriju sis-tematiccnosti in celovitosti sodobna ekonomska teorija gospodarske rasti zakljucuje prav z njegovim modelom. Od tega mejnika naprej Uvod so bili oblikovani številni alternativni koncepti. Vendar noben izmed teh še ni razvit do te mere, da bi predstavljal bodisi alternativo Ro-merjevemu modelu bodisi nadaljevanje evolucije teorije gospodarske rasti. Bistvo Romerjeve razlage je endogeno pojasnjevanje tehnološkega napredka, ki je posledica razvoja novih tehnološko naprednih proizvodov. Obseg teh pa je neposredno odvisen od porajajodh se novih idej. Tovarna idej so ljudje z njihovim cloveškim kapitalom. Prav na temelju teh dejstev Romer sklene, da je dolgorocno vzdržna gospodarska rast dolocene ekonomije mogoca le, ce proizvede dovolj novih idej, jih uspešno pretvori v nove tehnološko napredne proizvode in se s tem zagotavlja tehnološki napredek. Ce zanemarimo pomislek (kritiko), da model uspešno pojasnjuje dolgorocno vzdržno gospodarsko rast samo za tiste ekonomije, ki so t. i. tehnološki voditelj (ang. technology leader), lahko sprejmemo tezo o vzajemnem ucinku cloveškega kapitala in r&r na dolgorocno vzdržno gospodarsko rast. Prav ta povezava je v zadnjem desetletju ali vec izpostavljena množici empiricnih testiranj, testiranje pa je tudi namen tega clanka. V njem predstavljamo empiricne ocene o vplivu raziskav in razvoja v povezavi s cloveškim kapitalom na gospodarsko rast v Sloveniji. Vsebina clanka je razdeljena na štiri sklope. Najprej na kratko predstavimo teoretično ozadje naše empiricne analize. V drugem sklopu predstavimo metodo empiricne analize, v tretjem njene kljucne rezultate. Cetrti sklop je sklep. Teoretična izhodišča Osrednje vprašanje se nanaša na povezavo med cloveškim kapitalom, tehnološkim napredkom (preko r&r) in rastjo produktivnosti. Pri tem velja izpostaviti, da namen tega clanka ni razvijati genezo vsebine v triadi cloveški kapital - proizvodna tehnologija - rast produktivnosti. Njegov namen je pregledno opisati že znana dejstva v ekonomski teoriji ter nakazati nekatere nove vidike in dileme. Osnovni vidik teoretičnega izhodišca je utemeljen že v uvodu, kjer smo opisali v našem casu najbolj popularno Romerjevo (1990) teorijo, ki r&r preko cloveškega kapitala povezuje z dolgorocno vzdržno gospodarsko rastjo. Cloveški kapital je v ekonomiji definiran kot vsota znanja, vešccin in sposobnosti, ki so del vsakega posameznika (glej na primer Grah et al. 1989). (Cloveški kapital je v resnici imaginarna spremenljivka, ki je ne moremo numericcno izraziti. Za to uporabljamo nekatere približke, kot so leta šolanja, višina place (osebnega dohodka), število let zaposlitve. Cloveški kapital je torej posebna spremenljivka, ki kakovostno oplemeniti spremenljivko, ki meri obseg delovne sile. V ekonomski analizi tako pogosto govorimo o t. i. efektivnem delu, ki je neke vrste kompozitna spremenljivka -zmnožek števila delavcev in njihovega cloveškega kapitala. Kljub temu daje efektivno delo zgolj ekonomska spremenljivka, ki predstavlja zmnožek števila delavcev in indeksa cloveškega kapitala, imata spremenljivki efektivno delo in cloveški kapital z vidika ekonomske teorije razliccen pomen. (Človeški kapital je namrecc vir proizvodnje novih idej, ki imajo to sposobnost, da postanejo del novega inovativnega proizvoda. Koliko novih idej v nekem narodnem gospodarstvu nastane, je odvisno predvsem od zaloge cloveškega kapitala v dolocenem gospodarstvu in manj od obsega efektivnega dela. Načeloma lahko obstajata dve gospodarstvi, ki imata enak obseg efektivnega dela, vendar nimata enake zaloge cloveškega kapitala. Prvo gospodarstvo ima vecjo zalogo cloveškega kapitala, vendar manj delovne sile. Nasprotno ima drugo gospodarstvo vec delovne sile, vendar je obseg cloveškega kapitala na zaposlenega manjši. Na temelju primerjave lahko sklepamo, da bo gospodarstvo z vecjo zalogo cloveškega kapitala kljub enaki zalogi efektivnega dela glede na drugo gospodarstvo proizvedlo vec inovativnih idej ter preko tega dosegalo vecji tehnološki napredek in konmo višjo stopnjo rasti produktivnosti dela. Vendar opisani sklep ne drži v celoti. Napovemo lahko zgolj, da bo ekonomija z vecjo zalogo cloveškega kapitala postala tehnološki voditelj, ne bo pa nujno dosegala višje stopnje rasti produktivnosti dela, v primerjavi z ekonomijo z enako zalogo efektivnega dela toda manjšo zalogo cloveškega kapitala. Druga ekonomija morda res nima dovolj zaledja za primerljiv obseg proizvodnje novih idej, ima pa dovolj zaloge efektivnega dela, kije sposobno uccinkovito pridobiti razvito tehnološko znanje iz države, ki je tehnološki voditelj. Govorimo o t. i. absorpcijski sposobnosti cloveškega kapitala oz. efektivnega dela. (Ce je zaloga efektivnega dela dovolj velika, lahko taka ekonomija kljub relativno manjši zalogi cloveškega kapitala učinkovito kopira najsodobnejše tehnološke rešitve države inovatorke. To pomeni, da so razlike v cloveškem kapitalu pomembne zgolj za to, da pojasnimo vzrok, zakaj je ena ekonomija tehnološki voditelj. Vendar pa razlik ne moremo uporabiti za pojasnjevanje razlik v rasti produktivnosti dela. Prav slednje dejstvo je vir motivacije, da se v ekonomskih analizah osredotoccamo na analizo absorpcijske sposobnosti efektivnega dela in cloveškega kapitala. S tem mislimo na njegovo sposobnost, da produktivno izkorišca razpoložljivo tehnologijo. Toda pri tem mo- ramo bit pozorni na dejstvo, da so bila do sedaj predstavljena te-oreticcna izhodišca zasnovana na t.i. makroekonomskem vidiku. V našem primeru pa makroekonomski vidik ni ustrezno izhodišcce, ker se naša analiza osredotoca na razlicne sektorje narodnega gospodarstva. Nacceloma sicer ne gre oporekati logiki, ki makroekonomsko razlago poenostavlja na sektorsko raven, kjer sektor z vecjo zalogo cloveškega kapitala zagotavlja relativno vecjo donosnost investicij v r&r. S tem ohranja privlacnost za investitorje, kar je nenazadnje komplementarni pogoj dolgororno vzdržne gospodarske rasti. Sektor z manjšim obsegom cloveškega kapitala se s tega vidika sooca s problemom dolgorocne stagnacije. Ker je zaloga cloveškega kapitala manjša, v tem sektorju prej nastopi zakon negativne mejne produktivnosti investicij v r&r, kar seveda zavira pritok investicij in s tem dolgoročno vzdržno gospodarsko rast. Kljub temu pa zgolj preslikava makroekonomske teorije na sektorsko raven ni utemeljena. S teoretičnega vidika je za sektorske analize bistveno primernejša mikroekonomska teorija. Razloga za to sta dva. Prvicc, neoklasima sinteza je razdeljena na mikroekonomiko in makroekonomiko, sistematicne teoreticno utemeljene povezave med njima pa ni. Drugic, ob pregledu podatkovne baze o izvirnih znanstvenih clankih ugotovimo, da obstaja obsežna zaloga clankov, kjer cloveški kapital ni edina kljucna komponenta za rast in razvoj podjetja, ampak predstavlja zgolj sestavni element širše spremenljivke. Spremenljivka pogosto nastopa kot intelektualno premoženje podjetja (intellectual capital). Vendar pa je intelektualno premoženje podjetja bistveno širša spremenljivka, saj ne vkljucuje zgolj obstojece zaloge cloveškega kapitala, ampak upošteva tudi vse premoženje, ki je rezultat kreativnega dela cloveškega kapitala v preteklosti. Takšno razlikovanje se zdi vsebinsko utemeljeno. Ekonomski dosežek dolo-ccenega podjetja v danem trenutku ni odvisen le od aktualne zaloge cloveškega kapitala, ampak tudi od rezultatov iz preteklosti. (Človeški kapital je vse od nastanka podjetja gradil njegovo organizacijsko strukturo, kulturo, povezavo z odjemalci (tržišcem) itd. Današnji ekonomski uspeh podjetja torej ni samo rezultat obstojecega cloveškega kapitala, s katerim podjetje razpolaga, ampak tudi rezultat dosežkov iz preteklosti. To je obenem tudi razlog, zakaj preprostega makroekonomskega okvirja v triadi cloveški kapital - r&r - gospodarska rast ni mogoce prenesti na mikroekonomski okvir. Z makroekonomskim vidikom namrec ne moremo pojasniti, zakaj imajo dve podjetji z enako zalogo cloveškega kapitala razlicne ekonomske dosežke, kar pa z mikroekonomskem okvirjem brez težav pojasnimo. Razlog je v razlikah med intelektualnim premoženjem prvega in dru- gega podjetja. Obe podjetji imata lahko enak cloveški kapital, vendar bo uspešnejše tisto z vecjim obsegom intelektualnega premoženja. Sodobna literatura si ni enotna pri definiciji pojma intelektualno premoženje (glej npr. Milost 2007). Vsem definicijam pa je skupno, da med sestavine prištevajo cloveški kapital. Joia (2000, 70-71) na primer piše, da podjetje v bistvu razpolaga z intelektualnim premoženjem (ang. intellectual capital), ki je vsota cloveškega kapitala (ang. human capital) in strukturnega kapitala (ang. structural capital). Cloveški kapital po njegovem mnenju ne pripada podjetju, temveč je posledica posameznikovih izkušenj in znanj. Po drugi strani pa je strukturni kapital tisto, kar je ustvarilo podjetje v toku svojega razvoja in nad cimer ima lastninsko pravico. Podobno razdelitev sta prevzela Nerdurm in Erikson (2001, 127-135), vendar sta intelektualno premoženje definirala kot vsoto cloveškega in organizacijskega kapitala. Mouritsen in Larsen (2001, 359-383) pojasnjujeta t. i. tripartitno sestavo intelektualnega premoženja podjetja. V takšnem sistemu je intelektualno premoženje vsota cloveškega kapitala po-veccana za vrednost organizacijskega kapitala v povezavi z vzpostavljeno mrežo odjemalcev (ang. costumer capital). Enako definicijo uporablja tudi Rashad (2003, 661-697). Omenjeni avtorji še zdalec niso najpomembnejši ali edini s tega področja, prav tako pa niso prvi, ki bi uvedli takšno razlikovanje. Naš namen je bil izbrati tiste, ki v svojih clankih ponujajo bogat pregled prispevkov posameznih avtorjev po utemeljenem vsebinskem kljucu. Ob primerjavi makroekonomskega in mikroekonomskega vidika glede pomena cloveškega kapitala za gospodarsko rast lahko opazimo nedoslednosti znotraj mikroekonomskega sklopa. Medtem ko makroekonomski vidik poudarja in utemeljuje dinamicno vlogo cloveškega kapitala, mikroekonomski vidik ob ccloveškem kapitalu izpostavlja še druge vloge oziroma uvaja širšo kategorijo poimenovano strukturni kapital, katerega sestavni del je zgolj cloveški kapital. Po našem mnenju je dilema lažna in bi zato tudi v mikroekonomskem pogledu veljalo udejanjiti makroekonomski vidik. Nenazadnje organizacijska struktura podjetja, njegova mreža odjemalcev itd. ni nastala eksogeno, ampak je rezultat clovekovega aktivnega delovanja, torej rezultat cloveškega kapitala. Na tem prepričanju temelji tudi v nadaljevanju izpeljana empiriccna analiza. Metoda empirične analize Pri pregledu podatkovnih baz v povezavi z obstojeccimi analizami o pomenu raziskav in razvoja (v povezavi s ccloveškim kapitalom) za gospodarsko rast Slovenije nismo našli nobene neposredno povezane in poglobljene empiricne analize. Kot izhodišče je mogoče uporabiti nekatere delne raziskave. Novak (2003 in 2004) sicer podaja celovito analizo o pomenu cloveškega kapitala za naravo minule gospodarske rasti v Sloveniji, vendar uporablja samo en nacin merjenja cloveškega kapitala in zato ni razvidno, ali so dobljene ocene dovolj robustne ali ne. Z metodološkega vidika sta podobno analizo na ravni posameznih slovenskih občin izvedla Novak in Bojnec (2005). Dobljeni rezultati na regionalni ravni kažejo na pomemben prispevek cloveškega kapitala h gospodarski rasti regij, vendar je prispevek zaradi omejitev v sektorski mobilnosti delovne sile bistveno manjši od potencialnega. Podrobno analizo problema gospodarske rasti sta izvedla Žižmond in Novak (2005). Iz analize je razvidno, da gospodarska rast Slovenije ni omejena z razpoložljivo kolidno cloveškega kapitala v delovno-aktivnem prebivalstvu, ampak je težava v sami naravi cloveškega kapitala - to je njeni sposobnost, da se hitro seli iz degresivnih v propulzivne gospodarske dejavnosti. Omenjene analize še zdalec niso edine v slovenskem prostoru, so pa najbližje naravi in vsebini problema, ki ga v tem članku proučujemo. Podobno velja za študije osredotočene na druge evropske države. Obstaja še niz analiz objavljenih v znanstvenih člankih, ki zaradi razlicnih metodoloških pristopov, namenov in razlik v uporabljenih podatkih med seboj niso neposredno primerljivi. Z vidika uporabljene metode empiricne analize je kriterij pri ve-cini analiz enak. Gre za uporabo regresijske analize, kjer rast produktivnosti nastopa kot odvisna spremenljivka, tehnološki napredek, obseg cloveškega kapitala in drugi specifični vplivi (odvisno od namena in ciljev konkretne empiricne analize) kot neodvisne (pojasnjevalne) spremenljivke. V našem primeru zaradi pričakovane pristranskosti dobljenih empiričnih ocen ne bomo uporabili tega (običajnega) postopka. V vsakem primeru lahko pričakujemo potrditev določene stopnje pozitivne povezave med rastjo produktivnosti na eni strani in tehnološkim napredkom, človeškim kapitalom in izdatki za r&r na drugi strani, s pomočjo katerih bomo skušali določiti posamezne vsebinsko izpostavljene vplive. Opraviti imamo z v ekonometriji znanim problemom napačne regresije (ang. spurious regression) (Gujarati 1995). Ekonometrija sicer ponuja učinkovite postopke, kako se temu problemu izogniti, vendar je uporaba slednjih kritično podvržena kakovosti podatkovne baze. Gre namreč za testiranje stacionarnosti časovnih serij in za analizo kointegracije, kjer potrebujemo ustrezno dolgo časovno serijo, da sploh lahko razvijemo ustrezno stopnjo zaupanja v rezul- tate pripadajocih testov. Toda problem neprave regresije ni edini. Pojavlja se še problem vzročno-posledične zveze. Iz ocen regresij-skega modela namrec ne moremo sklepati, kateri dejavnik nastopa kot vzrok in kateri kot posledica. Rast produktivnosti je s teoretičnega vidika posledica vlaganj v r&r, vendar je rast vlaganj v r&r obenem lahko tudi posledica rasti produktivnosti. Prav zaradi izpostavljenih omejitev smo se odločili, da bomo za empirično testiranje vpliva izdatkov r&r na gospodarsko rast v Sloveniji uporabili drugačno metodološko osnovo. Izbrali smo model, ki ga v ekonomski analizi uporabljamo za testiranje realne konvergence v produktivnosti dela med narodnimi gospodarstvi. S to metodo bi morali dobiti povsem primerljive rezultate kot z zgoraj opisanimi metodami. Žal je obseg in število eksplicitnih empiričnih študij o vplivu človeškega kapitala na gospodarsko rast (preko vlaganj v r&r) omejeno in nam ne omogocca poglobljene analize odmikov dobljenih rezultatov med različnimi metodološkimi pristopi. Rezultate pa je vsekakor mogoče uporabiti za prihodnje analize. Načinov testiranja konvergence med ekonomskimi spremenljivkami je več, v našem primeru je vsebinsko utemeljena uporaba znanega Baumolovega modela (Baumol 1986, 1072-1085), ki povezuje vrednost odvisne spremenljivke z izhodiščno vrednostjo izbrane neodvisne spremenljivke. Baumol je ta model razvil intuitivno na osnovi Solow-Swanovega modela gospodarske rasti, [4] ki trdi, da bodo gospodarstva z nižjo izhodiščno ravnijo produktivnosti pri enaki stopnji poglabljanja kapitala dosegala višjo stopnjo gospodarske rasti. Podobno raziskovalno vprašanje si lahko zastavimo tudi v našem primeru. Poglavitno vprašanje je, ali človeški kapital v Sloveniji povečuje njeno gospodarsko rast ali ne. (Ce jo, potem pričakujemo, da bodo tisti sektorji, ki imajo večji izhodiščni obseg izdatkov za r&r, dosegali višjo stopnjo gospodarske rasti. Kot smo opisali v teoretičnem delu, je utemeljitev te teze naslednja: izdatki za r&r se koncentrirajo v tistih sektorjih narodnega gospodarstva, kjer je večja zaloga človeškega kapitala, saj le-ta omogoča produktivno izkoriščanje naraščajočega obsega investicij v r&r. Tisti sektor, ki ima večjo stopnjo vlaganja v r&r, posledično dosega višjo stopnjo gospodarske rasti. (Ce človeški kapital v resnici pozitivno vpliva na gospodarsko rast, potem bi morala empirična analiza potrditi divergenco in ne konvergence v rasti produktivnosti med sektorji narodnega gospodarstva. (Ce pa empirična analiza divergence ne potrdi, lahko utemeljeno sklepamo, da v narodnem obstaja problem gospodarstvu neučinkovite zaposlenosti človeškega kapitala in problem neučinko- vite porazdelitve investicij med posamezne gospodarske dejavnosti. Formalen matematimi zapis modela uporabljenega pri empiric-nem testiranju realne konvergence, ki ga bomo v našem primeru uporabili za ocenjevanje vpliva r&r na gospodarsko rast v Sloveniji, je naslednji: 1 j. = (ln(y,-,T) -ln(y,-,o)) = ßo + ßi-Mxi.o) + Ei + eu- t1) Posamezne spremenljivke oziroma parametri imajo naslednji pomen: T meri število opazovanj v ccasovni seriji (T = 0 pomeni prvo opazovanje), spremenljivka y meri produktivnost dela, koeficient ß0 je stalni cclen, koeficient ß1 je kriterij presoje konvergence oziroma divergence. Ce je vrednost tega parametra pozitivna, potem gre za divergenco, cce je negativna pa za konvergenco med sektorji. Pojasnjevalna spremenljivka, s katero merimo izhodišcno vrednost investicij na zaposlenega, je označena z x1, indeks i pa uporabljamo za oznacevanje posameznih sektorjev narodnega gospodarstva. Postavljeni model zahteva uporabo panelnih podatkov in temu primernih cenilk. Za ocenjevanje smo uporabili programski paket Stata, ki ponuja številne možnosti, od specifikacije regresijskega modela (model fiksnih ucinkov in model slucajnih ucinkov), do uporabe konkretne cenilke. Kar zadeva izbiro med modelom fiksnih in slucajnih ucinkov, smo upoštevali kriterij namena analize (glej tudi Solow 1956 in Swan 1956). Ker smo se osredotocali na doloceno število opazovanj v posameznih casovnih enotah, je bila izbira modela fiksnih ucinkov (v tem primeru je vrednost spremenljivke et predpostavljena kot fiksna za vse enote opazovanja v casovni enoti t) utemeljena. Poleg tega je tu še vprašanje izbire primernega postopka za ocenjevanje parametrov. Dilema, ki se pojavlja, je ali izbrati postopek, ki upošteva razmerja znotraj istih enot opazovanja v razlicnih casovnih presekih (ang. within estimator), ali postopek, ki upošteva zgolj razmerja med razlicnimi enotami opazovanja v razlicnih casovnih presekih (angl. between estimator). Pri tem velja pravilo, da se med obema naccinoma odloccimo glede na namen analize (glej na primer Wooldrige 2002). V našem primeru nas zanimajo razmerja med razlicnimi sektorji in ne razmerja znotraj sektorjev, kar utemeljuje izbiro postopka, ki upošteva razmerja med razlicnimi enotami opazovanja v razlicnih casovnih presekih (angl. between estimator). Analiza dobljenih rezultatov Izhodišcne podatke za oceno divergence v rasti produktivnosti med sektorji slovenskega narodnega gospodarstva pojasnjujemo s pozi- tivnim učinkom investicij v r&r podprtih z ustrezno absorpcijsko sposobnostjo cloveškega kapitala. Podatke smo pridobili pri Euro-statu. Uporabili smo podatke o dveh casovnih serijah: produktivnost dela (izračunana je kot realna dodana vrednost na zaposlenega) in realna vrednost izdatkov za r&r na zaposlenega. Podatki so zbrani za leto 1998, 2000 in 2002 za naslednje sektorje, ki so opredeljeni v skladu z nace klasifikacijo: da proizvodnja hrane, pijacc in tobaččnih izdelkov, db proizvodnja tekstilij, dc proizvodnja oblaččil, dd obdelava in dodelava lesa, de proizvodnja papirja, tiskarstvo in založništvo, df (in dg) proizvodnja kemikalij in farmacevtskih izdelkov, dh proizvodnja izdelkov iz gume in plastiččnih mas, di proizvodnja drugih nekovinskih izdelkov, dj proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov brez strojev in naprav, dk proizvodnja strojev in naprav, dl proizvodnja pisarniških strojev, raččunalnikov, električčnih aparatov, optiččnih izdelkov, dm proizvodnja motornih vozil in plovil, dn proizvodnja pohištva in reciklaža, e oskrba z elektriko, plinom in vodo, g trgovina na debelo brez posredništva, i promet in zveze, j finančno posredništvo, obdelava podatkov, k projektiranje in tehnično svetovanje. Vse zahtevane podatke smo izrazili v stalnih cenah, kot izhodišče smo izbrali leto 1995, za deflator pa smo uporabili implicitni deflator bruto domačega proizvoda. Glede na podatke smo ocenili naslednji regresijski model na osnovi uporabe panelnih podatkov: 1 - = (ln(yiT) - ln(y,-0)) = ßo + ßi -ln(rr,- 0) + e, + ea, (2) kjer je vrednost spremenljivke T = 3, ki se nanaša na leto 2002, izhodiščno leto je leto 1998 (t = 0). Parameter et je v našem primeru obravnavan kot nespremenljiv (model fiksnih učinkov). Leva stran preglednica 1 Empirične ocene Parameter Ocena parametra t-statistika Stopnja znacilnosti F-statistika Stopnja znacilnosti ßo ßi r2 between 2,36 1,57 0,51 1,59 4,01 0,131 0,001 15,74 0,001 Naravni logaritem izhodiščne vrednosti investicij v r&d na zaposlenega opombe Povprečna stopnja rasti produktivnosti dela je izražena v odstotkih. V raz-sevnem diagramu je dodana linearna premica ocenjenih vrednosti. Kot kriterij pojasnjevalne moči je izbran takoimenovani determinacijski koeficient »between«, ki je v izbranem primeru upoštevan kot klasiicni determinacijski koeficient. (Model fiksnih uicinkov je ocenjen tako, da so upoštevana razmerja med razlicnimi enotami opazovanja v razlicnih casovnih presekih.) enacbe izraža povprecno stopnjo rasti produktivnosti dela za posamezni sektor v obdobju 1998-2002, desna stran enacbe pa to vrednost pojasnjuje preko logaritma izhodišcne vrednosti obsega investicij v r&r na zaposlenega v posameznem sektorju. Z vsebinskega vidika je pomemben predznak parametra ßi. Negativen predznak pomeni, da je rast izhodišcne vrednosti obsega investicij na zaposlenega povezana z zniževanjem povprečne stopnje rasti produktivnosti dela. To pa je odraz dejstva, da se narodno gospodarstvo na sektorski ravni sooca s problemom neustrezne absorpcije investicij v r&r - rast teh investicij tako v bistvu zmanjšuje stopnjo rasti produktivnosti dela. Dobljeni empiricni rezultati kažejo, da je zveza med povprecno stopnjo rasti produktivnosti dela in pripadajocco izhodišccno vrednostjo investicij v r&r na zaposlenega v posameznem sektorju pozitivna in statisticcno znaalna. Tak rezultat je v prid teoreticcnim prica-kovanjem o pozitivnem uanku investicij v r&r na gospodarsko rast. Na temelju dobljenih ekonometričnih ocen lahko na splošno trdimo, da so osnovni temelji gospodarske rasti slovenskega gospodarstva na sektorski ravni dobri. V prihodnosti lahko pričakujemo porast tistih gospodarskih dejavnosti, ki bodo povečevale investicije v r&r. Rezultat obenem kaže, da je v obravnavanem obdobju prispevek človeškega kapitala h gospodarski rasti pozitiven, saj bi se v nasprotnem primeru morale pokazati investicije v r&r z negativnim vplivom ali vsaj s statistično neznačilnim pozitivnim vplivom. Osrednji namen pričujočega članka je bil oceniti vpliv človeškega kapitala in investicij v r&r na gospodarsko rast v Sloveniji. Empirična analiza še zdaleč ni edina v slovenskem prostoru, vendar je njena prednost ta, da vpliva človeškega kapitala preko investicij v r&r ne ocenjuje neposredno, ampak posredno. Pri neposrednem ocenjevanju je potrebno izmeriti obseg človeškega kapitala, kar pa predstavlja problem, saj na tem področju ni poenotene metodologije. Cloveški kapital namreč ni neposredno merljiva kategorija, kar utemeljeno povečuje dvom v točnost empiričnih ocen. Da bi se omenjenemu problemu izognili, smo se odločili, da bomo za empirično merjenje povezav med človeškim kapitalom, investicijami v r&r ter rastjo produktivnosti dela uporabili metodo, ki se običajno uporablja pri ocenjevanju realne konvergence. V tem primeru za ocenjevanje vpliva človeškega kapitala na gospodarsko rast ne potrebujemo podatkov o njegovem dejanskem obsegu. Kot pojasnjevalno spremenljivko uporabimo zgolj obseg investicij v r&r. Ce ima človeški kapital teoretično pričakovani pozitiven učinek na gospodarsko rast, potem mora rast investicij v r&r večati divergenco (in ne konvergence). Dobljene empirične ocene na ravni izbranih sektorjev slovenskega gospodarstva to napoved potrjujejo. Iz ugotovitve lahko sklepamo, da so vsaj na sektorski ravni temelji gospodarske rasti v Slovenji dobri. Kljub temu imamo še vedno opravka s preliminarno analizo, saj uporabljena metodologija ne daje odgovorov na nekatera pomembna vprašanja. Tako na primer ne znamo ničesar povedati o tem, kakšna je potencialna stopnja divergence med posameznimi gospodarskimi sektorji v rasti produktivnosti dela glede na rast človeškega kapitala oziroma razpoložljivega efektivnega dela. S tovrstnim rezultatom bi lahko ugotovili, ali se temelji gospodarske rasti v času izboljšujejo ali slabšajo. Vendar metodologija uporabljena v analizi omogocca zgolj statično oceno povprečnega stanja, ne omogocca pa sklepanja o trendih. Razvoj metodološkega okvirja za posredno ocenjevanje vpliva Sklep človeškega kapitala na gospodarsko rast, ki bo ob statični oceni omogočal tudi ocenjevanje trendov bodočih gibanj, ostaja ena izmed pomembnih nalog nadaljnjega raziskovanja. Literatura Baumol, W. J. 1986. Productivity growth, convergence, and welfare: what the long-run data show. American Economic Review 76 (5): 10721085. Grahm, B., R. E. Baxter in E. Davis. 1998. Dictionary of economics. London: Penguin. Gujarati, D. N. 1995. Basic econometrics. New York: McGraw-Hill. Joia, L. A. 2000. Measuring intangible corporate assets. Journal of Intellectual Capital 1 (1): 68-84. Milost, F. 2007. A dynamic monetary model for evaluating employees. Journal of Intellectual Capital 8 (1): 124-138. Mouritsen, J., in H. T. Larsen. 2001. Reading an intellectual capital statement. Journal of Intellectual Capital 2 (4): 359-383. Nerdurm, L., in T. Erikson. 2001. Intellectual capital: a human capital perspective. Journal of Intellectual Capital 2 (4): 127-135. Novak. M. 2003. Analysis of the nature of economic growth of Slovenian economy. Managing Global Transitions 1 (2): 153-167. -. 2004. Analiza narave rasti slovenskega gospodarstva. Koper: Fakulteta za management Koper. Novak, M., in Š. Bojnec. 2005. Human capital and economic growth by municipalities in Slovenia. Managing Global Transitions 3 (2): 157177. Romer, P. M. 1990. Endogenous technological change. Journal of Political Economy 98 (5): S71-S102. Solow, R. M. 1956. A contribution to the theory of economic growth. Quarterly Journal of Economics 70 (1): 65-94. Stata. 2003. Cross-sectional time series: reference manual. College Station, tx: Stata. Swan, T. W. 1956. Economic growth and capital accumulation. Economic Record 32 (63): 34-61. Wooldrige, J. M. 2002. Econometric analysis of cross section and panel data. Cambridge, ma: mit Press. Žižmond, E., in M. Novak. 2005. Sectoral reallocation of labour as a limit on total factor productivity growth in Slovenia. Post Communist Economies 18 (2): 205-225. Višina in oblikovanje cen rabljenih stanovanj v Sloveniji martin romih Medvešek-Pušnik, borznoposredniška hiša, d. d., Slovenija štefan bojnec Univerza na Primorskem, Slovenija Hedonska cenovna funkcija je ocenjena za rabljena stanovanja v Sloveniji. Cene rabljenih stanovanj v Sloveniji se med obmocji razlikujejo, tako da je osem analiziranih obmocij mogoce razdeliti v tri cenovne skupine: najdražjo skupino sestavljata Ljubljana z okolico in Primorska, v srednjo cenovno skupino spada Gorenjska, najcenejša pa so stanovanja v vzhodnem in severnem delu države. Test enakosti aritmeticnih sredin ter apriorna in aposteri-orna analiza potrdijo te razlike. Regresijska hedonska analiza cen rabljenih stanovanj proucuje tudi vpliv razlicnih dejavnikov na ceno za kvadratni meter rabljenega stanovanja. V cenovno najdražji skupini je tipicna znacilnost vpliv velikosti stanovanja na njegovo ceno. Vpliv je nekoliko manjši v srednji in nizki cenovni skupini. Starost in nadstropje stanovanja imata znacilen vpliv v najdražji in najcenejši cenovni skupini, manj znacilen vpliv pa v srednji cenovni skupini slovenskih obmocij. Sklenemo lahko, da so kljucni mikrodejavniki dolocanja cene za kvadratni meter rabljenega stanovanja v Sloveniji velikost, starost in nadstropje stanovanja, ki tako izražajo nehomogene lastnosti posameznega stanovanja. Kljucne besede: hedonska analiza cen, trg stanovanj, cenovne razlike, Slovenija Razmere na slovenskem trgu nepremicnin, ko cene rabljenih (in novih) stanovanj v nekaterih predelih države celo presegajo cene nepremicnin v najrazvitejših clanicah Evropske unije (eu), so predmet razprav nosilcev socialne, regionalne, zaposlitvene in širše ekonomske politike. Na ponudbo in povpraševanje po nepremicninah in s tem na njihove cene vpliva vec dejavnikov. Poleg ekonomskih dejavnikov, kot so dohodki prebivalstva in možnosti zaposlovanja, vplivajo še drugi dejavniki na primer bivanjski slog, naan in razvoj mišljenja zaradi vpliva neformalnih institucij, demografske razmere in državna (zlasti fiskalna in socialna) politika (Reichert 1990). Mladi, Uvod ki se osamosvajajo, po navadi iščejo manjša stanovanja, družine z otroki se selijo v večja stanovanja, upokojenci pogosto spet v manjša. Na trgovanje s stanovanji vplivajo tudi številne ločitve (večje stanovanje bivša zakonca na primer zamenjata za dve manjši), porazdelitev socialnih kategorij prebivalstva po posameznih mestnih predelih, stopnja urbanizacije in centralizacije države. Tako kot drugod po svetu (na primer Čannari, Nucci in Sestito 2000) tudi v Sloveniji poznamo imigracijske in emigracijske regije, v mestih pa elitne in manj elitne predele. Tudi staranje prebivalstva, nizka rodnost in drugi demografski dejavniki dolgoročno spreminjajo razmere na obravnavanem stanovanjskem trgu (Green in Hendershott 1993). Nepremičninski in stanovanjski trg je z vidika ekonomskega proučevanja torej zelo zanimiv, saj je to po eni strani trg, kjer načeloma velja zakon ponudbe in povpraševanja, po drugi strani pa na njem obstajajo tudi nekatere posebnosti, ki trg odmikajo od ideala popolne konkurence, na primer nemobilnost ponudbe obstoječih stanovanj (Allen in Floyd 1997). (Članek temelji na hedonski analizi cen rabljenih stanovanj. Številne analize so ocenjevale hedonsko cenovno funkcijo za različne segmentirane trge (Straszheim 1974; Rosen 1974; Pakes 2003). Ocenjevanje hedonske cenovne funkcije predpostavlja, da je hedonska povezava med cenami in atributi proizvoda enaka ali da obstajajo majhne variacije v tej hedonski povezavi. Literatura zato poskuša identificirati objektivne in senzorske značilnosti proizvoda, ki značilno vplivajo na oblikovanje njegove cene in tržno segmentacijo. Tržna segmentacija na trgu stanovanj se oblikuje glede na različne vrste in velikosti stanovanj in hiš ter glede na njihovo različno geografsko lokacijo. Prispevk obravnava ključne dejavnike posameznega rabljenega stanovanja, ki vplivajo na oblikovanje njihove cene na slovenskem nepremičninskem trgu. Ugotoviti želimo, ali je trg rabljenih stanovanj segmentiran v diferencirane trge. Pričakujemo, da ob relativno fiksni ponudbi stanovanj ceno oblikujejo dejavniki povpraševanja (Samuelson in Nordhaus 2003), ki se geografsko razlikujejo. To pomeni, da pričakujemo, da se višina cen stanovanj po posameznih območjih razlikuje zaradi dejavnikov, ki bodisi vplivajo na povečanje povpraševanja po stanovanjih (na primer v okolju, kjer so gospodarske razmere ugodne in dohodki prebivalstva rastejo, se prebivalstvo priseljuje oziroma gre za turistične kraje) bodisi na njegovo zmanjšanje (na primer periferna podeželska območja s slabimi možnostmi zaposlovanja in odseljevanjem prebivalstva). Kljub znanim vplivom posameznih socio-ekonomskih spremenljivk na makrogospodarski ravni je raziskava osredotoccena predvsem na mikrodejavnike povpraševanja na trgu rabljenih stanovanj, med katerimi so po prica-kovanjih pomembne predvsem lokacija in lastnosti stanovanja (starost, velikost, obnovljenost in podobno). Temeljna hipoteza clanka je, da so na mikroravni kljucne spremenljivke cen rabljenih stanovanj predvsem njihove nehomogene lastnosti, pri katerih izstopa zlasti lokacija stanovanja. Cilj analize je, da z uporabo statisticcno-ekonometrijskih metod prouamo kljucne dejavnike, ki ob relativno fiksni ponudbi stanovanj vplivajo na oblikovanje in gibanje cen rabljenih stanovanj v Sloveniji z namenom boljše razumeti delovanja trga rabljenih stanovanj, kar je pomembno za management ponudbe stanovanj v smeri ugotovljenih ekonomskih parametrov in preferenc kupcev glede želenih lastnosti stanovanj. Zaradi težav s pridobitvijo podatkov o pogodbenih cenah stanovanj, s katerimi razpolaga Davcni urad Republike Slovenije, je analiza narejena na podlagi izklicnih (nastavljenih) cen objavljenih pri nepremicninskih agencijah ali individualno. Pricakujemo, da so te cene nekoliko višje glede na dejanske pogodbene cene, saj vecina prodajalcev stanovanj najbrž podobno »napihne« izklicne cene, ker pricakuje nižjo izvršitveno ceno. Poleg analize dejavnikov oblikovanja cen bomo poskušali oceniti tudi njihovo izklicno »napihnjenost«. V nadaljevanju clanka sledi na kratko predstavljena osnovna teorija znacilnosti nepremicninskih trgov in hedonska analiza oblikovanja cen. Temu sledi prikaz metodologije in uporabljenih podatkov ter rezultatov analize dejavnikov cen za vzorec 352 stanovanj, ki so v razliccnih slovenskih obmoccjih. Ugotoviti želimo, ali med posameznimi obmocji v Sloveniji obstajajo znadlne razlike v cenah rabljenih stanovanj in ali obstajajo homogene cenovne skupine med obmocji. Z regresijsko hedonsko analizo cen ugotovljamo dejavnike oblikovanja cen na mikroravni stanovanja v razlimih obmocjih Slovenije. Zadnje poglavje na kratko povzema temeljne ugotovitve in daje implikacije za management trga stanovanj ter za nadaljnje analize trga stanovanj v Sloveniji. Trg rabljenih stanovanj in hedonska analiza cen Analiza trga nepremicnin pomeni ugotavljanje nepremicninskih potreb (povpraševanja) in ponudbe pri njihovem zadovoljevanju ter sintezo in razumevanje obeh (Schmitz in Brett 2001). Na nepremicc-ninskem trgu se podobno kot na vseh trgih sreccujejo razliccni interesi ponudbe in povpraševanja, med katerimi so pomembni predvsem socio-ekonomski. Trg nepremicnin je specificen zaradi posebnih lastnosti nepremicnin in se v doloccenih znaccilnostih precej razlikuje od drugih trgov (Cirman 1999). Heterogenost ponudbe recimo pomeni, da niti dve podobni nepremičnini na različnih geografskih lokacijah ali z različnimi pogledi na isti lokaciji nista popolnoma enaki in medsebojno primerljivi. Kot poledica heterogenosti in nepremičnosti so za trg nepremičnin značilne velike razlike v cenah in v številu transakcij med posameznimi regijami. Po drugi strani pa kupci iščejo in uporabljajo nepremičnine v točno določene namene. Nepremičninski strokovnjaki se takšni specifičnosti v povpraševanju prilagajajo s specializacijo za posamezno nepremičninsko območje. Transakcije na trgu nepremičnin so po navadi zaupne narave. Kupci in prodajalci se pogosto zatečejo po pomoč k nepremičninskim posrednikom, ker sami ponavadi ne uspejo pridobiti pomembnih tržnih informacij, saj je postopek pridobivanja teh tipično asimetričnih informacij po navadi dolgotrajen, zahteven in drag. Zaradi nepremičnosti, trajnosti in dolge dobe gradnje nepremičnin je tudi usklajevanje ponudbe in povpraševanja mogoče le na daljši rok. Dolgo obdobje, potrebno za gradnjo nepremičnine, in njena dolga življenjska doba povzročata kratkoročno neelastično ponudbo. To pomeni, da pri povečanem povpraševanju po specifičnih stanovanjih ali na primer trgovskih lokalih kratkoročno ne moremo povečati njihovega števila, temveč je za to lahko potrebnih nekaj let. Ceprav je fizičen obseg ponudbe nepremičnin kratkoročno dan, se na spremembe v povpraševanju v veliki meri odziva izkoriščenost obstoječih kapacitet. Podobno se pri upadanju povpraševanja poveča delež nezasedenosti (Allen in Floyd 1997). Zaradi dolge življenjske dobe nepremičnine nova ponudba zgradb v posameznem letu pomeni samo majhen delež v obstoječem stanovanjskem obsegu. To pomeni, da lahko že majhno povečanje povpraševanja povzroči precejšnje povišanje cene, ki lahko spodbudi večji obseg novogradenj.1 Zaradi učinka »pospeševalca« lahko relativno majhnemu povečanju povpraševanja sledi veliko večji deležev novih naložb. Povečanje ponudbe nepremičnin močno temelji na pričakovanjih o prihodnjem povpraševanju. Trenutne razmere na trgu so pomembne samo toliko, kolikor vplivajo na pričakovanja o prihodnjih razmerah na trgu. Vlagatelji morajo predvideti, kako se bodo na pričakovane tržne razmere odzvali drugi tržni udeleženci (Allen in Floyd 1997). Za trg nepremičnin je mogoče trditi, da je kazalnik gospodarskih razmer v državi, saj se te kažejo v gibanju ponudbe in povpraševanja (Quigley 1999). V času gospodarske rasti se poveča povpraševanje po poslovnih nepremičninah in zemljiščih ter posledično po stanovanjih predvsem zaradi širjenja proizvodnje in novega zaposlovanja, v razmerah višje inflacije pa se povpraševanje po nepremičninah po- veča predvsem zaradi povpraševanja financnih družb, ki išcejo varno realno naložbo. Nepremicnine so tudi ena od najpogostejših oblik nalaganja premoženja slovenskih gospodinjstev, saj naložba v lastno nepremicnino posamezniku daje vecjo stanovanjsko in tudi financno varnost (Cirman 2002). Analize gibanja cen stanovanj in drugih ne-premicnin kažejo, da so cene stanovanj odvisne od vec dejavnikov, na primer dohodka, možnosti zadolževanja, demografskih sprememb, makroekonomskih dejavnikov (Reichert 1990; Poterba, Weil in Shil-ler 1991; Casey in dr. 2003); nanje močno vpliva tudi geografska lokacija stanovanja (Gelfand in dr. 2004). Poleg teh dejavnikov na cene stanovanj in nepremičnin vplivajo tudi pricakovanja na trgu in v celotnem gospodarstvu (Guirguis, Giannikos in Andersson 2005). Pri analizi gibanja cen stanovanj je treba ločiti med makro- in mi-krodejavniki cen stanovanj. Makrodejavniki vplivajo zlasti na tren-dno gibanje cen, mikrodejavniki pa so povezani z lastnostjo stanovanj, kot so lokacija, starost, opremljenost in podobno. Mikrodejav-niki so zato ključni za določanje trenutne ravni cen in za oblikovanje razlik med posameznimi stanovanji (Pagourtzi in dr. 2003). V nadaljevanju se bomo posvetili hedonski analizi cen rabljenih stanovanj. Standardni model hedonske analize cene predpostavlja, da je cena proizvoda, P, opisana s hedonsko cenovno funkcijo, P = P(z), kjer je z vektor atributov. Hedonska analiza cen nepremičnin v tem prispevku je povezana zlasti z mikrodejavniki kot atributi posameznega rabljenega stanovanja in segmentacijo trga rabljenih stanovanj. Analiza je bila opravljena v začetku leta 2007, ko smo pridobili podatke za 352 stanovanj iz različnih delov Slovenije. Bistvo analize je bilo ugotoviti razlike v višinah cen stanovanj na posameznih območjih v Sloveniji in dejavnike, ki na to vplivajo. Metodologija in podatki metodologija S hedonsko analizo cen rabljenih stanovanj želimo ugotoviti, ali med območji v Sloveniji obstajajo razlike v višini cen rabljenih stanovanj in v povprečnih vrednostih pojasnjevalnih spremenljivk kot dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje in spreminanje cen stanovanj. Pri tem uporabljamo analizo variance (anova), aposteriorno in apriorno analizo ter multiplo regresijo. Najprej je z F-statistiko preverjena veljavnost ničelne domneve o enakosti povprečne cene na kvadratni meter stanovanja med posameznimi območji (H0:m1 = m2 = • •• = Ms). Neodvisne skupine geografskih območij od 1 do 8 pri tem predstavljajo območja Ljubljana, Ljubljana - okolica, Gorenjska, Primorska, Savinjska, Podravje, Dolenjska in Notranjska. Poleg tega je z Leve-novim preizkusom preverjana enakost varianc proučevanih skupin za vse obravnavane spremenljivke. Gre za preizkušanje ničelne domneve H0 : a1 = a2 = ... = a8. V sklopu aposteriorne analize je narejenih več različnih testov združevanja regij v homogene skupine (Student-Newman-Keuls, Tukey hsd in Scheffe). Z apriorno analizo s kontrasti kot del analize variance testiramo razlike v cenah rabljenih stanovanj med homegenimi skupinami, s čimer želimo podkrepiti rezultate aposteriorne analize. Pri ugotavljanju dejavnikov oblikovanja cen rabljenih stanovanj v Sloveniji najprej uporabimo metodo najmanjših kvadratov (ols), s katero ocenimo enačbo y = Xb + e, kjer je y vektor vrednosti odvisne spremenljike (cena na kvadratni meter stanovanja), X je matrika vrednosti pojasnjevalnih spremenljivk (na primer starost stanovanja, število sob in nadstropje, v katerem je stanovanje), e pa predstavlja slučajno napako v regresijski oceni (Greene 2003; Gu-jarati 2003). Z Whitovim testom preverjamo ničelno domnevo, da so vsi parcialni regresijski koeficienti regresije e2 = a0 + a1x1 + a1x22 + a3x2 + a4x22 + a3x1x2 + ... enaki nič, oziroma splošnejšo domnevo, da je ai2 = a2, s čimer smo nadalje preverili domnevo o homoskeda-stičnosti. V primeru zavrnitve domneve je kršena predpostavka najnižje variance, zato ols ni več najustreznejša metoda. V tem primeru Ramanathan 2002 in Greene 2003 priporočata uporabo metode generaliziranih najmanjših kvadratov (gls), ki zagotavlja konstantno varianco ostankov modela. podatki V vzorcu smo zajeli 352 stanovanj iz različnih krajev Slovenije. Večino podatkov smo pridobili z internetnih strani nepremičninskih portalov in nepremičninskih agencij (preglednica 1). Rabljena stanovanja so bila večinoma naprodaj med januarjem in marcem 2007. Po predhodnih pogovorih z nepremičninskimi posredniki so bili kot ključnega pomena za raziskavo izbrani podatki o vrednostih naslednjih spremenljivk: • cena stanovanja na kvadratni meter (v evrih, izračunano kot cena stanovanja deljeno z njegovo površino); • lokacija stanovanja (Ljubljana, Ljubljana - okolica, Gorenjska, Primorska, Savinjska, Podravje, Dolenjska in Notranjska); • velikost stanovanja v kvadratnih metrih (m2); število sob v stanovanju (0 - garsonjera, 1 - enosobno stanovanje, 1,5 - enoinpol sobno stanovanje, 2 - dvosobno stanovanje, 3 - trisobno stano- preglednica 1 Uporabljene spletne strani nepremičninskih portalov in agencij ter število vključenih stanovanj Portal/agencija, spletna stran in obdobje n Slonep, nepremičninski portal, http://www.slonep.net, januar-marec 2007 86 NepremiCnine.net, nepremicninski portal, http://www.nepremicnine.net, 78 januar-marec 2007 Mreža nepremicnin, http://www.mreza.si, marec 2007 45 Arkada nepremicnine, d. o. o., http://www.arkada-nepremicnine.si, 34 januar-marec 2007 Gabra, d. o. o., http://www.gabra.si, marec 2007 29 Borza nepremicnin, http//www.nepremicnine.si21.com/baza, 25 februar-marec 2007 Akva, d. o. o., http://www.akva.si, marec 2007 19 Darmal, d. o. o., http://www.darmal.si, januar 2007 19 Imobilia, d. o. o., http://www.imobilia.si, februar 2007 17 Skupaj 352 vanje, 4 - štirisobno stanovanje, 5 - petsobno stanovanje in 6 -šestsobno stanovanje); • starost stanovanja v letih izražena kot 2007 minus leto izgradnje; nadstropje (0 - pritlicje, 1 - prvo nadstropje, 2 - drugo nadstropje in tako dalje do 11 - enajsto nadstropje). Balkon, ki je binarna spremenljivka z vrednostjo 1, ce ima stanovanje balkon, oziroma 0, ce ga nima. Vkolikor ima stanovanje druge zunanje površine, kot je na primer atrij, upoštevamo vrednost binarne spremenljivke 1 oziroma 0, ce zunanjih površin nima. V vzorec so bila zajeta le tista stanovanja (oglasi), pri katerih so bile razvidne vse zgoraj navedene lastnosti stanovanja. Posebej smo se trudili, da je bilo vsako stanovanje v vzorec zajeto le enkrat, saj so se oglasi za posamezno stanovanje lahko pojavili pri razlicnih nepremicninskih posrednikih istoccasno, obenem pa še kot samostojne ponudbe. Ker obmocja niso ponderirana, vzorec v popolnosti ne odraža obmocne strukture stanovanj na trgu. Vzorec rabljenih stanovanj je nastal z nakljuco izbiro stanovanj, pri cemer je bil glavni kriterij razpoložljivost podatkov o stanovanju. Ker nepremicninske agencije na vecjih in živahnejših trgih rabljenih stanovanj (na primer v Ljubljani, Mariboru in Kranju) na svojih spletnih straneh vecinoma pripravljajo popolnejše ponudbe, je zastopanost teh regij v vzorcu morda nekoliko vecja od dejanskih transakcij. Po drugi strani pa velja, da sta ponudba in prodaja rabljenih stanovanj v zgoraj navedenih mestih dejansko precej vecji kot na drugih obmoccjih. (Morebitna odstopanja so pri nekaterih Obalnih obmoccjih na Primorskem.)2 Analiza je bila sprva zasnovana za izvedbo na dejanskih podatkih o cenah prodanih stanovanj. Ob poizvedovanju pri nepremičninskih agencijah je postalo jasno, da bo podatke o dejansko prodanih stanovanjih in njihovih prodajnih cenah težko zbrati, saj jih posredniki zaradi varovanja podatkov o strankah ne želijo posredovati. Zato smo raziskavo osredotočili na analizo rezervacijskih cen objavljenih v tiskanih in internetnih oglasih. Tovrstne cene sicer ne predstavljajo pravih podatkov o dejanskih tržnih cenah rabljenih stanovanj, kljub temu pa dajejo pomembne informacije o višini cen in dejavnikih, ki vplivajo na njihovo višino. Za manjši vzorec 40 prodanih rabljenih stanovanj smo od ene izmed ljubljanskih agencij uspeli dobiti tudi podatke o dejanskih cenah prodanih stanovanj. Izkazalo se je, da so dejanske cene rabljenih stanovanj v povprečju za okrog osem odstotnih točk nižje od rezervacijskih cen, koeficient variacije pa znaša 0,0476. To pomeni, da predstavlja standardni odklon razmerja med prodajno in dejansko ceno komaj 4,76 odstotkov aritmetične sredine tega razmerja.3 Sklepamo lahko, daje uporaba nastavljenih rezerva-cijskih cen v analizi ustrezna. Empiricni rezultati Predstavimo najprej opisne statistike v vzorec zajetih rabljenih stanovanj. V preglednici 2 so navedeni statistični podatki za pet v analizo vključenih spremenljivk. Dve binarni pojasnjevalni spremenljivki (razpoložljivost balkona balkon in razpoložljivost zunanjih površin zunpov) sta iz prikaza izločeni. V vzorcu je namreč 313 stanovanj z balkonom oziroma 39 brez njega in 20 stanovanj z dodatnimi zunanjimi površinami oziroma 332 brez njih. Iz preglednice 2 razberemo, da se nastavljene cene (cena) stanovanj gibljejo med 800 in 3650 evrov na kvadratni meter, v povprečju pa nastavljena cena za kvadratni meter znaša 1957 evrov. Koeficient variacije 0,368 pokaže, da standardni odklon predstavlja 36,8% povprečne nastavljene cene stanovanj, kar sicer presega deklarativno mejo 0,20. To kaže, da je variabilnost cen na kvadratni meter rabljenega stanovanja precejšnja, kljub temu pa še vedno govorimo o zmerni variabilnosti cen med območji v Sloveniji. V vzorec so zajeta stanovanja velikosti (velikost) od 17 do 180 m2 (povprečna velikost je 50,78 m2), kar vključuje stanovanja od garsonjere (število sob - sobe =0) do šestsobnega stanovanja (maksimum = 6). Stanovanja se nahajajo od pritličja do enajstega nadstropja (nad-str), največkrat so v tretjem oziroma četrtem nadstropju. Povprečna starost stanovanj je skoraj 24 let, sicer pa so stara od 0 do 45 let. Variabilnost spremenljivke starost je tako relativno visoka (koeficient preglednica 2 Opisne statistike v analizo vkljuCenih spremenljivk za celoten vzorec (brez binarnih) Spremenljivka Min Max as kv Cena 800 3650 1957.39 0,368 Velikost 17 180 50,78 0,487 Sobe 0 6 2,20 0,734 Nadstr 0 11 3,81 0,751 Starost 1 45 23,76 0,529 opombe Min - minimalna vrednost; Max - maksimalna vrednost; as - aritmetiCna sredina; kv - koeficient variacije. variacije znaša preko 0,5). Če povzamemo, so v vzorec v povprečju zajeta stanovanje velikosti 50,78 m2, imajo 2,20 sob, stara so 23,76 let, nahajajo se v 3,81 nadstropju in stanejo 1957 evrov na kvadratni meter. Verjetnost, da bo stanovanje imelo balkon, je 0,89, verjetnost, da bodo imela dodatne zunanje površine, je 0,06. Preglednica 3 podrobneje prikazuje opisne statistike po analiziranih obmocjih. Ugotovimo lahko, da so razlike med cenami rabljenih stanovanj precejšnje. Medtem ko je povpreccna cena v Ljubljani skoraj 2600 evrov na m2, je v najcenejši regiji (Dolenjska) povpreccna cena na m2 le dobrih 1100 evrov. Razlike v ceni stanovanja so veliko bolj opazne kot razlike v znaccilnostih stanovanj. Pri drugih analiziranih pojasnjevalnih spremenljivkah tako velikih razlik ni. Povpreccne nastavljene cene po obmocjih obenem nakazujejo možnost obstoja homogenih skupin obmocij s podobno višino nastavljenih cen rabljenih stanovanj. Tudi Roos (2006) pokaže, da so med analiziranimi regijami v Nemcciji doloccene zmerne razlike v višini cen med mesti, pri cemer kot razloge za to izpostavi število prebivalstva in gostoto poselitve ter povprecno placo v regiji. Z namenom da bi ugotovili morebitne statisticcne razlike v prouce-vanih spremenljivkah med analiziranimi obmocji, bomo skušali postavljeno domnevo z razlicnimi statistimimi testi potrditi ali ovrecci. Najprej bomo uporabili preizkus domneve o enakosti aritmeticnih sredin za neodvisne vzorce oziroma za analizo variance. Pri tem z F-statistiko preverimo veljavnost niccelne domneve, po kateri so arit-meticcne sredine opazovane spremenljivke enake za vsa analizirana obmocja. V kolikor ugotovimo, da ni izpolnjena predpostavka enakosti varianc, bomo uporabili statisticcno bolj ustrezno robustno Wel-chevo statistiko. Posebej zanimiv je preizkus enakosti povpreccne cene na kvadratni meter stanovanja. Neodvisne skupine predstavljajo regije Ljubljana, Ljubljana - okolica, Gorenjska, Primorska, Savinjska, Po- Martin Romih in Štefan Bojnec preglednica 3 Opisne statistike v analizo vključenih spremenljivk po območjih Ljubljana Lj. - okolica Gorenjska Cena Min 1900,00 1450,00 1200,00 Max 3650,00 3300,00 2700,00 as 2582,64 2342,75 1859,50 kv 0,22 0,26 0,22 Velikost Min 18,00 19,00 21,00 Max 180,00 115,00 124,00 as 52,60 45,12 49,95 kv 0,54 0,44 0,50 Sobe Min 0,00 0,00 0,00 Max 6,00 6,00 6,00 as 2,29 1,82 2,16 kv 0,72 0,81 0,79 Nadstr Min 0,00 0,00 0,00 Max 9,00 11,00 9,00 as 3,60 3,78 4,13 kv 0,75 0,76 0,70 Starost Min 2,00 1,00 2,00 Max 45,00 45,00 44,00 as 23,84 23,57 23,50 kv 0,50 0,63 0,56 Balkon Min 0,00 0,00 0,00 Max 1,00 1,00 1,00 as 0,91 0,90 0,75 kv 0,31 0,33 0,58 Zunpov Min 0,00 0,00 0,00 Max 1,00 1,00 1,00 as 0,04 0,04 0,02 kv 4,68 5,00 6,32 Nadaljevanje na naslednji strani dravje, Dolenjska in Notranjska. V preglednici 4 na strani 176 so predstavljene ustrezne F-statistike in pripadajoče stopnje značilnosti Levenovega preizkusa enakosti varianc ter ustrezne t-statistike in pripadajoči preizkus z Welchevo statistiko enakosti aritmetičnih sredin. Iz preglednice 4 izhaja, da ničelno domnevo o enakosti varianc lahko zavrnemo pri štirih analiziranih spremenljivkah: cena, starost, balkon in zunpov. Hkrati sprejmemo sklep, da so variance med posameznimi območji za te spremenljivke različne. Z uporabo Welcheve Višina in oblikovanje cen rabljenih stanovanj v Sloveniji Nadaljevanje s prejšnje strani Primorska Savinjska Podravje Dolenjska Notranjska 1500,00 1000,00 1150,00 800,00 800,00 3250,00 1450,00 1800,00 1650,00 1750,00 2403,66 1207,50 1411,25 1129,39 1213,89 0,16 0,09 0,15 0,20 0,20 17,00 22,00 18,00 28,00 20,00 118,00 110,00 113,00 154,00 92,00 50,7317 47,20 50,25 58,76 50,39 0,46 0,44 0,49 0,46 0,43 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 5,50 5,50 5,50 6,00 5,00 2,29 1,92 2,16 2,6970 2,15 0,68 0,74 0,84 0,60 0,72 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 10,00 8,00 10,00 8,00 7,00 3,22 3,35 3,28 3,88 3,14 0,71 0,79 0,95 0,71 0,63 2,00 3,00 2,00 6,00 2,00 45,00 44,00 41,00 45,00 45,00 26,32 24,20 21,07 26,18 21,69 0,46 0,59 0,57 0,41 0,54 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,93 0,95 0,85 0,91 ,92 0,28 0,24 0,43 0,32 0,31 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 0,10 0,05 0,12 0,03 0,06 3,08 4.47 2,68 5,75 4,18 opombe Min - minimalna vrednost; Max - maksimalna vrednost; as - aritmeticna sredina; kv - koeficient variacije. statistike smo zgornje ugotovitve potrdili. Za ostale spremenljivke nicelne domneve ni mogocce ovrecci. Pri testiranju enakosti aritmeticnih sredin so si rezultati med spremenljivkami bolj podobni, vendar pa razen za ceno na kvadratni meter stanovanja. Za nobeno spremenljivko ni mogoce ovrecci nicelne domneve o enakosti aritmeticcnih sredin. To pomeni, da so si v vzorec zajeta stanovanja glede na obravnavane znaccilnosti med obmocji relativno podobna, razlikujejo pa se v povpreccni ceni. Pri spremenljivki cena nicelno domnevo o enakosti aritmeticcnih sredin zavrnemo preglednica 4 Levenov preizkus enakosti varianc in preizkus enakosti arimetiicnih sredin za v analizo vkljuicene spremenljivke Spremenljivka Enakost varianc Enakost aritmetiicnih sredin (1) (2) (1) (2) Cena 28,403 0,000 88,531 0,000 Velikost 0,902 0,505 1,039 0,403 Sobe 0,934 0,480 0,996 0,434 Nadstr 1,775 0,091 1,512 0,162 Starost 2,250 0,030 0,742 0,637 Balkon 5,230 0,000 1,557 0,147 Zunpov 3,642 0,001 0,928 0,485 opombe Naslovi stolpcev: (1) F-statistika, (2) statistiCne znacilnosti (P-vrednosti). pri zanemarljivi stopnji znacilnosti, kar kaže, da statisticno znaCilne razlike v cenah rabljenih stanovanj med slovenskimi območji obstajajo. Cenovne razlike med obmocji so tako statisticno potrjene. V nadaljevanju poglejmo, ali je posamezna obmocja mogoce združiti v cenovne skupine, ki so navznoter homogene, med seboj pa heterogene. To izvedemo z aposteriorno analizo, s katero opravimo vse možne posamiccne medobmoccne primerjave aritmetimih sredin cen na kvadratni meter stanovanja. Ugotovili smo že, da variance med skupinami niso enake, pa tudi da je spremenljivka cena za vsa obmocja vsaj približno normalno porazdeljena. V sklopu aposteriorne analize je bilo narejenih vecc razlicnih testov (Student-Newman-Keuls, Tukey hsd in Scheffe), med katerimi je pri oblikovanju homogenih skupin obmoccij »najstrožji« Scheffejev preizkus. V preglednici 5 so podani rezultati Scheffejevega preizkusa, ki kažejo, da je v Sloveniji mogoce oblikovati tri homogene cenovne skupine obmoccij rabljenih stanovanj: prvo predstavljajo Ljubljana, Ljubljana - okolica in Primorska, drugo Gorenjska in tretjo pa Podravje, Notranjska, Savinjska in Dolenjska. Medtem ko so v prvi skupini povprecne cene najvišje, so v tretji skupini tudi za polovico nižje. Gorenjska se nahaja nekje vmes in je s stališca cene sama po sebi precej zanimiva. Medtem ko so v nekaterih predelih cene stanovanj relativno nizke (na primer v Tržicu), so še posebej alpska turistima obmocja (na primer v Kranjski Gori) precej draga. Ostali predeli, kot sta na primer Kranj ali Radovljica, so nekje vmes. Gorenjska je zato uvršcena med najdražjo in najcenejšo skupino in je v nadaljevanju predstavljena kot samostojna cenovna skupina.4 Stanovanja se po posameznih obmoccjih bistveno razlikujejo samo glede na povpremo ceno za m2, zato smo lahko homogene cenovne skupine oblikovali le na osnovi obmoccij, ne pa na temelju drugih Višina in oblikovanje cen rabljenih stanovanj v Sloveniji preglednica 5 Homogene skupine obmocij za cene na kvadratni meter rabljenih stanovanj, Scheffejev test Obmocje n Skupina 1 Skupina 2 Skupina 3 Dolenjska 33 1129,39 Savinjska 20 1207,50 Notranjska 36 1213,89 Podravje 40 1411,25 Gorenjska 40 1859,50 Ljubljana - okolica 51 2342,75 Primorska 41 2403,66 Ljubljana 91 2582,64 analiziranih spremenljivk. Tako dolocene obmocne cenovne skupine imajo v nadaljevanju vlogo kvantitativne spremenljivke, ki oznacuje lokacijo. Aposteriorna analiza nakazuje, da se cene rabljenih stanovanj v Sloveniji razlikujejo predvsem glede na vzhodni in zahodni del države. Z apriorno analizo s kontrasti bomo to domnevo skušali potrditi. Pogoj za analizo s kontrasti, ki je sicer tudi del analize variance, je poznavanje prouccevanega pojava, saj so domneve postavljene vnaprej. V našem primeru naj bi apriorna analiza odgovorila na dve vprašanji: prvic, ali je povpreccna cena za m2 stanovanja v prvi cenovni skupini res višja kot v ostalih cenovnih skupinah in dru-gicc, ali so v regijah osrednje-zahodnega dela Slovenije stanovanja po kvadratnem metru v povprecju zares dražja kot v regijah vzhodnega dela. Z Levenovim preizkusom je najprej preverjena domneva H0: m2 = M22 = M32. Vrednost F-statistike je v tem primeru enaka 44,107, kar pomeni, da lahko pri zanemarljivi stopnji znacilnosti (P = 0,000) zavrnemo nicelno domnevo in sprejmemo sklep, da se variance med skupinami razlikujejo. Z analizo variance preverjamo domnevo o enakosti povpreccnih vrednosti cen za m2 med tremi cenovnimi skupinami obmocij. To domnevo prav tako zavrnemo pri zanemarljivi stopnji znaccilnosti (F = 287,713) in tako ugotovimo, da se skupine obmoccij v povpreccni ceni stanovanja med seboj razlikujejo. Da bi z analizo kontrastov pojasnili zgoraj postavljeni vprašanji, preizkusimo naslednja para domnev: 1. Ho : = 0,5^2 + 0,5M3 Ho : > (0,5^2 + 0,5^3) 2. Ho :(0,5Mi + 0,5^2) = M3 Ho :(0,5Mi + 0,5^2) > M3 Ker z Levenovim preizkusom zavrnemo nicelno domnevo o enakosti varianc, sta obe testirani domnevi relevantni, kar je v preglednici 6, ki prikazuje rezultate analize kontrastov navedeno v vrstici »ne«. preglednica 6 Preizkus kontrastov (1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) 1 da 4031,67 51,925 77,644 349 0,000 ne 4031,67 53.158 75.843 180,592 0,000 2 da 3420,07 55,091 62,080 349 0,000 ne 3420,07 43.990 77.747 117,654 0,000 opombe Naslovi stolpcev: (1) testirana domneva, (2) enakost varianc, (3) vrednost kontrasta, (4) standardna napaka, (5) f-statistika, (6) stopinje prostosti, (7) statistiCna znaCilnost (P-vrednost). Rezultati potrjujejo naši domnevi: prviC, daje na obmoCju Ljubljane, Ljubljane - okolice in na Primorskem povpreCna cena m2 stanovanja najvišja v Sloveniji. Razlike so znaCilne pri zanemarljivi stopnji značilnosti. DrugiC, da je na obmoCju Ljubljane, Ljubljane - okolice, na Primorskem ter Gorenjskem (osrednji-zahodni del države) kvadratni meter stanovanja v povprečju dražji kot na drugih obmoCjih po Sloveniji (vzhod države). Tudi ta sklep je postavljen pri zanemarljivi stopnji znaCilnosti. Po ugotovljenih razlikah v višini cen stanovanj med slovenskimi obmoCji oziroma skupinami slovenskih obmoCij je pomembno ugotoviti še, kateri dejavniki vplivajo na gibanje cen rabljenih stanovanj. Analizo je mogoCe izvesti vsaj na dva naCina. PrviC, analiza zajema celoten vzorec stanovanj za celotno Slovenijo, pri Cemer je geografska lokacija kot dejavnik cene stanovanja v regresijsko enaCbo vključena s slamnato (»dummy«) spremenljivko, ki oznaCuje regijo. DrugiC, na naCin, da se regresijske enaCbe ocenijo loCeno za posamezne skupine obmoCij brez uporabe regionalnih slamnatih spremenljivk. Pri tem skušamo ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na višino cene m2 rabljenih stanovanj tako v samih obmoCjih kot tudi med obmoCji v Sloveniji. Z metodo najmanjših kvadratov (ols) ocenjene vrednosti regresijskih koeficientov temeljijo na vzorCnih podatkih odvisne spremenljivke, ki je ob upoštevanju doloCenih predpostavk (odsotnost multikolinearnosti, homoskedastiCnost in normalna porazdelitev ostankov) normalno porazdeljena sluCajna spremenljivka. Parametri ocenjene regresijske funkcije po metodi ols so za celoten vzorec prikazani v preglednici 7: v stolpcu (1) z uporabo regionalnih slamnatih spremenljivk, v stolpcu (2) pa brez nje. Rezultati kažejo, da na oblikovanje cene kvadratnega metra stanovanja v veliki meri vplivajo štiri spremenljivke. To so velikost stanovanja, njegova starost in nadstropje ter geografska lokacija, ki je razvidna iz parcialnih regresijskih koeficientov za slamnati spremenljivki. Vsi parcialni regresijski koeficienti so statistiCno znaCilni, prav tako so njihove vre- dnosti v skladu s priccakovanji. Vpliv velikosti stanovanja se izkaže za nelinearnega; ugotovljena je negativna vrednost regresijskega koeficienta pri spremenljivki velikost, toda pozitivna vrednost koeficienta pri spremenljivki velikost2. Ta ugotovitev kaže, da gre za odnos U-oblike. Z velikostjo stanovanja cena za kvadratni meter sprva v povprecju pada, vendar pa pri zelo velikih stanovanjih cena za kvadratni meter zopet zraste. Razlog je lahko v izjemni komfortnosti velikih stanovanj. Dodatno leto starosti stanovanja ceteris paribus ceno v povprecju zniža za skoraj 8 evrov na kvadratni meter. Zanimivo je, da se kot znaalna spremenljivka izkaže tudi spremenljivka nadstropje, v katerem se nahaja stanovanje. Glede na našo analizo višje nadstropje ceno stanovanja v povprecju znižuje; regresijski koeficient je na meji znacilnosti pri 5% stopnji tveganja. Zaradi prisotnosti multikolinearnosti med spremenljivko velikost in številom sob -sobe (parcialni korelacijski koeficient med spremenljivkama je kar 0,835, medtem ko je parcialni determinacijski koeficient 0,697) smo spremenljivko sobe iz modela izkljuccili. Preverimo še drugo v pre-secni analizi pomembno predpostavko klasicnega modela o homo-skedasticnosti. Whitov test pokaže, da lahko pri zanemarljivi stopnji znacilnosti zavrnemo nicelno domnevo in sprejmemo sklep, da je v modelu prisoten problem heteroskedasticnosti (n ■ R2 = 65,557; P = 0,000). Metoda navadnih najmanjših kvadratov (ols) zato ne zagotavlja najboljših ocen regresijskih koeficientov. Ustreznejša je metoda generaliziranih najmanjših kvadratov (gls) (Ramanathan 2002; Greene 2003), ki zagotavlja konstantno varianco ostankov modela. Regresijski koeficienti po gls metodi so predstavljeni v stolpcu 3 v preglednici 7. Ocene regresijskih koeficientov po gls metodi kažejo, da spremenljivka velikosti stanovanja ostaja pomembna pojasnje-valka cene za kvadratni meter stanovanja, njen vpliv pa ostaja nelinearen (kvadraten U-oblike). Visoko statisticno znaalna je spremenljivka starosti stanovanja, kar potrjuje že prej ugotovljeno lastnost, da se cene stanovanj s staranjem v povprecju znižujejo. Na primer eno leto starejše stanovanje ima v povprecju za dobrih 7 evrov nižjo ceno na kvadratni meter (ceteris paribus). Pomembna po-jasnjevalka višine cene stanovanja na kvadratni meter je tudi spremenljivka nadstr, kar pomeni, da nadstropje, v katerem se stanovanje nahaja, predstavlja dejavnik višine in gibanja cen rabljenih stanovanj v Sloveniji. Preverjanje skupne znacilnosti regresijskih koeficientov pokaže, da lahko zavrnemo nicelno domnevo o enakosti vseh regresijskih koeficientov z nicc. Determinacijski koeficient 0,219 kaže, da lahko z v model vkljuccenimi spremenljivkami pojasnimo le dolocen del variabilnosti cen za kvadratni meter rabljenih stanovanj, preglednica 7 Ocenjene regresijske funkcije za ceno na kvadratni meter stanovanja Odvisna spremenljivka: cena sfanovanja na kvadrafni mefer 1 2 3 4 5 6 Konsfanfa 2494,69a (29,22) 3346,99a (21,21) 3346,99a (19,30) 4051,38a (33,708) 2941,58a (8,561) 1953,54a (25,146) Velikosf sfanovanja 26,40a (-10,63) -31,45a (-6,503) -31,45a (-6,639) -33,27a (-8,998) -38,05a (-3,485) -13,91a (-5,574) (Velikosf sfanovanja)2 0,12a (7,66) 0,15a (4.938) 0,15a (5,387) 0,15a (6,893) 0,20c (2,410) 0,06a (3-400) Sfarosf sfanovanja -8,67a (-6,21) -7,21a (-2,655) "7,21b (-2,543) -12,36a (-5,809) 7,35 (1.654) -5,63a (-4.541) Nadsfropje -18,70a (-2,85) -30,71b (-2,401) -30,71b (-2,438) -30,41b (-2,647) 12,95 (0,721) -11,41c (-2,219) Di 1179,74a (31,23) — — — — — D2 634,75a (10,71) — — — — — SE 326,71 637,49 637,49 372,30 303,41 167,33 J?2 (adj.) 0,79 0,23 0,22 0,54 0,46 0,52 F-test 227,57 25,56 25,56 54,22 9,36 36,19 opombe Naslovi stolpcev: (1) Slovenija (ols), (2) Slovenija (ols), (3) Slovenija (gls), (4) najdražja skupina obmocij (ols), (5), srednje draga skupina obmocij (ols), (6) najcenejša skupina obmoccij (ols). Slamnata spremenljivka za geografsko lokacijo: Di = 1 za najdražjo skupino regij in 0 za ostala obmocja; D2 = 1 za srednje drago skupino regij in 0 za ostale regije. a Znacilno pri 1 % stopnji znacilnosti. b Znacilno pri 5% stopnji znacilnosti. c Znacilno pri 10% stopnji znacilnosti. f-statistike so navedene v oklepajih. medtem ko precejšen del variabilnosti še vedno ostaja nepojasnjen. Ugotovili smo, da so glede na geografsko lokacijo med obmocji razlike v povprecnih cenah stanovanj, zaradi cesar smo oblikovali tri skupine obmoccij. V preglednici 7 so v stolpcih od 4 do 6 prikazane ocene regresijskih koeficientov za posamezne skupine obmocij. Ocenjeni regresijski koeficienti s cenilko ols ostajajo najboljši (naj-ucinkovitejši), saj pri ocenah regresijskih funkcij na podlagi Whito-vega testa za nobeno od skupin obmocij ni mogoce zavrniti nicelne domneve o veljavnosti predpostavke homoskedasticnosti. Natancne stopnje znacilnosti v vseh treh primerih znatno presegajo 0,10 (še najmanj pri drugi skupini obmocij, ko je P = 0,111), zato so ti sklepi bolj tvegani. V preglednici 7 so tako v stolpcih od 4 do 6 podane le ocene na podlagi metode ols. Rezultati ocen kažejo, da so spremenljivke, ki so pomembne pri celotnem vzorcu, pomembne in zelo znacilne tudi za posamezne skupine obmocij. Pri vseh treh obmo- ccjih kot zelo znaccilna izstopa spremenljivka velikost, kar pomeni, da govorimo o occitno zelo pomembni spremenljivki oziroma dejavniku dolocanja cen stanovanj v celotni Sloveniji. Ocenjeni regresijski koeficienti med skupinami obmocij so sicer razlicni, povsod je nelinearen tudi ocenjeni vpliv, cceprav je nelinearnost nekoliko manj izrazita v srednji (5) in najcenejši skupini (6). Prav tako se kot pomembna izkaže tudi spremenljivka starosti stanovanja (starost), cceprav v srednji skupini ni statisticcno znaccilna. V drugi skupini se kot neznaalna izkaže spremenljivka nadstropja (nadstropje), v katerem se stanovanje nahaja. Na Gorenjskem je tako kljuccna predvsem spremenljivka velikosti stanovanja, medtem ko se v drugih dveh skupinah obmocij poleg starosti kot znacilen pojasnjevalen dejavnik izkaže tudi nadstropje stanovanja. Vplivi posameznih spremenljivk so med obmocji precej razlicni.5 Determinacijski koeficienti v treh modelih za skupine obmocij so znatno višji od celotnega modela. Tudi to lahko potrjuje predvidevanja, da med slovenskimi obmocji oziroma geografskimi lokacijami ne obstajajo razlike izkljucno v povpreccni višini cen za kvadratni meter rabljenega stanovanja, temvec tudi razlike v vplivih posameznih dejavnikov na višino in gibanje teh cen. Prispevek temelji na hedonski analizi cen rabljenih stanovanj v Sloveniji. S preizkusi kontrastov, Scheffejevim in Welchevim testom smo ugotovili, da obstajajo razlike v višini cen rabljenih stanovanj med geografskimi obmocji v Sloveniji in da je posamezna geografska obmocja mogoce razvrstiti v homogene skupine. Geografska lokacija stanovanja kot pomemben dejavnik višine cene stanovanja v Sloveniji je bila posebej analizirana s pomoccjo regresijske analize z uporabo geografsko lokacijskih slamnatih spremenljivk. Nadalje smo za homogene skupine obmocij ocenili loccene regresije za tri homogene skupine geografskih obmocij, ki kažejo podobnosti in razlike v dejavnikih, ki vplivajo na oblikovanje cen rabljenih stanovanj. Ugotovili smo, da se povprečne cene rabljenih stanovanj v Sloveniji razlikujejo med razlicnimi geografskimi obmocji. Med mi-krospremenljivkami oblikovanja cen rabljenih stanovanj so kljucne predvsem lokacija stanovanja, njegova velikost, starost in nadstropje. Vplivi teh spremenljivk med razlicnimi geografskimi obmocji niso enaki. Med obmocji v Sloveniji obstajajo znaccilne razlike v višini cen med obmocji in mikroekonomskih dejavnikih oblikovanja in gibanja cen rabljenih stanovanj. Osem analiziranih obmocji v Sloveniji smo združili v tri homogene skupine. Najdražjo skupino predstavljajo stanovanja v Ljubljani in njeni okolici ter na Primor- Sklep skem. V srednjem cenovnem razredu so stanovanja na Gorenjskem. Najcenejša stanovanja pa najdemo na obmocjih vzhodnega dela države. Testi enakosti aritmeticcnih sredin ter apriorna in aposteriorna analiza te sklepe samo še potrjujejo. Prav tako regresijska analiza pokaže, da med skupinami obmocij na ceno vplivajo še razlicni posamezni dejavniki, kot so velikost, starost in nadstropje stanovanja. Medtem ko je vpliv velikosti stanovanja na ceno kvadratnega metra v najdražji cenovni skupini obmocij izrazito nelinearen, je v srednji in najcenejši cenovni skupini nekoliko manjši. Ostali dve spremenljivki (starost in nadstropje stanovanja) se v najdražji in najcenejši cenovni skupini obmocij izkažeta kot znaccilni, v srednji cenovni skupini obmocij pa je njuna značilnost manj izrazita. Temeljna hipoteza raziskave, da so z mikrovidika kljucne dolo-cljivke cen rabljenih stanovanj predvsem nehomogene lastnosti stanovanja, od katerih izstopa zlasti geografska lokacija stanovanja, je tako potrjena. Poleg geografske lokacije se kot pomembne nehomogene lastnosti, ki vplivajo na oblikovanje cen stanovanj, izkažejo še velikost stanovanja, njegova starost in nadstropje. Kot pomembna implikacija za management trga stanovanj v Sloveniji je potreba po izboljšanju informacijske baze stanovanj, ki so v prodaji. Za potrebe podobnih analiz, ki temeljijo na hedonski analizi cen stanovanj, bi od Davccnega urada Republike Slovenije o nepremicninskih transakcijah veljalo pridobiti (in uporabiti) podatke o cenah, obenem pa bi bilo smotrno dodatne podatke pridobiti tudi iz baze Geodetske uprave Republike Slovenije. Analizi ccasovnih vrst in makrospremen-ljivk oblikovanja cen bi lahko uporabili kot komplementarno pre-secni analizi višine in oblikovanja cen. Vse našteto predstavlja motivacijo in vodilo za prihodnje raziskave na podrocju hedonske analize cen rabljenih stanovanj in cen na drugih nepremicninskih ter podobnih trgih, kjer je pomembna tržna segmentacija. 1. Nasprotno lahko naglo zmanjšanje povpraševanja, kot je bil primer v nekaterih predelih Združenih držav Amerike v letu 2007 povzroci hiter in mocan padec cen stanovanj (Papadimitriou, Hannsgen in Zezza 2007a in 2007b). 2. Na tem mestu bi se radi posebej zahvalili anonimnemu recenzentu, ki opozarja, da je v Sloveniji za izvajanje hedonske analize cen nepremicnin zaradi vecje objektivnosti in vec registriranih znacilnosti nepremicnin verjetno primernejša uporaba podatkov Davmega urada Republike Slovenije o nepremicninskih transakcijah ali pa baze Geodetske uprave Republike Slovenije. 3. Ta razlika je približno enako visoka tudi po ocenah nekaterih dru- Opombe gih ljubljanskih posrednikov rabljenih stanovanj. V eni od mariborskih agenciji so povpreCno razliko v ceni za Slovenijo ocenili kar na 21,2 %. V obmoCjih, kjer je trg rabljenih stanovanj veCji in aktivnejši (na primer Ljubljana in Ljubljana - okolica), naj bi bile razlike od 9-17%, v obmoCjih z manj razvitim trgom rabljenih stanovanj pa celo do 40%. Pomembno je, da pri transakcijah preko posrednikov dosežene cene manj odstopajo od nastavljenih (so bolj realno postavljene). Poleg tega pa delež teh transakcij sovpada z razvitostjo stanovanjskega trga v regiji. VeCina stanovanj je preko agencij prodanih v veCjih mestih in v njihovi okolici (prevladuje Ljubljana). 4. Cirman in Polanec (2005) ugotavljata razlike med posameznimi obmoCji tudi pri lastnih cenah novih stanovanj. Avtorja pokažeta, da je v Osrednji Sloveniji cena gradnje v konCni ceni v povpreCju precej višja kot drugod. Visoki stroški tržne gradnje so tudi na Gorenjskem. Stroški gradnje naj bi se na teh obmoCjih znaCilno razlikovali od ostalih obmoCij v Sloveniji. Višje gradbene cene so lahko odraz bodisi višje kupne moCi na obeh obmoCjih ali pa regulative o gradnji stanovanj, ki lokalno dviguje stroške gradnje (na primer zvoCna izolacija), višje cene pa lahko kažejo tudi na tržno moC gradbenih podjetij (Cirman in Polanec 2005). 5. Dejanske razlike v cenah rabljenih stanovanj med skupinami regij smo s tem potrdili, kar tudi izhaja iz parcialnih regresijskih koeficientov za geografski slamnati spremenljivki in za vrednosti izraCu-nanih regresijskih koeficientov v loCenih regresijskih enaCbah za tri geografska obmoCja, ki kažejo razliCnost vpliva posameznih spremenljivk na ceno stanovanja po skupinah regij. Literatura Allen, F., in C. F. Floyd. 1997. Real esfafe principles. Chicago: Dearborn. Cannari, L., F. Nucci in P. Sestito. 2000. Geographic labour mobility and the cost of housing: evidence from Italy. Applied Economics 32 (14): 1899-1906. Casey, B., H. Oxley, E. Whitehouse, P. Antolin, R. Duval in W. Leibfritz. 2003. Policies for an ageing society: recent measures and areas for further reform. Economic Department Working Paper 369, Organization for Economic Cooperation and Development. Cirman, A. 1999. Poslovanje z nepremičninami. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. -. 2002. Lastna nepremiCnina - najpogostejša naložba. Moje finance, september. Cirman, A., in S. Polanec. 2005. Analiza gradbene panoge v Sloveniji in cen gradnje. PoroCilo, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Papadimitriou, D. B., G. Hannsgen in G. Zezza. 2007a. The effects of a declining housing market on the us economy. Working Paper 506, The Levy Economics Institute of Bard College. -. 2007b. Cracks in the foundations of growth: what will the housing debacle mean for the us economy? Public Policy Brief 90, The Levy Economics Institute of Bard College. Gelfand, A. E., M. D. Ecker, J. R. Knight in C. F. Sirmans. 2004. The dynamics of location in home price. Journal of Real Estate Finance and Economics 29 (2): 149-166. Green, R. K., in P. H. Hendershott. 1993. Demographic factors and real estate prices. nber Working Paper 4332. Greene, W. H. 2003. Econometric analysis. New York: McGraw-Hill. Guirguis, H. S., C. I. Giannikos in R. I. Andersson. 2005. The us housing market: asset pricing forecasts using time varying coefficients. The Journal of Real Estate Finance and Economics 30 (1): 33-53. Gujarati, D. 2003. Basic econometrics. Boston: McGraw-Hill. Pagourtzi, E., V Assimakopoulos, T. Hatzichristos in N. French. 2003. Real estate appraisal: a review of valuation methods. Journal of Property Investment & Finance 21 (4): 383-399. Pakes, A. 2003. A reconsideration of hedonic price indexes with an application to pc's. The American Economic Review 93 (5): 1578-1596. Poterba, J. M., D. N. Weil, in R. Shiller. 1991. House price dynamics: the role of tax policy and demography. Brookings Papers on Economic Activity, no. 2:143-183. Quigley, J. M. 1999. Real estate prices and economic cycles. International Real Estate Review 2 (1): 1-20. Ramanathan, R. 2002. Introductory econometrics with applications. Mason: South-Western Thomson. Reichert, A. K. 1990. The impact of interest rates, income, and employment upon regional housing prices. Journal of Real Estate Finance and Economics 3 (4): 373-391. Roos, M. W. M. 2006. Regional price levels in Germany. Applied Economics 38 (13): 1553-1566. Rosen, S. 1974. Hedonic prices and implicit markets: product differentiation in pure competition. Journal of Political Economy 82 (1): 34-55. Samuelson, P., in W. Nordhaus. 2003. Ekonomija. Ljubljana: Gospodarski vestnik. Schmitz, A., in D. L. Brett. 2001. Real estate market analysis: a case study approach. Washington, dc: The Urban Land Institute. Straszheim, M. 1974. Hedonic estimation of housing market prices: a further comment. Review of Economics and Statistics 56 (3): 404-406. Report on the 19th space Conference rune gulev University of Primorska, Slovenia The 19th international space (European Network for Business Studies and Languages) conference that recently took place in Spain provided valuable insight into several areas of interest. Most notably, methods on how to successfully enhance the internationalization of higher learning institutions were shared through mobility and joint degrees programs. Furthermore, the conference provided an academic forum for a highly professional and earnest discourse on pertinent topics of relevance for higher learning institutions, which this year pivoted around intercultural awareness and dialogue. In sum, the space network provides a wealth of academic and administrative advantages that the academic sphere could greatly benefit from. Key words: mobility, internationalization of higher learning institutions, intercultural awareness Introduction The current short commentary is an account of the 19th international space conference held in Valencia, Spain from the 8th to the 12th of April, 2008. The purpose of the article is to give interested readers insight into the areas that space organization covers, the benefits it delivers and finally to provide food for thought about the faculties integrating into space network and eventually becoming permanent space members. For questions and comments I remain open. space - A truly Pan-European Organization The term 'Pan-European' is often used rather frivolously. I myself, in my academic works, am probably no exception and could be deemed guilty of abusing the word only to depict common ground between two countries. Granted, this does indeed suffice for the minimal interpretation of the term Pan-European, but it denies full appreciation of the word when it is applied to a truly European agenda. space (European Network for Business Studies and Languages), however, does the word justice. It connects more than 80 Higher Education Institutions (heis) in 30 countries from both 'old' and emerging 'new' Europe. It is this truly European approach which provides the space conferences with invaluable insights from other European heis that is difficult to find elsewhere. Through the Pan-European network, space seeks to: • Develop joint degrees and shared programs including online exams and courses. space acts as the hub from which the partner institutions can access and coordinate courses. This is especially helpful for newly established heis that are looking forward to gain academic knowledge from more experienced schools. • Act as a platform for idea and research exchanges. The annual conferences are organized as peer-reviewed research forums. • Offer an environment for initiating mobility projects for staff and students. • Facilitate work placements for students. For further listing of space goals and objectives, for which indeed there are many, I suggest you refer to the space website (www.space-eu.info). The 19th space Conference in Short The 19th space conference served two main purposes: first to coordinate joint development and mobility programs and second to deliver academic presentations on conference themes 'Advances in Higher Education: Research, Education and Innovation in the European and Global Research Area' and 'Intercultural Dialogue: Cultural Diversity in the Business World and European Citizenship'. Excellent presentations were held on how online virtual courses can be better channelled to partner institutions through real-life examples. Along the same vein, there was an exchange of knowledge on the ways in which mobility of teachers and students could be vastly improved including how to address some of the most common pitfalls of student and staff mobility. Sally Brown delivered a particularly interesting presentation entitled 'Assessment, Learning and Teaching: An International Perspective' wherein she discussed several candid revelations about international exchanges that took place at Leeds Metropolitan University, Leeds, uk. Two topics of particular interest were the perception gap that foreign and local students have towards ordinary academic situations, and as inconsistent views that teachers harbor towards international students. Within the topic of 'National and International he and Business Partnerships' the following papers were of particular interest and are worth mentioning: Ole Faaborg and Eija Källstrom presented the paper 'Matching the Requirements for Soft Skills in Business' wherein they explore the need for soft skills in business and how business schools can effectively match the current trends in industry requirements for staff with soft competencies. The results showed that in both cases there is a high demand for disciplinary skills in combination with soft skills, but that the felt importance for soft skills differs from country to country. Conclusions of the authors were that soft competences are in demand and that a shortage may be experienced in the future if universities do not adapt their programs accordingly. Kasim Tatic presented an intuitive paper called 'Cross-Cultural Communication, Jungian Psychology and Emotional Intelligence' which took a step back from a typical cultural dialogue and argued that communication between individuals is always cross cultural as a result of differing levels and manifestations of emotional intelligence. The paper assumes that the academic community will be better served if cultural investigations begin at personal level before digressing to the national level. Although the paper received merit at the conference, I thought the points brought up by the author were not as productive as I had expected. It is important to acknowledge people's individual upbringing, however, in the context of intercul-tural dialogue, I believe it is also important to distinguish between culture and personality. The author failed to convince me of this distinction and hence, in my opinion, took an unnecessary step backwards within the cultural debate. Nevertheless, his paper has some value on the psychological level and readers interested in this aspect can find value in his work. The theme 'Leadership and Culture' had only one relevant paper worth mentioning: Stefan Moens presented the paper 'Innovative Cross-Cultural Educational Method' wherein the author proposed a new method of internationalization at home. The content of this presentation was relevant to heis that experience difficulties in getting their local students to take international semesters abroad as methods of increasing intercultural awareness at home were discussed. The paper pivots around how to increase interaction with the foreign students at the local university and accesses how two different groups, the internationally 'involved' and 'non-involved' students, tackle the internationalization of foreign students at home. It was shown that both groups must develop their cross-cultural capabilities which would prove useful in their preparation for the business world. Furthermore, coerced integration of the local students with foreign students was seen as an important step of internationalization at home and a way of arming the local students with a better multicultural/international toolkit. Within the theme 'The 2008 Intercultural Dialogue Year' the following papers were of particular interest: Alexandra Albuquerque presented a very interesting paper called 'Can Erasmus Mobility Really Help Crossing Borders? The In and Out of a Case Study'. In the paper she draws conclusions based on Portuguese Erasmus experiences which are not that different from those in Slovenia. The notion that mobility of students can actually reinforce, rather than weaken, the borders between the countries is aired but quickly discarded in favor of several other benefits, particularly cultural development and language improvement. Furthermore, the article states that students as well as teachers who have participated in Erasmus exchange programmes and have during the exchange successfully interacted with foreign cultures can, because of their experience, contribute more to the internationalization at home. The benefits of mobility are similarly acknowledged in the article of Lenka Drabkova. Her paper 'The Role of Students' Mobilities in Intercultural Relations Development' concludes that mobility is one of the most important international activities that universities can undertake with the aim of building and developing relations among the institutions of higher education and among nations. As such, the concept of student and teacher mobility has many purposes. For teachers, mobility is a good chance to meet professionals working in the same field, share experience, compare the systems of education in their home country and a foreign country, improve a foreign language and last but not least start cooperating on different grants and projects. For students the advantages are equally ample with the added benefit of receiving recognizable accreditation for their academic work. The theme 'Advances in Language Studies and Education' contributed the following interesting paper: Jane Stapleford and Dawn Leggot presented their paper entitled 'Language Studies and Pedagogies for the Development of Employability and Intercultural Competence for the Global Workplace' which dealt with the gap between students' perception of their skills and what is indeed required from them once they enter the job market. The paper addresses some techniques that can be used to develop pedagogical strategies for overcoming both staff and student resistance and tips for embedding employability and internationalization in heis quality assurance systems. The study concludes that certain curriculum changes like incorporating personal development planning can indeed help to bridge the gap between the students' perception of their skills development and the skills that 21st century employers require. The final paper that I consider in my account is perhaps also the most interesting. Doina Cmeciu from Romania presented her work on overcoming prejudices in a globalized world. I recommend this paper to anyone interested in an occasionally honest read about prejudices and stereotypes; a topic in the intercultural research debate that is highly neglected despite the human tendency towards stereotypes. The paper entitled 'Managing "Pride and Prejudice" through (inter/trans) Cultural Communication' focuses on the difficulties arising during a communication process when the locutor and interlocutor do not share the same cultural values. Effects like pride and prejudice in particular emerge from misunderstanding and misinterpreting messages exchanged during such an encounter or pride and prejudice are a consequence of one's own stereotypes. The ambitious and very interesting outset of the paper is, however, followed by a rather predictable conclusion; in order to overcome prejudices and stereotypes one must be able to develop competences and skills in assessing the social context together with the position and roles of the communicators. The article also suggests that Erasmus exchange programs facilitate this development. Conclusion The 19th space conference provided very valuable insight in two main issues. First, some practical insights were shared on how in-tercultural exchanges of teachers and students can be facilitated through better mobility and joint degree programs and second, in-depth presentations and debates on the topic of intercultural dialogue were presented and debated. Besides these tangible aspects, the conference also provided a professional platform for teachers and academics with similar interests to network and coordinate upcoming cooperative inter-university plans and also to meet some noted authorities on cultural issues, like Lars Lynge Nilesen, the President of Eurashe, and Fons Trompe-naars, a founding father of modern cultural discourse, just to mention a few. 27. mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti massimo manzin, marijana sikošek in mateja jerman Univerza na Primorskem, Slovenija V prispevku predstavljamo organizacijo in izvedbo 27. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti z naslovom Znanje za trajnostni razvoj, ki jo pripravlja Fakulteta za organizacijske vede iz Kranja. Konferenca je tradicionalna in že vrsto let poteka v Kongresnem centru Bernardin. Letos je bila organizirana med 19. in 21. marcem 2008. Aktualnost vsebin konference s podroCja organizacije, informatike in kadrov potrjuje udeležba veC kot 385 avtorjev, ne samo iz Slovenije, temveC tudi iz NemCije, Ceške, Avstralije, Nizozemske, Srbije in Hrvaške. Kljucne besede: mednarodna konferenca, znanje, trajnostni razvoj 27. mednarodna znanstvena konferenca o razvoju organizacijskih znanosti je potekala v Kongresnem centru Bernardin v Portorožu, od 19. do 21. marca 2008. Njena nosilna tema je bila »Znanje za trajnostni razvoj«, v okviru katere se prepletata dve paradigmi sodobnega Casa, ki so ju znanstveniki in strokovnjaki z razliCnih po-droCij skušali predstaviti z veC zornih kotov. Na konferenci so sodelovali akademiki, predstavniki iz gospodarstva, finanCnih ustanov, javne uprave, raziskovalnih institucij, vojske, policije in zdravstva iz Slovenije, NemCije, (Ceške, Avstralije, Nizozemske, Srbije in Hrvaške. Skupno se je na konferenco prijavilo 312 avtorjev in 110 soavtorjev. Konferenca je bila programsko in vsebinsko razdeljena na 17 razliCnih sekcij, poleg tega so znanstveniki in strokovnjaki nova spoznanja predstavili še na treh plenarnih zasedanjih. Konferenca je vsako leto priložnost za sreCanje in izmenjavo mnenj med akademiki, raziskovalci, gospodarstveniki in predstavniki neprofitnih organizacij na eni strani ter s predstavniki države na drugi, kar je obenem tudi priložnost za razvijanje dialoga med zainteresiranimi stranmi. Programski in organizacijski odbor konference ter recenzenti Ker konferenca vsako leto posega na razliCna vsebinska in znanstvena podroCja, je programski odbor zasnovan tako, da so njegovi Clani odgovorni za razliCna podroCja, na katerih obenem skrbijo za Uvod mednarodno geografsko zastopanost razlicnih držav in celin. Predsednik programskega odbora na letošnji konferenci je bil prof. dr. Vladislav Rajkovic. Za organizacijo dogodka je skrbel petclanski organizacijski odbor, ki ga je vodil dr. Goran Vukovic. Recenzije člankov je opravilo osemnajst razlicnih recenzentov. Plenarna predavanja Konferenca je za razliko od drugih konferenc, ki se zaccnejo in zaklju-cijo s plenarnim zasedanjem, imela tri plenarne dele. Prvi in drugi konferencni dan se je plenarni del zaccel po zakljuccku dopoldanskih sekcij, tretji pa se je s plenarnim zasedanjem zacel. Na prvem plenarnem zasedanju so predavatelji obravnavali teme s podrocij nevroznanosti, projektnega managementa, izobraževanja in migracij ter ucinkovitosti poslovanja. Milan Pagon iz Slovenije, s Fakultete za organizacijske vede iz Kranja, je predstavil pogled na nevroznanost v povezavi z organizacijsko znanostjo. Pri svojem predavanju je posebej izpostavil najnovejša spoznanja nevroznanosti in njihov pomen za drugaccno razumevanje vloge vodij pri delu z ljudmi in upravljanju sprememb. Avtorje obenem pojasnil še, zakaj tradicionalni pristopi k vodenju pogosto niso tako uspešni, ter utemeljil pomen miselnih modelov in miselne naravnanosti za uspešnost delovanja organizacij. Dejan Petrovic iz Srbije, s Fakultete za organizacijske vede Univerze v Beogradu, je predstavil pomen združevanja znanja in organizacijske identitete za boljši projektni management. Avtor zagovarja stališce, da je v današnjem hitro spreminjajočem se okolju pomen znanja ob uporabi tehnologij pravzaprav edino orodje, s katerim lahko organizacija prispeva k izgradnji organizacijske identitete, kar poslediccno vodi k ucinkovitejšemu strateškemu upravljanju. V drugem prispevku je Björn Paape s Tehniške Univerze v Aachnu razpravljal o posledicah, ki jih ima lahko strokovno izobraževanje na migracijo mladih iz kmeckih okolij na Poljskem. Avtor ugotavlja, da izobraževanje pomeni možnost za beg mladih iz kmeckega okolja, obenem pa podaja rešitve, ki jih vidi zlasti v prilagojenem strokovnem izobraževanju. Franc Gider iz Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije je v svojem prispevku govoril o izboljšanju ucinkovitosti poslovanja z uporabo principov vitke proizvodnje, ki se jih je sprva res uporabljalo v proizvodnji, sedaj pa se v celotni dobavni verigi uporabljajo za obvladovanje stroškov in zagotavljanje kakovosti. Drugi del plenarnih zasedanj je prinesel novosti s podrocja informatike v zdravstvu, ucenja s pomočjo primerov ter s podrocja zdravstvenega managementa. Jan H. van Bemmel z Nizozemske je pred- stavil nove izzive v informatiki v zdravstvu, ki obetajo izboljšave na mnogo podrocjih: od beleženja zdravstvenih podatkov, do odlocitev pri diagnosticiranju bolezni in odlocitev glede uporabe najprimernejše terapije. Tatjana Zrimec iz Avstralije je v predavanju izpostavila ucenje na primerih, pri cemer se kot najbolj obetavna pristopa kažeta »Case-based reasoning« in metoda »Riple Down Rules«. Brigita Skela Savicc iz Slovenije je poudarila realnost uvajanja sprememb v slovenskem zdravstvenem managementu. Na plenarnem delu zadnjega dneva konference je Andrej Dobni-kar iz Slovenije obravnaval informacijsko-teoreticcni pristop pri oblikovanju nelinearnih dinamicnih sistemov, pri cemer je prikazal probleme iz realnega okolja. Miroljub Kljajic iz Slovenije je razpravljal o vlogi sistemskega pristopa in simulacij pri trajnostnem razvoju kompleksnih (informacijskih) sistemov. Tomaž Kern iz Slovenije je v nadaljevanju predstavil uporabo poslovnega repositorija kot univerzalnega organizacijskega koncepta, uporaba katerega obeta obvladovanje procesnih sprememb in dejavnikov v poslovnem sistemu, kar je predpogoj za uvajanje procesne organizacije. Vzporedne sekcije in predstavitve prispevkov Na konferenci vsako leto svoje raziskave in strokovne poglede predstavi vrsta znanstvenikov in strokovnjakov z razlicnih podroccij organizacijske znanosti. Za predstavitev prispevka in objavo v zborniku je bilo potrebno programskemu odboru v vnaprej določenem roku oddati povzetek. Ko je bil le-ta sprejet, je bilo potrebno oddati še sam prispevek, ki so ga ocenili recenzenti. Tema konference je bila v tesni povezavi z znanjem in trajnostnim razvojem v organizacijskih znanostih, kar je zagotovo pomenilo primerno izhodišce za avtorje z razlicnih vsebinskih podroaj. Konferenca je bila zato vsebinsko razdeljena na 17 razlicnih sekcij s podroccij managementa in ekologije, informatike, managementa in ekonomike, managementa in financ, managementa javne uprave, ma-nagementa logistike, managementa kakovosti, marketinga, manage-menta poslovnih procesov, managementa projektov, managementa v turizmu, managementa v zdravstvu, splošnega managementa, izobraževanja, kadrov, managementa v vojski in policiji ter managementa dijaških domov. Konferenca je bila glede na vrsto prispevkov in njihovih avtorjev organizirana tako, da so vse sekcije potekale vzporedno, tako v dopoldanskem kot tudi v popoldanskem casu. Posamezni avtorji so se lahko predstavili in nato razpravljati v svoji sekciji, obenem pa so dobili priložnost sodelovati v razpravah drugih sekcij. Med avtorji in udeleženci konference so se živahne razprave razvile v ccasu sekcij ter tudi med odmori in družabnimi srecanji, kjer so udeleženci navezali mnogo medsebojnih stikov. ZakljuCek Konferenca o razvoju organizacijskih ved, tokrat že 27. po vrsti, je v okviru svoje nosilne teme »Znanje za trajnostni razvoj« gostila številne avtorje, ki so predstavili vrsto novih raziskav in odprli številne zanimive razprave ter jo obogatili s tudi spoznanji z drugih podrocij. Aktualnost vsebin prijavljenih referatov je dokazala, da konferenca vsako leto znova pritegne avtorje in razpravljalce. Tako bo zagotovo tudi na 28. konferenci o razvoju organizacijskih znanosti, ki bo organizirana leta 2009. Povzetki Abstracts Globalizacija hindujske filmske industrije Rajesh K. Pillania Filmska industrija v Indiji je v zadnjem stoletju doživela prenekatero spremembo. Iz prvih tresoCih se slik na ekranu se je razvila v cvetoC ekonomski imperij. Danes je Bollywood najveCji filmski studio na svetu, ki je posnel že 27.000 igranih filmov ter nekaj tisoC dokumentarcev. Filmska industrija v Indiji je napredovala na vseh podroCjih, vkljuCno z maloprodajo, financiranjem, oglaševanjem in distribucijo. S poveCa-njem števila indijskih izseljencev in vse veCjo priljubljenostjo blagovne znamke »Brand India« si je indijski film utrl pot na svetovni trg in napredoval tudi z vidika globalizacije. Kljub temu da doloCeni filmi veCjo prodajo beležijo v tujini kot doma, je pred filmsko industrijo še dolga pot, saj bo le-ta za pridobitev veCjega tržnega deleža morala vložiti veC denarja in truda v mednarodno oglaševanje in distribucijo. Kljucne besede: hindujska filmska inustrija, globalizacija Oblikovanje oskrbne verige na primeru radijske postaje: študija primera v Bolgariji Vesselina Dimifrova Clanek podaja okviren opis znaCilnosti oskrbne verige za radijsko postajo Radio Varna. Njeni sestavni deli so hitro posredovanje novic, zadovoljstvo poslušalcev ter naCrtovanje finanCnega in novinarskega nadzora, medtem ko nekateri primarni pokazatelji nimajo nikakršnega vpliva na oskrbno verigo. Primer študije oskrbne verige na primeru Radia Varna je pokazal, da je doloCene dele verige potrebno spremeniti oziroma prirediti. Kljucne besede: naCrt radia, logistiCni naCrt, logistiCne storitve Supply Chain Concept: A Case Study Klemen Kavcic and Danijel Brafina Supply chain management knowledge has been dramatically growing in the past few years. The traditional concept of management with the aim to maximize profits and minimize cost of a company's functions, is being replaced by the concept of supply chain management (scm). The principal idea of a supply chain builds on companies partnering together to create mutual confidence and in addition to this to synchronize the performance of a single partner with the whole chain. The empirical study we present in this paper shows that Slovenian companies have theoretical knowledge of supply chains, however, they rarely apply it to their benefit. The research also shows that there are signifi- cant differences between service and production companies as well as big and small companies. The key to faster growth and bigger competitive advantage is to find and understand the obstacles that prevent a company to apply the concept of supply chain management. scm thus represents an important field of academic research with the aim of implementing the global networking process. Key words: supply chain management (scm), risk, Slovenia Human Capital, Research and Development and Productivity Growth: Empirical Analysis for Slovenia Matjaž Novak and Taja Spaija The aim of this article is to present empirical estimates about the impact of human capital on labor productivity growth in the case of Slovenia. Instead the conventional methodology the methodology principally aimed at estimating the real convergence of labor productivity was used. The basic difference between both methodological frameworks is in the bias of the result. The conventional methodology estimates the growth impact of human capital directly and for this purpose empirical data on the amount of human capital are needed. However, human capital is in itself an imaginary category and there is no exact methodology for measuring its value. The results about the impact of human capital on labor productivity are therefore questionable and potentially biased. In such cases the use of methodological frameworks which estimate the growth impact of human capital indirectly is more appropriate. This was also the main reason why the methodology principally used for convergence analysis was employed in the research. In this way the obtained empirical estimates at sectoral level indicated that the basic pillars of economic growth in the case of Slovenia are in line with theoretical expectations. The results are at the same time also an argument in favor of the proposed empirical method. Key words: economic growth, human capital, research and development (r&d), productivity, technological progress Level and Determinants of Housing Prices in Slovenia at Micro Level Martin Romih and Štefan Bojnec The hedonic price function is estimated for housing in Slovenia. The prices of housing in Slovenia vary by regions. Slovenian regions analyzed in the article are, according to the prices of housing, classified into three groups. The most expensive groups are Ljubljana (the capital), its suburbs and Primorska, the middle price group includes Gorenjska, whereas the least expensive housing can be found in the NorthEastern part of Slovenia. The equality test, a post-hoc analysis and the analysis of contrasts confirm these findings. The regression hedonic price analysis shows different behaviour among the groups of regional explanatory variables (size, age and floor of housing). In regions with the most expensive housing the size of housing has a significant impact on the price per square meter. The pattern is less obvious in middle and lower price range regions. The age and floor of housing have significant impacts on price in the most and in the least expensive housing regions, whereas the influence is less strong in the middle price region. Some crucial determinants of housing prices at micro level reflecting the inhomogeneous housing characteristic are therefore location, size, age and the floor. Key words: hedonic price analysis, housing market, regional differences, Slovenia 19. mednarodna konferenca space Rune Ellemose Gulev 19. mednarodna konferenca space, evropskega združenja za poslovne študije in jezike, ki je v aprilu potekala v Valenciji, je ponudila široko paleto koristnih nasvetov glede internacionalizacije visokega šolstva. Posebej zanimiva je bila predstavitev metod za internacionalizacijo visokošolskih zavodov skozi programe mobilnosti in skupnih diplom. Konferenca je organizirala tudi okrogle mize, kjer so strokovnjaki lahko razglabljali o perecih temah v visokem šolstvu, ki so se na letošnji konferenci vecinoma vrtele okoli medkulturnega zavedanja in dialoga. Konferenca je v akademskem in administrativnem smislu prispevala k vedenju tistih organizacij, ki bi se v združenje želele vkljuciti v prihodnosti. KljuCne besede: mobilnost, internacionalizacija visokošollskih zavodov, medkulturno zavedanje 27th International Conference on Organizational Science Development Massimo Manzin, Marijana Sikošek, and Mafeja Jerman In this paper the organization and execution of the 27th International Conference on Organizational Science Development, entitled Knowledge for Sustainable Development is presented. The conference is a traditional event and for a number of years it has been organised in Congress Centre Bernardin. This year the conference took place from 19th to 21st March 2008. The topicality of the conference and its contents from the fields of organization, computer science and human resources are confirmed by the fact that more than 385 participants attended the event. Not only did they come from Slovenia but also from Germany, the Czech Republic, Austria, the Netherlands, Serbia and Croatia. Key words: international conference, knowledge, sustainable development Prebrali smo Reviews Intelektualni kapital v turizmu Helena Nemec Rudež Turistica, Visoka šola za turizem, 2007 125 str. V zadnjih letih je veliko razprav o intelektualnem kapitalu, na to temo so bile napisane številne magistrske in doktorske naloge, iz cesar lahko sklepamo, da podrocje postaja vedno bolj pomembno. Že naši dedje so govorili: »Vec kot znaš, vec veljaš.« Dandanes lahko z gotovostjo trdimo, da intelektualni kapital v poslovnem svetu ne postaja samo realnost, ampak tudi potreba. Zanimiv in koristen se zdi investitorjem in managerjem, uporaben je tako v proizvodnji izdelkov, kot tudi pri nu-denju storitev. Omenjeni kapital je še posebej cenjen v turizmu, zato se je avtorica Helena Nemec Rudež odloala izdati knjigo Intelektualni kapital v turizmu. V knjigi se osredotoca na vsebinski vidik, notranjo zgradbo in povezanost intelektualnega kapitala z vsakodnevnim poslovanjem. (Čeprav avtorica izpostavi predvsem koristi intelektualnega kapitala za turizem, je njene ugotovitve mogoce prenesti tudi na druge dejavnosti. Sama obravnava intelektualnega kapitala pa ni dovolj, saj ga je poleg tega potrebno zmeriti in ustrezno ovrednotiti, kar je avtorica v monografiji tudi storila. Monografija v uvodnem delu osvetli in opredeli turisticno dejavnost in pomen znanja na tem podrocju s poudarkom na vlogi in pomenu intelektualnega kapitala v današnjem turizmu. Sledi izapen pregled klasifikacij in tokov intelektualnega kapitala. Avtorica se je še posebej posvetila opisu lastnosti intelektualnega kapitala v turisticnih podjetjih in osvetlila tržno vrednost oziroma pomen le-te v za donosnost turisticnih podjetij, njihovo konkurencnost itd. Merjenje intelektualnega kapitala v podjetjih ni preprosto, saj moramo poznati metode in sistem kazalcev tako za turisticno dejavnost, kakor tudi za druga podrocja. Prav tako je potrebno poznati strukturo intelektualnega kapitala. V Sloveniji in v tujini se je o temi že razpravljalo, vendar je avtorica skozi monografijo uspela celovito in razumljivo prikazati osnovno strukturo intelektualnega kapitala, ki ga je zaradi vecje preglednosti razdelila na cloveški kapital v turisticni dejavnosti, strukturni kapital v turisticni dejavnosti in odnosni kapital v turisticni dejavnosti. Vsakega izmed njih je nato podrobneje razclenila, opredelila njihove osnovne znacilnosti in opisala njihova izhodišca ter pogoje, poseben poudarek pa je pri tem dala turisticni dejavnosti. Že v uvodu smo omenili, da intelektualni kapital igra posebno vlogo v gospodarstvu, zato se je avtorica odloala za analizo omenjenega kapitala pri nizkocenovnih letalskih prevoznikih. Monografija podaja tudi odnos med intelektualnim kapitalom in konkurenco v turisticni dejavnosti, izpostavljena pa je obCutljivost turistiCnega trga za intelektualni kapital. Ker avtorica prouCuje ponudbo in povpraševanje v turizmu, je problematiko poslovodenja intelektualnega kapitala uspela povezati z navedbo lastništva, modelov in strateškega poslovodenja na tem podroCju. Eno izmed zadnjih poglavjih govori o razvijanju vrednosti za konC-nega potrošnika, kjer je izpostavljen vpliv intelektualnega kapitala na finanCno uspešnost turistiCnih podjetij. Obenem je zanimiva še raziskava o intelektualnem kapitalu v slovenskih hotelskih podjetjih, kjer avtorica analizira komponente intelektualnega kapitala in finanCno uspešnost slovenskih hotelskih podjetij. Zelo razumljivo, praktiCno in koristno je podana multiplikacijska funkcija intelektualnega kapitala v turizmu, posebej je izpostavljen odnosni kapital turistiCne agencije. Na koncu knjige najdemo še slovarCek angleških strokovnih izrazov z obravnavanega podroCja. Za zelo uporabnega se izkaže priložen anketni vprašalnik o intelektualnem kapitalu, s pomoCjo katerega si bodo tako managerji, kot tudi študenti turizma intelektualni kapital ogledali z razliCnih zornih kotov ter tako poglabljali svoje vedenje o njem. PrepriCani smo, da delo doc. dr. Helene Nemec Rudež pomeni velik prispevek k prouCevanju intelektualnega kapitala ne samo v turizmu, ampak tudi v širše. Cezmejna turisticna destinacija Ksenija Vodeb Turistica, Visoka šola za turizem, 2007 184 str. Turistica je v letu 2007 izdala monografijo z naslovom Cezmejna tu-ristiCna destinacija, ki jo je napisala dr. Ksenija Vodeb. V monografiji dokaj hitro spoznamo temeljne znaCilnosti Cezmejnega turistiCnega sodelovanja in ustreznih destinacij. Tema je zelo zanimiva, saj se v današnjem Casu vseskozi sreCujemo s procesi globalizacije in regionalizacije, kar vpliva na obnašanje tako poslovnih, kot tudi drugih subjektov. Obenem se vse bolj zavedamo, da turizem vzpodbuja gospodarsko rast in prispeva k družbenem razvoju. Ker je Slovenija polnopravna Clanica Evropske unije, tudi zanjo velja 7. Clen pogodbe o eu, ki trg unije opredeljuje kot prostor brez notranjih mej, kjer je omogoCen prost pretok blaga, ljudi, storitev ter kapitala. Clen ni pomemben samo z vidika razvoja turistiCnih destinacij, temveC tudi z vidika razvoja odprtega tržnega gospodarstva in uvajanja tržne konkurence. Vedeti moramo, da so mednarodna Cezmejna partnerstva pomembna oblika povezav, ki zahtevajo ustrezno naCrtovanje ter izvedbo aktivnosti med zasebnim in javnim sektorjem. Pri pisanju monografije se je avtorica tega dejstva zavedala in ravno zato je v uvodnih poglavjih osvetlila pojem konkurenCnosti in temeljne teorije, razliCne definicije in modele za oceno konkurenCnosti itd. Avtorica je pri- kazala še znacilnosti cezmejnega sodelovanja ter navedla njegove motive, prednosti, pomanjkljivosti in posebnosti. Omenjeno je povezala s turisticnim sodelovanjem v eu, s poudarkom na programih in skladih za cezmejno sodelovanje ter navedla primere tovrstnega sodelovanja v eu. V osrednjem delu monografija analizira obmejno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško. Pri tem uporabi swot analizo s poudarkom na oceni konkurencnosti obmejnih regij glede na stopnjo sodelovanja. Zanimiva je tudi metodologija, ki jo avtorica uporabi za empiricno preverjanje možnosti vzpostavitve turisticnega sodelovanja. V ta namen je bila izvedena obširna raziskava z navedbo raziskovalnih hipotez ter orisom možnosti za cezmejno sodelovanje med Hrvaško in Slovenijo. Avtorica je uporabila eksplorativno faktorsko analizo in kasneje navedla rezultate preverjanja hipotez. Na tako nacin je izoblikovala model cezmejnega sodelovanja, ki vkljucuje skupno in celovito turisticno ponudbo. V zakljucnem poglavju je dr. Ksenija Vodeb orisala dejanske možnosti za povecanje konkurencnosti obmejnih regij na mednarodnem turisticnem trgu, navedla nekatere splošne smernice za izboljšanje sodelovanja ter naštela možne skupine turisticnih proizvodov po regijah. Avtorica je dodala še pregled razvojnih usmeritev obmejnih regij z možnostmi turisticnega sodelovanja, kjer je upoštevala vlogo le-tega v razvoju obmejnih obmocij in prioritetnih ukrepov za ucinkovitejše turisticno sodelovanje med regijami. Na osnovi tega je oblikovala predlog formalne turisticne organizacije cezmejnih regij. V zakljucku lahko poudarimo, da je turisticni management tisti, ki ima kljucno vlogo pri oblikovanju turisticne ponudbe obmejnih obmocij. Bistvenega pomena pri tem je vkljucevanje lokalnega prebivalstva v odlocanje o turizmu, saj z informiranostjo in možnostmi lastnega vkljucevanja raste pozitiven odnos do turizma in turistov. Med prebivalstvom tako raste zavest o lastni vkljucenosti in možnostih razvoja turizma v luci lastnih interesov. Zanimanje za oblikovanje kon-kurencne ponudbe pa je na obeh straneh meje veliko. Monografija predstavlja koristen prispevek za strokovnjake, ki se ukvarjajo s cez-mejnimi turisticnimi destinacijami, kakor tudi za študente turisticnih smeri. Zainteresirani bodo z njeno pomočjo spoznali lokalne pobude za cezmejno sodelovanje, ki pa v veliki meri še cakajo na potrditev in uskladitev s strani države. Gabrijel Devetak slovnično ustrezni. Uredništvo ima pravico, da zavrne prispevke, ki ne ustrezajo merilom knjižne slovenščine. Slog naj bo preprost, vrednostno nevtralen in razumljiv. Pregledna (členjenost besedila na posamezne sestavine (poglavja, podpoglavja) naj sledi sistematičnemu miselnemu toku. Tema prispevka naj bo predstavljena zgoščeno, jasno in nazorno, ubeseditev naj bo natančna, izražanje jedrnato in gospodarno. Zaželena je raba slovenskih različič strokovnih terminov namesto tujk. Logične domneve naj bodo utemeljene, sklepi dokazani. Razpravna oblika je praviloma prva oseba množine. Oblika članka. Rokopisi za objavo v reviji morajo biti oblikovno urejeni. Besedilo naj bo oblikovano za tiskanje na papirju formata A4, pisava naj bo Times New Roman velikosti 12 pt, vsi robovi naj bodo široki 2,5 čm, razmak med vrstičami pa 1,5. Na prvi strani rokopisa naj bodo navedeni samo naslov članka (v krepki pisavi) ter ime in priimek avtorja (oz. avtorjev), akademski ali/in strokovni naziv, institučija in elektronski naslov avtorja oz. avtorjev Za potrebe vpisa v Cobiss se navede tudi letniča rojstva (v članku ne bo objavljena). Na drugi strani naj bodo povzetka v slovenščini in angleščini (vsak po največ 100 besed) in ključne besede v slovenščini in angleščini (3-5). Naslovi poglavij in podpoglavij naj bodo oštevilčeni (1, 2, 2.1 itn.) in napisani z malimi črkami v krepki pisavi, poudarki v besedilu naj bodo v ležeči pisavi. Daljši navedki so ločeni od drugega besedila, izpusti pa označeni z oglatim oklepajem. Opombe pod črto se ne uporabljajo, konične opombe pa naj bodo pred seznamom literature. Pregledniče in risbe se vstavijo v besedilo, toda v članku naj ne bo pregle-dnič ali risb, ki bi bile v čeloti povzete po že objavljenih delih. Bibliografski skliči in seznam uporabljene literature. Pri navajanju bibliografskih skličev med besedilom se zapišejo samo priimek avtorja oz. avtorjev, letniča izida dela in številka strani oz. obseg strani, npr. (Easterby-Smith, Thorpe in Lowe 2007, 2). Vsakemu bibliografskemu skliču v besedilu naj ustreza navedba dela v seznamu literature, v njem pa naj ne bodo navedena dela, na katera se avtor v besedilu ne skličuje. V seznamu literature in/ali virov se bibliografski opisi navajajo po abečednem redu (prvih) avtorjev, literatura istega avtorja pa po kronološkem redu izida: Catana, S. W. 2003. Vital approačh to transition: Slovene multiple čase study. Managing Global Transitions 1 (1): 29-48. Easterby-Smith, M., R. Thorpe in A. Lowe. 2007. Raziskovanje v managementu. Koper: Fakulteta za management. Mumby, D., in R. Clair. 1998. Organizational disčourse. V Disčourse as sočial interačtion, ur. T. A. van Dijk, 181-205. London: Sage. Podrobnejše informačije o navajanju literature avtorji najdejo v: Kobeja, B. 2001. Priročnik za pisce strokovnih besedil: znanstveni aparat. Koper: Visoka šola za management. University of Chičago Press. 2003. The Chicago manual of style. Chičago in London: University of Chičago Press. Oddaja članka. Clanek se pripravi v programu ms Word ali LTEX, shrani v datoteko, katere ime naj bo priimek prvega avtorja (npr. Novak.doč), in se pošlje na elektronski naslov mng@fm-kp.si. Postopek za objavo članka. Pred objavo vsak članek pregledata vsaj dva neodvisna rečenzenta. Rečenzije so slepe. Avtorje pozitivno očenjenih člankov uredništvo povabi, da za objavo pripravijo končne raz-ličiče člankov, upoštevati pa morajo pripombe rečenzentov in članov uredništva. (Člankov, ki ne ustrezajo merilom uredniške politike, uredništvo ne bo obravnavalo. Avtorske praviče. Z oddajo prispevka v postopek za objavo v reviji Management avtor zagotavlja, da besedilo še ni bilo objavljeno in da ni v postopku za objavo pri drugi reviji. Svoje besedilo avtor pozneje lahko objavlja, vendar mora pri tem vedno navesti prvotno objavo v reviji Management. Honorar in avtorski izvodi. Za prispevke avtorjem ne izplačujemo honorarjev. Avtor prejme pet izvodov revije, v kateri je bil objavljen njegov članek, ter naročnino na en letnik revije. letna naročnina 39 € za fizične in 49 € za pravne osebe, poštnina je všteta. information for authors is available online on the website www.mng.fm-kp.si. Univerza na Primorskem Fakulteta za management Koper www. mng.fm-kp.si