Čeprav je za nami že idtvi pomladanski dan, pa se znanilci pomladi še s težavcrprebijajo izpod snežne odeje, ki je v senčnih legah in planinah še vedno debela. Ce so z ugodno smuko zadovoljni ljubitelji smučanja, pa so hmeljarji, sadjarji, gozdarji in vrtičkarji vedno bolj nestrpni, saj bi s spomladanskimi deli morali že zdavnaj začeti, nekatera pa že opraviti. Sedaj bo treba krepko zavihati rokave. Nestrpni so tudi nabiralci regrata, V marsikateri kurilnici je zaradi dolge zime zmanjkalo premoga, zate toplejši sončni žarki pridejo še kako prav. Počistiti bo treba tudi nasade in zelenice, saj nam je zima marsikaj zapustila.
Celje - skladišče D-Per III 5/1984	
Hill*1 ^	1 COBISS ©
SRIINJ
Leto VII Številka 3 Marec 1984
»SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Žalec
Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Golob, Jože Golič, Franc Izlakar, Vera Kalčič, Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Kristjan Markovič, Mojca Nahtigal, Irena Terglav, Breda Verstovšek in Milan Žolnir.
Novinar: Irena Jelen. Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek.
Lektor: Anka Krčmar
Naslov uredništva: Žalec, Heroja Staneta 1, telefon 710-671
Grafična priprava: Savinjski občan
Tisk: ĆGP Večer Maribor
Naklada: 11.000 izvodov
Po sklepu Republiškega sekretariata za infomiranje št. 421-1/72 je časopis »Savinjski občan« oproščen prometnega davka.
IZVOLJENI NOSILCI NAJODGOVORNEJŠIH DOLŽNOSTI
čeprav s polj še ni povsem skopnel sneg, se hmeljarji že pripravljajo na spomladanska opravila. Po lanskoletni suši, ki je zmanjšala pridelek hmelja, letos pričakujejo boljšo letino. Napovedujejo, naj bi slovenski hmeljarji letos pridelali nad 4100 ton hmelja, od tega samo Hmezad in hmeljarji, povezani v KZ Savinjska dolina, 3.284 ton pridelka.
Če bo dobra letina, je ta optimistična napoved uresničljiva. Hmeljarji računajo, da bodo vsa dela opravili temeljito in pravočasno. S škropljenjem in drugimi ukrepi bodo tudi zatirali škodljivce. Hmezad naj bi na svojih 925 ha hmeljišč pridelal 1.748 ton hmelja ali 1,9 tone na hektar. Mladi nasadi v začetku rodnosti pa bodo dali vsaj šest stotov po hektarju.
Družbeni sektor ima 94 ha prvoletnih nasadov, od tega jih bo letos razširil za 14 ha, kmetje hmeljarji v zadrugi Savinjska dolina pa imajo 670 ha
, — -
5. stran
Neurejeni cenovni odnosi na jugoslovanskem trgu s koruzo — kot osnovno živinsko krmo — in ceno živine oziroma mesa, so eden glavnih vzrokov anomalij na trgu z mesom. Zaradi pretirano drage koruze (koruze po določeni ceni 17,70 dinarjev za kg proizvajalci' niso pripravljeni prodati!) se bo močno zmanjšal stalež svinj, saj jih bodo rejci poklali. Pod nož gredo celo nedopitani prašiči od 35 kg naprej in tud) svinje za razplod.
hmeljišč, od tega 64 ha mladih nasadov, kijih letos razširjajo za 23 hektarjev. Pomeni, da bodo na 734 ha hmeljišč pridelali 1261 ton hmelja.
Lanski zaradi suše skromnejši pridelek so naši hmeljarji zelo dobro prodali na tujem, saj so dosegli nadpoprečno ceno. Uspeh pripisujejo dobro zastavljenemu dolgoročnemu sodelovanju s tujimi kupci in vnaprejšnji prodaji hmelja.
Medtem ko s prodajo hmelja na tujem ni bilo težav, pa se je zapletlo doma, saj s pivovarnami še vedno niso dosegli soglasja za ceno, ki bi še pokrila dejanske stroške pridelave.
Zanimivo je, da hmeljarji poleg visokorodnih novih sort hmeljaše vedno sadijo savinjski golding. Ta hmelj je pri inozemskih kupcih zelo cenjen in iskan zaradi kvalitetnih smol. izrecno zahtevajo pri vsaki pošiljki določen odstotek savinjskega goldinga, kar hmeljarje obvezuje, da ne glede na nekoliko skromnejši hadonos, kot ga dosegajo pri novih sortah, še sade to sorto. Kljub dobri prodaji našega hmelja na tujem pa izvoznik opozarja, da se na zunanjem tržišču spoprijema z vse hujšo konkurenco, zato si bomo zagotovili uspešno prodajo in dobre cene le z boljšo
kvaliteto hmelja. Pri tem zlasti omenjajo, da naj bo manj primesi in dajetrebazelo paziti, da se med strojnim obiranjem hmelj ne bo preveč drobil. Vse to namreč vpliva na ceno, prodaja hmelja pa je za naše gospodarstvo čista deviza, zato bo, pač treba storiti vse, da bo hmelj tudi vnaprej obdržal svoj sloves na tujem, s tem pa tudi nadpoprečno ceno.
Seveda pa je vse to, kar smo zapisali le načrtovanje, kajti vreme je zazdaj še neznanka, so pa hmeljarji trdno odločeni, da se bodo borili za napovedan pridelek hmelja.
Lojze Trstenjak
Ubčinska konferenca SZDL Žalec je prejšnji teden na seji ocenila izvedbo kandidacijskih postopkov in volilnih opravil za volitve nosilcev najodgovornejših delegatskih dolžnosti v skupščinah SIS, skupščini občine, skupščini SR Slovenije, predsedstvu SRS in SFRJ ter nekatere druge dolžnosti. „Priprave so potekale po dogovorjenem rokovniku," je na seji poudaril predsednik OK SZDL Janez Meglič. „O dosedanjih nosilcih najodgovornejših dolžnosti v delegatskih skupščinah so bile sprejete ugodne ocene, tako v družbenopolitičnih organizacijah kot tudi na temeljnih kandidacijskih konferencah. Bilo je sicer izrečenih nekaj želja in zahtev za skrbnejše in odgovornejše opravljanje dolžnosti, še zlasti v odnosu do obrobnih krajevnih skupnosti. Več kritičnih ocen je bilo izrečenih na izvajanje delegatskega sistema, ki še zlasti v samoupravnih interesnih skupnostih ne teče tako, kot bi bilo potrebno. Težave so v vsebinskem pogledu in pri udeležbi delegatov na sejah skupščin. Delegacije se povsod ne sestajajo redno. Premalo skrbni in odgovorni so tudi vodje delegacij. Torej bo v prihodnje treba marsikaj izboljšati. Predvsem pa bo
treba doseči večjo učinkovitost skupščin. Obstaja prepričanje in upanje, da bodo izvoljeni funkcionarji kos vsem zahtevnim in odgovornim nalogam in da bodo opravičili zaupanje, izkazano ob kandidiranju in izvolitvi", je dejal Janez Meglič.
Medtem ko so skupščine samoupravnih interesnih skupnosti izvolile najodgovornejše nosilce delegatskih dolžnosti sredi marca, pa je občinska skupščina to .storila na ponedeljkovi seji. Tako so zbori občinske skupščine ponovno izvolili za predsednika občinske skupščine Viljema Petka, za podpredsednika občinske skupščine Marjana Goloba, za predsednika zbora združenega dela Vilija Ulago, za podpredsednika zbora Poldeta Škafarja, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Valterja Zupanca, za podpredsednika zbora Silvo Učakar ter za predsednika družbenopolitičnega zbora Marijo Fraitag in za podpredsednika Slavka Košenino.
Vsem izvoljenim iskreno čestitamo.
Bralcem pa se opravičujemo za napake, ki so se vrinile v sestavek „Nosilci najodgovornejših funkcij" v prejšnji številki.
Pomladanska dela v hmeljiščih. Foto: L. Korber
3. stran
V večini organižacij združenega dela in tudi v občini kot celoti je bila dosežena visoka rast ekonomskih kategorij. Kljub težavam v preteklem letu v preskrbi s surovinami in repromateriali, cenovna nesorazmerja, predvsem pa izrabljeno strojno opremo, so bili doseženi ugodni gospodarski rezultati. In koliko jim je ostalo za razširjeno reprodukcijo?
7. stran
Dolgo je že, kar so stari Rimljani ubirali pota po naših krajih in pustili svoj pečat med drugim tudi zaselkom, ki danes sodijo h krajevni skupnosti Gomilsko. Zaselkom, ki jih poleg dolgotrajne zgodovinske tradicije bógati tudi pestra kulturna in športna dejavnost.
VELEBLAGOVNICA
V MMO!
___
-
-...j.
\
Več discipline in odgovornosti v ZK
_______________________________J
Občinska konferenca ZK je na programsko volilni seji ocenila opravljeno delo v preteklem letu, sprejela programsko usmeritev in izvolila vodstvo konference. Po predhodnem soglasju osnovnih organzacij so ponovno izvolili Franca Kalška z predsednika, Ludvika Semprimožnika za sekretarja in Danija Kopušarja z izvršnega sekretarja komiteja.
Še pred konferenco smo sekretarju občinskega komiteja Ludviku Semprimožniku zastavili naslednja vprašanja:
Sav. občan: Kako ocenjju-jete aktivnost komunistov pri uresničevanju zastavljenih nalog v preteklem letu?
L. Semprimožnik: »Za
preteklo obdobje je bilo značilno, da so se pogoji gospodarjenja poslabšali, daje padel standard delovnih ljudi in občanov in da je bilo to prvo leto izvajanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. V takšnih razmerah smo morali prilagajati metode dela'za razreševanje trenutnih težav. To pa za ZK pomeni, da smo imeli premalo časa za uresničevanje nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja. Medtem ko so se organi občinske organizacije, predvsem komite in predsedstvo, ukvarjali v večji meri s problemi v gospodasrstvu, pa so sledili stališčem in sklepom
9.	kongresa ZKS in 12. kon-
Ludvik Semprimožnik
gresa ZKJ. Vendar pa je treba samokritično povedati, da je celotna občinska organizacija pokazala premalo aktivnosti. Vzrokov za to je več. Del članstva je neaktivnega in nepripravljenega sprejemati zadolžitve za delovanje znotraj političnega sistema. V prihodnje bo moralo v vrstah zveze komunistov priti do odkrite diferenciacije, pa če tudi za ceno zmanjšanja števila članov.
Obnovi članstva in idejnopolitičnemu izobraževanjju smo namenjali precej pozornosti, vendar s stanjem ne moremo biti zadovoljni. Prav tako se ne moremo strinjati z mnenji, dav delovnih sredinah ni ljudi, ki bi jih lahko sprejeli v ZK.
Pri kadrovanju za različne oblike idejnopolitičnega izobraževanja se srečujemo z mnogimi težavami. Zaradi sta-
bilizacije delavca ni mogoče pogrešati na delovnem mestu menijo v OZD. Takšno gledanje je kratkovidno, saj si brez znanja ne moremo predstavljati družbenopolitične in samo-upravljalske dejavnosti delavca. Kritičen moram biti tudi do vseh vabljenih na javne tribune. Od 400 vabljenih se jih je zadnje tribune udeležilo le 20. Čeprav so gospodarski rezultati za preteklo leto dokaj ugodni, pa so se v posameznih organizacijah pojavljale težave,
o.katerih smo razpravljali tudi v ZK. Največ smo se ukvarjali s problemi v Montani, SigmUn Koto-TOZD Inde Vransko. Žal nam kljub dobremu sodelovanju DPO in izvršnega sveta mnogih zadev ni uspelo razrešiti. Mnogo bolj kot doslej bomo morali v bodoče izpostavljati vprašanje odgovornosti posamenikov, ki se še vse preveč radi skrivajo za samoupravljanje in kolektive.«
Sav. občan: »Čemu je dan poudarek v programskih usmeritvah?
L. Semprimožnik:	»V
programskih usmeritvah smo zapisali, da bomo aktivnosti usmerili predvsem v utrjevanje in dograjevanje vseh oblik političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Zato bo potrebno več aktivnosti celotnega članstva. Bolj kot doslej bomo morali gojiti_ partijsko disciplino in zavest. Če nam bo to uspelo, potem bodo tudi rezultati boljši, kot so bili v> preteklem letu.« -
jk
Šesto srečanje novinarjev in organizatorjev obveščanja
V začetku meseca so se v Ljubljani že šestič zapored srečali novinarji in organizatorji obveščanja v združenem delu z namenom, da bi izmenjali izkušnje in dosežke na področju samoupravnega obveščanja in komuniciranja.
O deležu informativne dejavnosti pri uresničevanju stabilizacijskega programa je spregovoril tudi sekretar CK ZKS Miha Ravnik. Udeleženci pa so nato obravnavali sistem informiranja v ozdih z
V letu 1983 je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Žalec sprejela določene ukrepe za omejevanje porabe. Dober rezultat smo pričakovali od ukrepa, ki je omejeval zdravljenje občanov izven regije. V letu 1982 smo zabeležili izredno visoke stroške za zdravljenje v bolnišnici Slovenj Gradec in lopolščica. Takšnega finančnegai bremena naše združeno delo ni preneslo — posebno ker bi večino tega zdravljenja lahko opravili v celjski regiji — v Zdravstvenem centru Celje. Zato bi morali sprejeti ukrepe, ki bodo omejili prekomerno porabo sredstev za zdravstvo, bolj pa bi tudi morali spoštovati delitev dela na področju zdravstva, ki je bila sprejeta v Sloveniji.
Po sprejetih ukrepih lahko odobri zdravljenje izven regije konzilij zdravnikov ustrezne stroke v Zdravstvenem centru Celje. Po podatkih o številu zdravljenja izven regije v lanskem letu beležimo padec števila takšnega zdravljenja, čeprav ukrepi veljajo od druge polovice lanskega leta. Temu primerno so se znižali tudi stroški za tovrstna zdravljenja in zdravstvena skupnost je zaključila leto s pozitivnim rezultatom. Vemo, da so k
vsebinskega, oblikovnega in organizacijsko-izved-benega vidika. V posameznih sklopih tematskih razprav so organizatorji obveščanja prikazali svoje dosežke in spregovorili o izkušnjah, razpravo pa so povezovali in komentirali priznani strokovnjaki.
Beseda je tekla tudi o informacijsko-komunika-cijskem sistemu v delovni organizaciji, v samoupravnih skupinah in njihovem vključevanju v medsebojno obveščanje
takšnim rezultatom pripomogli tako občani kot tudi zdravstveni delavci, ki so dosledno izvajali sprejete ukrepe. Počasi se vsi pri-
delavcev, o temeljni listi informacij, o biltenu — kot sredstvu za uresničevanje informacijskih potreb delavcev, večkanalnem medsebojnem obveščanju, o vsebini in jeziku informacij in še o čem.
Srečanje je bilo skrbno in dobro pripravljeno, za udeležence pa pomeni bogato izkušnjo. Vsa nova spoznanja, ki so si jih pridobili, jim bodo prav gotovo dragocen napotek pri vsakdanjem delu.
Vera Kalčič
čenjamo zavedati, da vreča, iz katere se plačujejo zdravstvene storitve, ni brez dna.
PIROŠKA GRILANC
ZA VEČJO V ARMOST
V PROMETU
Svet za preventivo v cestnem prometu je tudi v preteklem letu uspešno opravil zastavljene naloge. Posebno pozornost so poleg vzgoje vseh občanov namenili predšolski in osnovnošolski mladini.
V WZ so bili vključeni v prometno vzgojo otroci stari nad tri leta. Praktično so se učili, kako seje treba obnašati na cesti. V učilnicah pa so risali in postavljali prometne znake, predvajali pa so jim tudi filme. Svet je poskrbel tudi za kresničke, ki jih od prvega februarja morajo nositi tudi odrasli. Prvošolčki so dobili rumene rutice, zanje pa je bilo poskrbljeno z akcijo »Varno na poti v šolo«.
Učenci osnovnih šol in, sicer od tretjega razreda dalje so opravljali izpit za kolesarja. Izpit je pridobilo 405 učencev. Izpit za vožnjo z mc-toriem pa je opravilo 210 učencev.
Tudi lani je svet pripravil šolska in občinska tekmovanja na temo »Kaj veš o prometu«. Omeniti velja še prometno značko za osnovne šole in WZ. Predavanja in predvajanje filmov prav tako sodi v aktivnosti, ki jih organizira svet za preventivo v cestnem prometu. Žal pa komisije pri krajevnih skupnostih niso dovolj aktivne, kar se kaže v številu prometnih nesreč ravno na lokalnih cestah.
Vse te aktivnosti pa svet ne bi mogel uspešno izvajati, če v akcijah ne bi sodelovali delavci postaje milice Žalec in Vransko, organi javne varnosti Celje, vzgojnoizob-raževalne organizacije, komisije pri KS, Zavarovalna skupnost Triglav, Zveza prijateljev mladine, Skupnost za komunalo in ceste in še mnogi drugi.
J. Koštomaj
Ukrepi v zdravstvu uspešni_______________
Odveč je ponavljanje in ugotavljanje, kako pomembno je izobraževanje za družbenopolitično delo. Ni pa odveč omeniti neodgovornega odnosa do tega izobraževanja vseh tistih, ki so bili £e drugič vabljeni na javno tribuno. ki jo je organiziral občinski komite ZKS. pa se zanimivega razgovora niso udeležili. Ne samo organizatorju. tudi peščici prisotnih je bilo neprijetno sedeti v prazni dvorani. In kdo vse je bil vabljen? Sekretarji osnovnih organizacij ZK. člani občinskega komiieja. vodstva družbenopolitičnih organizacij in skupščine. Vabljeni so bili tudi drugi, saj so tribune odprtega značaja. Gre torej za neodgovoren odnos odgovornih komunistov. Nadaljnji komentar pa najbrž ni potreben!
jk
4. delovno srečanje
kovinarjev
/
30. in31. marca bo pomerilo svoje moči in znanje sedemdeset kovinarjev iz žalske občine. Najboljši med njimi se bodo srečali še na medobčinskem tekmovanju v Celju. Organizatorji poudarjajo zlasti medsebojno spoznavanje delavcev in izmenjavo izkušenj.
Letos se je na srečanje prijavilo sedemdeset tekmovalcev. kar je najvišje število doslej. Lani seje tekmovanja udeležilo 56 delavcev. Tokrat bodo tekmovali na treh mestih: v Sipovi Tovarni kmetijskih strojev ter v Ferralitovih temeljnih organizacijah Strojni obrat in Livarna. Pokrovitelj tekmovanja, ki bo sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. bo sestavljena organizacija Agros s svojimi delovnimi organizacijami Ferralit, Sip in Strojna. Letos so se organizatorji. Občinski svet Zveze sindikatov, odločili, da zaradi premajhnega števila prijav ne bodo merili moči in znanja avtomehaniki. Tekmovali pa bodo: strugar, rezkalec, orodjar. konstrukcijski ključavničar. plamenski varilec, REO in MAG varilec, livar-kalupar ter brusilec.
Novost letošnjega delovnega srečanja je v tem. da se najboljši na občinskih tekmovanjih ne bodo uvrstili takoj na republiško tekmovanje. temveč bodo vmes še medobčinska tekmovanja. Letošnje medobčinsko srečanje kovinarjev bo predvidoma v Celju.
Veliko bolj kot prejšnja leta letos organizatorji opozarjajo tudi na pomen takšnih prireditev. Ne gre le za tekmovanje. temveč je srečanje namenjeno predvsem izmenjavi izkušenj in spoznavanju delavcev med seboj.
Irena Jelen
Sestal se je aktiv komunistov delavcev
V SIP-u so se sestali novoizvo-Ijendi delegati aktiva komunistov delavcev pri občinskem komiteju. Najprej so obravnavali gradivo za programsko-volilno sejo občinske konference, nato pa izvolili vodstvo aktiva. Za sekretarja aktiva so izvoli li Marjana Tamšeta. Prisotni so tudi opozorili na težek položaj delavcev z nizkimi osebnimi dohodki.
jk
Načelnik GS Slovenije Anton Sentočnik je podelil Rudiju Hermanu gasilsko zvezdo Jugoslavije I. stopnje
Gasilci so ocenili svoje delo
Sredi marca je bil v domu SLO letni občni zbor Občinske gasilske zyeze Žalec. Ocenili so rezultate dela za preteklo obdobje, izvolili predsednika gasilske zveze in podelili priznanja najbolj zaslužnim gasilcem.
Občnega zbora so se udeležili delegati gasilskih društev v občini, predstavniki občinske
§asilske zveze Celje, Šentjur in marje, predstavnik republiške gasilske zveze in predstavniki družbenopolitičnega življenja občine.
Ko so ocenjevali delo občinske gasilske zveze, so ocenili, daje bilo preteklo leto eno najuspešnejših. Članstvo v gasilskih društvih se je povečalo, boljša je tudi strokovna usposobljenost gasilcev. Primanjkuje pa jim sredstev za nabavo nove gasilske opreme in nadomestnih delov, ki jih ni mogoče dobiti na domačem trgu.
Ocenili so, daje premoženje, ki je v last občanov, slabo opremljèno z osnovnimi napravami za gašenje začetnih požarov. Dosegli so ugodne rezultate na področju preprečevanja požarov. Število požarov se je v preteklem letu zmanjšalo tako v družbenem kot v zasebnem sektorju. Še vedno pa požari povzročajo
večjo materialno škodo v zasebnem sektorju.
Vzroki za požare so še vedno malomarnost, neprevidnost in neznanje občanov. Število požarov bi lahko bistveno zmanjšali z boljšo osveščenostjo občanov. V bodoče bodo gasilska društva več pozornosti posvečala preventivni dejavnosti.
Tudi tako, da bodo v gasilske vrste vključili več žensk in mladih. Čeprav so na tem področju dosegli dobre rezultate, niso popolnoma zadovoljni, še vedno je premalo aktivnih članic.
Več pozornosti bodo v bodoče namenili gasilcem veteranom. Letošnje leto bo 10. kongres gasilcev Slovenije, zato si bo gasilska zveza Žalec prizadevala, da se bodo tega kongresa udeležili.
Dopolnili so tudi statut občinske gasilske zveze. Sklenili so, da se bo število članov predsedstva povečalo, mandatna doba za vodstvo pa bo trajala 4 leta. Za častnega predsednika gasilske zveze so izvolili Franca Jelena, dolgoletnega zaslužnega gasilca. V naslednjem mandatnem obdobju bo gasilski zvezi predsedoval Jože Kuder, načelnik pa bo Anton Gros. Najbolj zaslužnim gasilcem so podelili priznanja in odlikovanja.
Marjan Matijec-Natek
Gozdarstvo in lesarstvo na repu
dohodkovne lestvice
Delavci s področja gozdarstva in pa lesarstva vžalski občini že dolgo čakajo na izgradnjo centralnega mehaniziranega skladišča. Izbrana je že lokacija, pripravljeni so načrti, zataknilo pa seje pri stroških. Toda če bomo hoteli imeti kvaliteten les, bo treba denar za to naložbo čimprej poiskati.
Ureditev skladišča bo v prihodnje le ena izmed nalog, na katero so opozorili člani odbora sindikata delavcev gozdarstva in lesarstva na svoji volilni seji sredi marca.
Člani odbora so tokrat ocenjevali delo preteklo obdobje in načrtovali letošnje naloge. Največ časa so namenili pripravi panožnih sporazumov. Le-ti predstavljajo določeno vrsto samoupravnih sporazomov, s katerimi bodo znotraj dejavnosti uredili delitev dohodka in osebnih dohodkov; sporazumi pa bodo omogočili tudi primerjavo sorodnih delovnih organizacij znotraj gozdarske in lesarske dejavnosti. Dejali so, da so priprave na sporazume preveč dolgotrajne, strokovne podlage za njihovo pripravo, na katere so čakali več kot leto dni, pa so preveč nejasne in nerazumljive.
Člani odbora so opozorili tudi na preveliko zaprtost znotraj samih panog, čeprav bi danes bolj kot kdajkoli prej bilo treba skupno iskati izboljšave in inovacije ter usklajevati delo. Hkrati so kritično spregovorili tudi o neučinkovitosti odborov na širšem celjskem območju. Mariskje, npr. v Šentjurju, Nazarju in drugod, namreč dobri zelo slabo ali pa sploh ne deljujejo kljub močni gozdarski in lesarski dejavnosti.
Med prihodnjimi nalogami so člani odbora, izpostavili zlasti problem centralnega mehaniziranega skladišča, ki bi bistveno ohranil kvaliteto lesa. Predvidena je že lokacija, pripravljeni so načrti, zataknilo pa se je pri stroških, saj bi takšna investicija pobrala zajeten kup denarja.
Poleg širših nalog kot so uveljavljanje politike stabilizacije, izvoza, ureditve cen in drugih, so opredelili tudi nekatere konkretne naloge, zlasti ureditev odnosa do nočnega dela žensk (v Sloveniji je še vedno čez tisoč žensk v nočnih izmenah v omenjenih dejavnosti), zagotoviti morajo tople obroke delavcem, saj ie še vedno slaba polovica teh brez toplih malic, rešiti pa oo treba tudi problem beneficiranega staža za nekatere poklice.
Razpravljalci so se ustavili tudi pri problemu nagrajevanja. Lani je namreč znašal poprečni osebni dohodek delavca v gozdarstvu 16130 din, v pohištveni industriji pa 15550 din. Za primerjavo naj dodam, da je lani poprečni dohodek v gospodarstvu znašal 1 7950 din, v negospodarstvu pa 19860. Zelo velike razlike v dohodkih nastajajo med posameznimi področji, npr. med celjskim in postojnskim, kjer so dohodki teh delavcev bistveno večji. Zato bo nujna uskladitev znotraj dejavnosti.
Ob koncu so člani odbora opozorili tudi na vse večje pomanjkanje lesa, kar narekuje večjo skrb za obnovo gozdov.
Irena Jelen
KAKO SMO GOSPODARILI LAMI IM KAKO BOMO LETOS?
Z Izrabljeno strojno opremo ne bo mogoče dosegati ciljev ekonomske stabilizacije.
Sicer pa dosežena visoka rast ekonomskih kategorij.
Z izrabljeno strojno opremo ne bo mogoče dosegati ciljev ekonomske stabilizacije. Sicer pa dosežena visoka rast ekonomskih kategorij.
Kako smo gospodarili v preteklem letu in kako bomo v letošnjem, smo zastavili vprašanje našim sogovornikom. V večini organizacij združenega dela, razen tistih, ki so poslovale z izgubo ali na meji rentabilnosti, so z rezultati zadovoljni. Ugodni so tudi skupni kazalci za občino, v ospredje pa sé Vedno bolj postavlja vprašanje izrabljenosti strojne opreme in pomanjkanje sredstev za investiranje v sodobnejšo opremo. Zaradi precejšnjih družbenih obveznosti organizacijam združenega dela ne ostane skoraj nič, torej sedimo na suhi veji. Za dosežene rezultate velja priznanje vsem zaposlenim v občini. To so le nekatere skupne misli sogovornikov, sicer pa so nam povedali:
Ervin Janežič, predsednik izvršnega sveta: »Že v
posameznih obračunskih obdobjih, ko smo analizirali rezultate dela združenega dela, jih primerjali s preteklimi obdobji in planskimi izhodišči, smo ugotavljali pozitivna gibanja kljub nekaterim neugodnim tendencam. Pri visoki rasti cen surovin in repromaterialov, pomanjkanju le-teh, z motnjami na področju dinarske in devizne likvidnosti je po zaključku leta za gospodarstvo občine Žalec dosežena visoka rast posameznih ekonomskih kategorij.
Ustvarjeni celotni prihodek v znesku preko 31 milijard se je povečal z indeksom 150%. Največ je porasel celotni prihodek na področju obrti in osebnih storitev, trgovine in komunalne dejavnosti. Pod poprečno rastjo je področje kmetijstva, gozdarstva, gostinstva ter gradbeništva, kjer pa je stagnacija splošen pojav v naši družbi. Porabljena sredstva v procentualnem povečanju že nekaj let presegajo rast celotnega prihodka, kar pa povzroča tudi nižjo rast dohodka. Padec vpliva na razmerje med dolgovi in terjatvami, ki pa so vedno večje.«
Ustvarjeni dohodek znaša 8,57 milijarde din in je za 45 % večji kot v preteklem letu. Dohodek je porasel v industriji — kot glavni dejavnosti — prav tako s 45 %, hitrejša od poprečne rasti je rast dohodka v trgovini ter obrti, v ostalih dejavnostih pa je rast nižja od poprečne rasti. Cisti dohodek je bil dosežen v višini 5,06 milijarde in je za 38 % večji kot v letu 1982. Na nižjo rast dohodka pa vplivajo povečane obveznosti iz dohodka, predvsem obresti od najetih kreditov, ki znašajo že 10 % ustvarjenega dohodka. Struktura delitve čistega dohodka, kjer so organizacije združenega dela v poprečju namenile nižji procent za osebne dohodke in stanovanjsko izgradnjo, pa se je ugodno odrazila v delu čistega dohodka zarazširitev in izboljšanje materialne osnove dela, tu se je namreč znesek povečal za 42 % v primerjavi z letom 1982. Takšno razporejanje čistega dohodka pa se seveda ugodno odraža na znesku sredstev akumulacije, ki znaša 1,57 milijarde in je za 65 % večji kot v letu 1982. Sredstva za reprodukcijo so naraščala z indeksom 145, družbeni proizvod na zaposlenega ob ,1,3% povečanju števila zaposlenih pa z indeksom 143 v primerjavi z letom 1982. Osebni dohodki (bruto) pa so porasli za 35 %.
Žal pa se je povečal tudi znesek izgub. Skupni znesek izgub znaša 62 milijonov, z izgubo pa so poslovno leto zak-
ljučile štiri organizacije združenega dela.
Izvoz, ki ga ustvarjajo organizaci je združenega dela iz
redkih izjem sploh ne govorimo. Že podatka, da znaša stopnja odpisanosti osnovnih sredstev že kar 61 %, stopnja odpisa-
Ervin Janežič
Edi Omladič
naše občine, se predvsem v zadnjih dveh letih izredno povečuje. Pri tem so realno zaznani napori ir uspehi organizacij združenega dela. Kar
11,5	% od skupno ustvarjenega celotnega prihodka je iz naslova prodaje blaga in storitev na tujih trgih in iz naslova skupnega prihodka, ustvarjenega na tujih trgih. Celotni izvoz, ki znaša preračunan po enotnem tečaju zveznega izvršnega sveta — 2,45 milijarde din, je povečan realno kar za 20 % v primerjavi z letom prej; konvertibilni izvoz, ki znaša 1,76 milijarde, pa smo povečali za 28 %. Delež konvertibilnega izvoza narašča, k povečanemu konvertibilnemu izvozu pa največ prispeva industrija. Na področju občine smo uvozili blaga za 1,34 milijarde din, kar pa je za 18 % manj kot minulo leto, iz konvertibilnega področja pa znaša uvoz 1,05 milijarde oziroma 8 % manj kot v letu 1982. V strukturi znaša uvoz industrije 93 %, ostalih uvoznikov pa 7 %. Skupno smo izvozili za 1,11 milijarde din več blaga kot uvozili, kar kaže na zelo ugodno razmerje v primerjavi z nekaj leti nazaj, ko je bil uvoz večji od izvoza.
Rahla oživitev j'e tudi na investicijskem področju, predvsem na področju gospodarskih investicij. Skupna izplačila za investicije v osnovna in ohratna sredstva so znašala 2,18 milijarde oziromaza44 % več kot leto poprej. Investicijske naložbe so samo za osnovna sredstva znašale za 1,86 milijarde, od tega pa kar 1,55 milijarde oziroma 83,2 % v gospodarske naložbe. Največ sredstev je združeno delo investiralo na področju industrije in kmetijstva. Kljub rahlim oživitvam na investicijskem področju, kjer smo sledili predvsem družbeno verificiranim in nujnim opredelitvam, to je investicijskim naložbam za povečanje proizvodnje ter izvoza, pa je to še zdaleč premalo. Ob močnem izpadu združevanja sredstev za skupne investicije in ob bistvenem zmanjšanju deleža bančnih sredstev pri investicijskih naložbah ostaja nerešen problem nadomeščanja in zamenjave' izrabljene strojne opreme, da o možnosti razširjene reprodukcije razen
nosti opreme pa 83 %, zgovorno pričata o nujnosti investicij na tem področju. Podrobna analiza o obremenjenosti ustvarjenih rezultatov dela delavcev bi pokazala, koliko se izdvaja za različne namene in kako malo ostane za izboljšanje materialne osnove dela in za razširjeno reprodukcijo, ko pa se istočasno zahteva in pričakuje povečana proizvodnja, večji izvoz in ostalo. Tudi na področju nelikvidnosti so izraziti problemi. Sam podatek, da imamo za 1,6 milijarde več terjatev kot dolgov, zahteva večjo aktivnost odgovornih delavcev v OZD naše občine.
Tudi v 1984. letu, ko smo se že na začetku srečali z nizom novih problemov z nerešenim vprašanjem cen iz preteklega leta ter pričakujoč riTz ukrepov na področju ekonomske politike od zvezne vlade, se bomo morali kar najbolj prizadevati za dosego planov organizacij združenega dela in družbenega plana občine. Prizadevati si moramo za realno povečanje proizvodnje, za povečanje izvoza in uresničevati naloge na vseh ravneh izvajanja dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije.
IVAN ŽAGAR, DIREKTOR TT PREBOLD: »V pre
teklem letu smo dosegli celotni ' prihodek dobre 3 milijarde din, kar je 56 % več kot leta 1982. Visoka rast je bila dosežena tudi pri ostalih kazalcih poslovanja, le za razširjeno reprodukcijo nam je ostalo bore malo. Pričakujemo, da se bomo uvrstili med sto največjih OZD v Sloveniji. Naša razvojna usmeritev je bila in bo tudi v bodoče odpiranje navzven, saj doma ni potrebne delovne sile. Sicer pa so najpomembnejši tekoči pogoji gospodarjenja, saj se zavedamo, da bomo le z boljšim in več dela lahko uresničili zastavljene cilje. V prizadevanje kolektiva ne dvomim, čeprav se zavedamo, da bomo le z lastnimi rokami in- delom premagovali težave. Vedno bolj nas skrbi zastarela tehnologija. Zato smo se odločili, da letošnje leto proglasimo za leto inovacij z namenom, da bi v proizvodnjo vnesli čimveč lastnega znanja. Prizadevamo si
tudi ustvariti reprodukcijsko verigo in si tako zagotoviti proces od surovine do končnega izdelka. Povečali bomo tudi izvoz, katerega planiramo v višini 7,5 milijona dolarjev.«
Polde Rajh, direktor SOZD Agros: »Pogoji gospodarjenja v letu 1983' so bili zelo neugodni. Srečevali smo se s pomanjkanjem materialov, visoke cene pa so vplivale na rezultate gospodarjenja Zaradi zastojev v proizvodnji smo z 90 % izpolnili plan. Tudi porast storilnosti je bila manjša od planira-
Ivan Žagar
kar je za 99 odstotkov več kot lani. Dohodek se je povečal za 59, ostanek čistega dohodka pa za 169 odstotkov. Takšne rezultate smo dosegli predvsem zaradi povečanega obsega proizvodnje, še zlasti v TOZD Grames. Predvidenega izvoza nismo uresničili, kajti obiralne stroje za Romunijo smo uspeli odpremiti šele v januarju. Seveda pa ni šlo brez težav. Da smo si zagotovili re-promaterial, smo morali v železarne sovlagati devizna sredstva. Sicer pašo naši razvojni in proizvodni programi zelo zanimivi, zato so se nam priključili
Franc Žužej
ugodni, saj je bil skupni prihodek dosežen z indeksom 146, dohodek 134 in čisti dohodek 134. V poslovni sklad za reprodukcijo smo namenili devet milijard starih dinarjev. To pa je rezultat dohodka od hmelja, prodanega na tujih tržiščih. Zaradi cenovnih nesorazmerij smo imeli v živinorejski in mlečni proizvodnji 2,4 milijarde ■ starih dinarjev izgube, ki pasmo jo pokrili z dohodkom od hme-!ja.
Start v letošnjem letu je nekoliko slabši v primerjavi z lanskim letom, zato smo sprejeli dodatni program aktivnosti, v
Polde Rajh
ne, porasla pa je za tri odstotke. Na tuja tržišča smo prodali več za 75 odstotkov, kar gotovo ni malo. Z doseženimi rezultati smo zadovoljni če jih primerjamo z letom 1982, glede na plan pa ne. Za leto 1984 predvidevamo 10-odstotno povečanje proizvodnje in petodstotno povečanje storilnosti na zaposlenega. Ker pričakujemo, da se bomo tudi letos srečevali s problemom oskrbe z maté-riali, načrtujemo rezultate, kakršne smo doseali lani. Kar za 170 % večjo prodajo pa načrtujemo na tujih tržiščih.«
Franc Žužej — direktor DO Strojna Žalec: »Z rezul-iati v preteklem letu smo zadovoljni. Skupnega prihodka smo ustvarili 678 milijonov din,
delavci kovinskega obrata MIK Prebold.
Za letošnje leto planiramo bolj umirjeno rast vseh kazalcev gospodarjenja, saj takšnih skokov kot preteklo leto ni mogoče dosegati vsako leto. Z boljšo organizacijo dela želimo povečati produktivnost, sicer pa pričakujemo težave pri oskrbi z repromaterialom, pa tudi zamrznitev cen bo negativno vplivala na rezultate. Investicijskega programa ne bomo uresničili, razpoložljiva sredstva, ki pajih je malo, bomo namenili za nakup strojne opreme.«
Edi Omladič — direktor DO Kmetijstvo Žalec:
»Rezultati gospodarjenja v preteklem letu so kljub suši
katerem smo opredelili naloge in nosilce aktivnosti za doseganje planskih ciljev. Za letošnje leto načrtujemo za 20 odstotkov večji fizični obseg proizvodnje, porast celotnega prihodka z indeksom 170, dohodka s 138 ih čistega dohodka z indeksom 135.
Zaključujemo izgradnjo farme pitancev v Žepini za 800 glav v vrednosti 110 milijonov din in farmo mlekaric v Zalogu v vrednosti 55 milijonov din. Obnavljamo hmeljišča, načrtujemo pa tudi izvedbo ribogoj-niškega programa v Braslovčah.
Trenutno za nas predstavlja največji problem dispariteta cen pri krmi, umetnih gnojilih, zaščitnih sredstvih, prizadevajo pa nas tudi visoke obresti.«
r
Priznanje za zgledno pedagoško delo
1
Pretekli teden je Izobraževalna skupnost Slovenije podelila letošnje Žagarjeve nagrade in priznanja za izredne uspehe na vzgojno izobraževalnem področju. Priznanje je prejela tudi osnovna šola Slavko Šlander iz Prebolda, ki je med prvimi šolami v SR Sloveniji začela uvajati celodnevno obliko bivanja in dela učencev. Še pred izi-
dom smernic za izvajanje novega programa življenja in dela osnovne šole je začela sodelovati z organizacijami združenega dela v krajevni skupnosti. Tako je stekel proces podružabljanja in povezovanja z gospodarstvom. Proizvodno delo in tehnični pouk učencev so prenesli v TT Prebold in MIK Prebold, mentorji iz obeh OZD pa vodijo tudi številne
krožke proizvodnega značaja.
Šola ustvarjalno sodeluje s kulturnimi, športnimi in drugimi organizacijami in društvi ter krajevno skupnostjo in družbenopolitičnimi organizacijami.
Kolektivu in učencem osnovne šole Slavko Šlander iz Prebolda za prejeto visoko priznanje iskreno čestitamo.	jk
I z
L
Žagarjevo priznanje sta v imenu osnovne šole sprejela Ida Završnik in Milan Jezerni*
Brez malodušja
Na razširjeni seji Občinskega odbora ZZB NOV Žalec (15. marca) je predsednik IS Žalec tovariš Ervin JANEŽIČ razgrnil široko paleto težav, ki pestijo naše gospodarstvo v občinskem pa tudi v širšem jugoslovanskem prostoru. Ohrabrujoče pa je dejstvo, da kljub 60% obrabljenosti opreme ni večjega števila izgubarjev in da imamo na območju občine zdravo gospodarstvo, kar do-
kazuje tudi normalna rast proizvodnje; da v regijskem in celo republiškem merilu dosegamo .ugodno mesto.
Na vseh področjih pa opažamo premajhno pripadnost do družbenega premoženja in dela, dosledne odgovornosti, tudi osebne, so ugotovili razpravljala, in poudarili: še učinkoviteje moramo uresničevati že sprejete stabilizacij-
ZGODILO SE JE MED OKUPACIJO
Četrtega septembra 1941 so zgodaj zjutraj odšli iz Savinjske partizanske čete trije partizani proti Tekstilni tovarni v Preboldu z nalogo, da po-strašijo tamkajšnje kulturbun-dovce, ki so imeli vse vodilne položaje v tovarni. Kot bivši delavci so dobro poznali teren. Tovarni so se približali po gozdu, ki je segal prav do tovarne.
Ostali so na preži in čakali. Po dvorišču sta prišla znana nacista Kralj in Temler. Padli so trije streli, krogle so načele zid nedaleč od njiju, ki sta sprva onemela, nato pa v divjem begu bežala v pisarno in napravila alarm. Na pomoč so klicali žan-darmerijsko postojanko v Preboldu, vendar se jim ni odzvala.
Ta dogodek je kot mrzel tuš spreletel nacistične veljake v
Preboldu. Kot prvi ukrep so posekali ves gozd ob tovarni. Okolico so zaminirali, nad tovarno zgradili betonski bunker, v katerem je bila stal na straža-V bunker so spremenili tudi staro graščinsko zgradbo za tovarno. Kasneje so zaminirali tudi staro graščinsko zgradbo za tovarno. Kasneje so zaminirali tudi okolico graščine, zgradbo pa spremenili v obrambno postojanko, še posebno potem, ko je v njej bivakovala vojaška posadka.
23.	oktobra 1941 je vod partizanov I. Štajerskega bataljona izvršil zastraševalno akcijo na tehničnega vodjo Tekstilne tovarne v Preboldu na Jerneja Povha, ki je postal prvi nemški župan. Že pred vojno je bil kulturbundovec, sovražno
V spomin Mari Ocvirk
sko politiko, natančno jn konkretno odgovornost ocenjevati sproti in sproti ukrepati proti tistim, ki so nesposobni, nedelavni, mlačni ali če so prišli v konflikt s socialističnimi moralnimi načeli.
O nepravilnostih v naši družbi moramo razpravljati kritično, ne kritizersko. Odklanjati moramo posplošena natolcevanja. Kot del fronte se moramo z vsemi naprednimi silami dosledno boriti za izvajanje politike stabilizacije in odločno opraviti z vsemi tistimi, ki na nesprejemljiv način agitirajo spremembo naše družbene ureditve, se odrekajo samoupravnosti, enakopravnosti jugoslovanskih narodov. Borci bomo vsakomur povedali, in dokazali, da smo ponosni na pridobitve naše socialistične revolucije in da smo pripravljeni te pridobitve tudi braniti in vztrajati, da jih spoštujejo tudi drugi.
V preteklih dveh mesecih so bile v vseh Krajevnih organizacijah ZZB območja občine opravljene problemske konference. Končna ocena je pokazala, da člani borčevske organizacije kljub starosti in težavam, ki jih leta prinašajo, zelo angažirano delujejo povsod, kjer se dogaja kaj družbeno pomembnega; da s svoji-
mi bogatimi izkušnjami pomagajo premagati marsikatero težavo.
Razpravljala so odkrito spregovorili tudi o premajhni povezanosti z * mladinsko organizacijo. Osnovnošolska mladina je vedno pripravljena sodelovati v vsaki akciji razvijanja in ohranjanja tradicij NÓB, srednješolsko in visokošolsko mladino pa, je v akcije teže pritegniti. Eden izmed vzrokov je nedvomno tudi v tem, ker se na srednjih in visokih šolah posveča ohranjanju in razvijanju tradicij NOB premalo pozornosti. V ZSMS je zaslediti, žal, premalo idejnopolitičnega dela! Borci, SZDL in druge družbenopolitične organizacije bodo morale o problematiki še ' razpravljati, seveda skupaj z mladimi.
Letošnje proslave, že tradicionalne, pa tudi tiste, ki so namenjene obletnici važnejšega dogodka iz NOB,‘ bodo skromnejše in v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji.
Sredstva za stanovanjske kredite borcem so tudi v letošnjem letu skromna, zato jih bodo v glavnem dobili borci, ki bodo sredstva porabili za ureditev lastnega bivalnega prostora. .
Cveta MIKUŽ
V drugi polovici februarja so v Grižah pokopali Maro Ocvirk, ki se ji nista uresničili dve želji in sicer, da bi skupaj proslavili njeno devetdesetletnico in štiridesetletnico njenega partijskega staža.
Mara se je rodila 20. septembra 1894 kot proletarski otrok. Po prvi svetovni vojni sta se z možem na-■ selila v Zabukovici, kjer je imel mož majhno čevljarsko delavnico.
Bila je skromna, preprosta ženica, ki sejezavedalasvojih dolžnosti. Dokler'je mogla, je sodelovala pri deluosnovne organizacije ZK, saj ni bilo sestanka, na katerem ne bi bila navzoča in ne bi s skromnimi besedami prispevala k delu. Bila je zgled mlajšim. Bila je tudi zvesta aktivistka Rdečega križa in pover-jenica planinskega društva.
Ko smo ob njeni smrti odkrivali njeno življenje, ki je bilo vselej zavito v tančico skromnosti, smo bili presenečeni nad njenim delom. V življenjepisu, ki je bil med partijskimi dokumenti, je zapisala , da je leta 1943 prišla v stik z OF in da je šele leta 1944 doumela smisel borbe. Zamolčala je nešteto ur strahu, ki ga je preživela, ko ie bil mož zaprt, nešteto potov, ki jih je opravila, nešteto čevljev, ki jih je odnesla partizanom, zamolčala tisto skromno agitacijsko delo, tisto skromno pomoč anonimnim sodelavcem na-rodno-osvobodilne borbe, brez katere ne bi bilo zmage. Sama je bila
ena tistih anonimnih sodelavcev, na katere danès vse preveč pozabljamo.
Takoj po vojni se je vključila v krajevni odbor OF, bila je sekretarka osnovne organizacije KP v Zabukovici, mati trem Bosančkom in tu prvič pokazala svoj čut za socialo, za reševanje socialnih problemov, ki je ni zapustil vse do smrti. Bila je aktivni član RK, poverjenik in ena tistih, ki je skrbno spremljala socialne probleme v okolišu in jih skušala reševati. Bilaje tudi aktivna članica ZZB, predsednica AFŽ, članica poravnalnega sveta itd!
Druga njena ljubezen so bije gore. Rada je zahajala nanje. Že pred vojno se je večkrat kar s kolesom namenila v Logarsko dolino. Bila je med ustanovitelji Planinskega društva Zabukovica, v katerem je vse do zadnjega opravljala različne funkcije. Z možem sta zvesto čuvala planinski prapor. Bila je med tistimi, ki so zasadili prve lopate na Homu, kjer danes stoji planinski dom, in ni popustila, dokler dom ni bil zgrajen.
Izgubili smo torej skromno, neutrudno tovarišico, ki se je vsa predajala pomoči drugim in ljubezni do narave. Bogato je bilo njeno življenje, velika je bila njena priljubljenost, kar je dokazala množica krajanov, planincev in drugih, ki so jo spremili na zadnji poti.	-fj
nastrojen do delavskega gibanja in je takoj po okupaciji spremenil ime v Poch Bartolo-meja, preko noči pa ni znal več govoriti slovensko. V tovarni je na »apelih« govoril le nemško, tolmač pa mu ie prevajal v zlomljeno »štajerščino«. Grobo je napadal delavce za strahopetce, ker se niso odločili za akcijo proti partizànom.
Delavci so se s partizani dogovorili za maščevanje. Ko se je zvečer vračal domov in garažiral avto v gasilski garaži pri starih stanovanjskih blokih v Dolenji vasi, so ga tu pričakali partizani, mu polili avto z bencinom in ga zažgali. Že naslednji dan se je začel pripravljati za odhod v Nemčijo, kjer seje zaposlil v neki vojni tovarni. V Prebold ga ni bilo nikoli več.
-ik
Jv Grižah so borci] I aktivni na vseh
Ugotovitev z zadnje letne konference ZZB NOV Griže je, da so krajevna borčevska organizacija oz. njeni člani zelo aktivni. Za njimi je plodno leto, v katerem so bili glavni pobudniki in soorganizatorji vrste prireditev v krajevni skupnosti Griže. Tako so odkrili spominsko obeležje Jurčkove linije, pripravili so razna srečanja, pohode ob spomenikih NOB, sodelovali pa so na vrsti lokalnih in republiških pohodov (Stol,Osankarica) in na številnih proslavah.
Člani borčevske organizacije so zelo aktivni tudi na drugih področjih, bodisi v delegatskem sistemu, krajevni samoupravi ali pri delovanju v različnih društvih. Pri gojenju tradicij NOB so najbolj povezani s planinskim društvom Zabukovica in z osnovno šolo Nade Cilenšek.
Za letošnje leto so si zadali pester program. Radi bi obnovili bunker S-24, v načrtu pa imajo osrednji pohod ob štiridesetletnici hajke vZahomu oktobra 1944. Ob zaključku konference so se spomnili tudi 95-letne Julijane Krajnc, ki je ta jubilej praznovala prav v teh dneh, zato ji je delegacija poklonila šopek.
I I I
I
I
J
GOVEJŠKOVA MAMA
Z Marinčevim Ernestom se poznava z mladih let. Včasih sva se večkrat srečala, sedaj manj. Slučaj pa je nanesel, da sva se ob zadnjem srečanju kar zakramljala. Najraje sva obujala spomine na partizanska leta. Gašprčeva domačija je bila trdna partizanska hiša Oče Gašprc je bil tudi prvi predsednik OF odbora v Gornji vasi pri FVeboldu. »Verjetno ni^i poznal Govejškove mame, precfdnevi je umrla pri petindevetdesetih. Prava korenina je bila partizani so radi zahajali k njej,« je prekinil najin razgovor Ernest. Za trenutek sva umolknila nato pa je nadaljeval:
»Govejškova hiša v Pongracu 117 ni bila nikoli prazna, mama je za nas in druge imela vedno prijazno besedo. Se zadnji kos kruha je dala za nas in partizane. Mnogi so nanjo po vojni pozabili, »le Ludvik se včasih oglasi,« je večkrat tarnala. Pa zaradi tega ni bila slabe volje. Zadnja leta je zanjo skrbela Fanika, dneve pa so ji krajšali Peter in Urška Ja, visoko starost je učakala, čeprav ji življenje ni bilo postlano z rožicami.«
Videl sem, da bi Ernest še pripovedoval o Govejškovi mami, pa sva se morala posloviti.
Drago Kumer
SAVINJSKA DOLINA POD UDAROM NEMŠKIH VOHUNSKIH SLUŽB • Piše: Ivan Jurčec-Tomo
Lurkerjev pomočnik oz. vodja urada IV.N pri KDS v Celju SS hauptsturmführer Erwin BRANDT je vodil zadevo I. Pohorskega bataljona. Ta se je pravzaprav začela v Dobriču 42 pri Andražu. Dne 6. decembra 1942 sta Franc Zabukovnik (roj. 18. 9. 1874) in Ferdinand Kasesnik (roj. 1. maja 1914) izdala nemški žandarmeriji v Braslovčah pohorskega partizana Stanislava Brunšeka-Zaglobo. Tega je žandarmerija
7.	decembra 1942 spečega aretirala pri Zabukovniku. Aretiranega Zaglobo so takoj poslali gestapu v Celje. Zaslišanje je najprej vodil Oberscharführer Hans Götle. Ko je Zagloba 15. 12. 1942 povedal o Pohorskem bataljonu, da namerava prezimiti v taborišču na Pohorju, je zadevo prevzel Erwin BRANDT.
Potem je referat IVN.začel akcijo z izvidniki (Aüfklärer) okoli bataljona. Izvidniki Franz Mumelj, Henrik Richter in Viktor Kripe so dokončno odkrili lego taborišča Pohorskega bataljona. Nemške operativne enote so bataljon uničile 8. januarja 1943. Iz dokumentov je razvidno, kako so gestapovci delovali premeteno in sistematično. Podatke, ki so jih dobili že v začetku decembra 1942, so realizirali šele 8.1. 1943.
Pomemben član Lurkerjeve-ga štaba KDS je bil vodja celj-
ske varnostne izpostave (SD) ' hauptsturmführer Gustav J. FAST. Imenovali so gatudi »uho in oko« Hitlerjeve stranke NSDAP. Vodil je obširno vohunsko organizacijo, ki je imela korenine še v predvojnih časih.
Takoj ob prihodu v Celje je FAST leta 1941 dobil zarotnike in vohune, ki so predvojno delovali za IV. (gestapo), VI. (SD za inozemstvo) urad RS HA, sodelavce Pokrajinskega obmejnega urada v Grazu (vodil gaje Anton Dorfmeister), člane ilegalne hitlerjeve stranke AO
; n Ul ILL	g
NSDAP, ki je pri nas delovala pod imenom »Pomoč rajhov-skim Nemcem« (Reichsdeutsche Hilfsverein). Člani vseh teh vohunskih in zarotniških organizacij so bili že leta 1941 organizatorji pri vzpostavitvi nacistične oblasti. Prva njihova naloga je bila:	OČISTITI
SPODNJO ŠTAJERSKO TUJERODNIH SLOVENSKIH ELEMENTOV. Zato so jih vključili najprej v izseljevalne akcije. Dobili so vodilne funkcije v štajerskem Heimatbun-du. Vsi župani in vodje krajevnih organizacij Heimatbunda so
poročali FASTU o poteku iz-seljevalnih akcij; Selitveno listo Slovenca so podpisali župan in trije zaupniki ' (Vertrauensmann Heimatbunda.
Hauptsturmführer FAST je po vsej celjski regiji snubil nove vohunske sodelavce. Po vseh krajih je postavil glavne zaupnike (Hauptvertrauensmann).
Ti so imeli po vseh ustanovah in podjetjih svoje sodelavce (Vertrauensmann). Zaupniki so si organizirali še svoje prinašalce vesti (Zubringer). FAST
je hotel, da bo o vsem obveščen. Razumljivo je torej, da so bile Fastove mreže in njihovi vohunski podatki v veliko pomoč Lurkerju, ko je leta 1942 izvajal »očiščevalne akcije« proti NOB.
Bilanca teh akcij v letu 1942 je bila strahotna. To potrjujejo ohranjeni zapisniki štabnih razgovorov, nacističnih veljakov, kjer je zastopnik SIPO in SD poročal. ,o aretacijah in streljanjih pripadnikov NOB.
Na štabnem razgovoru 13. julija 1942 v Mariboru je zastopnik varnostne policije in varnostne službe Kurt MACK poročal : »Preložitev sedeža KDS (Lurkerjevega štaba) v Celje se je pokazala kot zelo pozitivna. Dne 30. junija 1942 je bilo po posebnem postopku ustreljenih 67 oseb, med njimi 6 žensk. Nato 7. julija v Celju še 37 oseb. V zadnjih 14 dneh je bilo aretiranih ca 400 oseb.
Računamo, da bo. polovica (200) z ustrelitvijo in odgonom v taborišča postala neškodljiva.«
Sam Lurker je na štabnih razgovorih 15. julija 1942 izjavil:. .. »Delo varnostne policije je nadvse uspešno. Aretirali smo 100 ljudi, od teh je najmanj 50 takšnih, ki jih bomo ustrelili. V kratkefri bomo aretirali še nadaljnjih 200 ljudi ...«
Na štabnem razgovoru 29. julija' 1942 jeceljski kreisführer Anton Dorfmeister, ki je nadomeščal Lurkerja, poročal:
»V celjskem okrožju smo od zadnje seje dalje postrelili 150 in aretirali 362 ljudi. Komandant varnostne policije bo v prihodnjih 14 dneh izpraznil zapore vCelju. Zaporniki bodo deloma premeščeni v druge zapore, deloma ustreljeni. S tem bomo pripravili prostor za nove velike akcije. Aretirali bomo 300 do 500 ljudi.« Dne 31. julija 1942 je šef SIPO in SD Lurker izdal nalog za aretacijo svojcev partizanov in ustreljenih talcev. Začetek akcije je bil 3. avgust 1942 (to akcijo je imel v mislih Dorfmeister 29, julija). Namesto 500 ljudi so jih aretirali 1262.
V	juliju in avgustu 1942 je Lurker izdal naloge za streljanje talcev v Starem piskru: 7. julij (37 talcev), 22 julija (100), 30. julija (70) in 15. avgusta (95 talcev).
V	taborišča je Lurker poslal v tem času (največ iz Savinjske doline) 1070 aretirancev, od teh 441 otrok in mladostnikov.
(dalje)
Otto LURKER-(x) avgusta 1942 — opazuje aretirane partizanske svojce v okoliški šoli v Celju, preden je materam vzel otroke.
To stran posvečamo kmetijstvu
Posvet slovenskih kmetijskih inženirjev in tehnikov
IMAMO MOŽNOST PRIDELATI VEČ HRANE
Na nedavnem dvodnevnem posvetu slovenskih kmetijskih inženirjevintehmkovvŽalcusp v razpravi o aktualnih problemih in programski usmeritvi našega kmetijstva opozorili na nekatera neskladja in hkrati podčrtali eno osnovnih nalog, kako pridelati več hrane.
Kot so ugotavljali, naj bi slovensko kmetijstvo v tekočem letu povečalo pridelavo hrane zatri do štiri odstotke. Tacilj pa bo možno uresničiti le s smotrnim načrtovanjem in intenziviranjem pridelave, ne glede na še vedno prisotna
neskladja v cenah, ki pestijo kmetijstvo.
Da bi kar najbolj, uspešno premostili vse ovire, smo se odločili za intervencijske ukrepe, smotrno investicijsko politiko oziroma dajemo prednost tistim naložbam, od katerih si obetamo večjo proizvodnjo in boljšo kakovost kmetijskih proizvodov. Spoznali smo, da kmetijstvo ni zgolj pre-skrbovalec z osnovnimi živili, ampak hkrati tudi gonilna sila v trgovini in celo v vrsti industrijskih panog.
Razpravljale! so povsem pravilno postavili v ospredje
skrb za razvoj živinoreje, pač zato. ker ima na Slovenskem že tradjcijo pa tudi ugodne pogoje. Zal pa nam živinoreja še ne daje tistega, kar bi z intenzivnejšo proizvodnjo krme in s skrbno selekcijo črede lahko dajala. Tako so na posvetu ugotavljali, da je pozimi v naši republiki kar 70 odstotkov krav slabo hranjenih, zato tudi nizka mlečnost, ki v slovenskem merilu letno ne presega 2000 litrov. Če ob tem pripomnimo, da dobri živinorejci (tudi kmetje) že dosegajo letno molznost okoli 6000litrov mleka po kravi, je na dlani, da imamo v proizvodnji mleka pa tudi prireji mesa še velike možnosti.
Tako kot že nekaj let nazaj, bomo tudi letos stopnjevali bitko za večji izvoz, ki naj bi dosegel 230 milijonov dolarjev. Pri tem se ne bi smeli omejiti zgolj na izvoz hmelja, mesa in še kakšnih proizvodov, marveč bi bilo treba izkoristiti večje možnosti prodaje našega vina, sadja, krompirja itd. Ob tem ne smemo zanemariti, da kmetijstvo potrebuje devize za uvoz zaščitnih sredstev, nekaterih komponent za mineralna gnojila pa tudi močnih krmil.
Kmetijski strokovnjaki niso skrivali zaskrbljenosti nad
ugotovitvijo, da imamo v Sloveniji še veliko zemlje neobdelane ali slabo obdelane, bodisi da so se mladi ljudje odselili ali pa gre. za ostarele kmete, ki zemlje več ne morejo obdelovati. Kmetijska zakonodaja, tudi ni dovolj učinkovita glede pregona tistih lastnikov zemlje, ki je bodisi iz malomarnosti ali zaradi drugih vzrokov ne obdelujejo. Za intenziviranje teh kmetijskih zemljišč lahko veliko postorijo kmetijske zemljiške skupnosti pa tudi zadruge, aktivi jmladih kmetijskih proizvajalcev in drugi. V času ko bijemo bitko za večji pridelek pšenice, travinj in drugih kmetijskih kultur, bi morali obdelati vsako ped zemlje, to pa je odgovorna naloga vseh.
Seveda so za doseganje večjih pridelkov hrane še kako pomembne tudi agromelioracije, bodisi da gre za osuševanje zamočvirjenih zemljišč ali za namakalna dela oziroma regulacije rek in potokov ter drugih voda.
Splet dobrih pripomb in predlogov, ki so jih sprejeli na posvetu v Zalcuje dragoceno napotilo vsem, ki se tako ali drugače ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo in preskrbo trga s kmetijskimi proizvodi.
/	'N
NOVI TRAKTORJI ZA POTREBE KMETIJSTVA
Naša domača industrija kmetijske mehanizacije bo letos namenila kmetom okoli 51 tisoč traktorjev. To je bilo rečeno v samoupravnem sporazumu o planskem in proizvodnem sodelovanju, ki so ga podpisali predstavniki industrije, kmetijstva in prometnih organizacij. Računajo tudi -na okoli tisoč traktorjev, ki so jih izdelali že lani, a jih zaradi pomanjkanja rezervnih delov in gum niso mogli dati na voljo kmetovalcem.
Kmetijci naj bi letos dobili še 4700 traktorjev, ki jih bodo uvozile zunanjetrgovinske organizacije. Poleg tega naj bi naši zdomci kupili še okoli šest tisoč traktorjev. Po vsem tem bi lahko rekli, da bo kmetijstvo imelo na voljo dovolj kmetijske mehanizacije.
Tudi letos premije pridelovalcem hrane
Z namènom, da bi pridelovalce hrane spodbudili za večjo tržno proizvodnjo hrane, bodo tudi letos le-ti deležni posebnih premij. Gre za znane intervencijske ukrepe, s katerimi želimo doseči večjo proizvodnjo hrane za izboljšanje ponudbe.
Premije bodo na voljo pridelovalcem mesa in mleka pa
Pujski za trg
tudi za zagotavljanje pogojev za družbeno organizirano poljedelsko proizvodnjo, za spod-
bujanje kmetijske proizvodnje v hribovitih predelih in za sofi-naciranje pospeševalne službe pri intenzifikaciji pridelave krušnih žit, koruze in pridelave krmnih rastlin na travnikih in pašnikih.
Sredstva za premije dajejo republiški in občinski sklad za
intervencije kmetijstvu in porabi hrane ter Živinorejska poslovna skupnost Slovenije.
S premijami za povečanje staleža osnovne črede krav bo možno doseči večjo proizvodnost pa tudi prirejo telet za obnovo čred in za pitanje. V žalski občini bo premiranje zajelo 450 živali. Premija za nižinsko območje bo znašala 15 tisoč dinarjev, za višinsko območje pa 30 tisoč dinarjev
po glavi.
Premija pripada organizacijam združenega dela in hlev-
skim skupnostim, ki so del organizacije združenih kmetov za vsako dodatno vhlevljeno kravo kombinirane ali mesne pasme če imajo živinorejci vhlevljeni najmanj dve kravi znanega porekla in plemenske vrednosti za pridobivanje mesa in mleka, kar pomeni povečanje staleža osnovne črede.
V primerih, ko že ima združeni kmet najmanj 10 . krav črno-bele pasme, lahko uveljavi premijo za povečanje staleža, če se s pogodbo zaveže, da bo oddal v letu 1984 in naprej najmanj 4500 litrov mleka od krave.
S premiranjem goved za pitanje, predvsem vključujemo vsa za rejo sosobna teleta v pogodbeno naročeno proizvodnjo, zagotavljamo programirano proizvodnjo goved jn mesa, krepimo družbeno organizirano in naročeno proizvodnjo in s tem prispevamo k večji stabilnosti trga z usmeritvijo tokov k znanim partnerjem.
Rejcem pripada v tekočem letu 1984 premije za vsak pridobljeni kifogram žive teže 11 dinarjev oziroma po 17 dinarjev na višinskih kmetijah. Občinski sklad bo tako zagotovil 400 ton govejega mesa, za kar bo treba prispevati 6.544 tisoč dinarjev premij. Prav tako so zagotovljene premije živinorejcem za klavne prvesmee in za proizvajalce mleka.
Tk. L.
^
SVINJEREJI SE SLABO PIŠE
Neurejeni cenovni odnosi na jugoslovanskem trgu s koruzo — kot osnovno živinsko krmo — in ceno živine oziroma mesa, so eden glavnih vzrokov anomalij na trgu z mesom. Zaradi pretirano drage koruze (koruze po določeni ceni 1 7.70 dinarjev za kg proizvajalci niso pripravljeni prodati!) se bo močno zmanjšal stalež svinj, saj jih bodo rejci poklali. Pod nož gredo celo nedopitani prašiči od 35 kg naprej in tudi svinje za razplod.
Kaj bo nastalo iz tega, ni težko predvideti. Stalež svinj bodo obdržali zgolj tisti kmetovalci, ki pridelajo dovolj lastne krme in jim drage koruze ni treba kupovati. Tisti, ki s klanjem zmanjšujejo stalež svinj, se ne vprašajo, kaj bodo potrošnikom ponudili na jesen, saj iz domala izpraznjenih svinjakov na trgu ne bo dovolj pitancev.
Mesnine Celje, ki,so glavni oskrbovalec celjske regije s svežim mesom (tudi svinino), so si ob zdajšnji dobri ponudbi na trgu pripravili zaloge svinjskega mesa za nekaj mesecev. Pomeni, da bo ponudba svinjskega mesa zadovoljiva do konca turistične sezone, za naprej pa ni zagotovil, da bo tega mesatudi poslej dovolj. Tako bo sedanje anomalije, kot smo že vajeni, občutil potrošnik, ki za drag denar ne bo dobil svežega svinjskega mesa, ker ga ne bo.
Največji problem je, ker Mesnine odkupijo doma, to je v celjski regiji, komaj 5 % svinine, ki je potrebujemo, in približno polovico junetine, vse drugo pa si je treba zagotoviti v drugih živinorejskih področjih Jugoslavije. Od tam pa ni trdnih zagotovil, da bodo proizvajalci zaradi zdajšnjega pokola v jeseni še imeli kaj ponuditi.
Se najboljša rešitev oziroma zagotovitev nemotene oskrbe s svinjskim mesom (svežim) je v lastni razširjeni proizvodnji bekonov, saj bo le tako možno zagotoviti boljšo ponudbo mesa na trgu. Najbrž ni prav, da se vse predolgo zatika glede napovedane farme prašičev, ki jo je Hmezad pripravljen zgraditi in s tem prispevati pomemben delež za izboljšanje samopreskrbe s svežim svinjskim mesom na širšem slovenskem trgu.
Seveda pa imamo velike možnosti za svinjerejo oziroma pitanje bekonov tudi na kmetijah, ki so usmerjene ali pa se usmerjajo v tržno proizvodnjo. Izkušnje kažejo, da je ravno takšna prireja mesa, ki temelji na lastni krmni bazi, še najcenejša. Zato kaže poleg naložb za povečanje proizvodnje prašičevvdružbenem sektorju posvetiti vsoskrbtudi razvoju živinoreje pri kmetih kooperantih.
In.še na nekaj kaže opozoriti: nevzdržno je, da v sedanjem položaju vsaka občina v svojih okvirjih (mejah) rešuje problem preskrbe z mesom, saj je očitno, da po tej poti ne bomo prišli do večje ponudbe.
Namesto zapiranja za občinske meje dajmo prosto pot blagovnim tokovom v reprocelotah tako na širšem slovenskem oziroma jugoslovanskem prostoru pa tudi v regijah. Če pa se bomo zadovoljili s tem, da bo še naprej vsak vlekel svoj voz preskrbe, se ne bomo dokopali do boljše založenosti z mesom in to našo neorganiziranost bo izkoristilatudi trgovina — žal nä račun potrošnika in proizvajalca.
Na priložnostni svečanosti so Celjske mlekarne podelile plakete in priznanja kmetom, skupnostim in organizacijam združenega dela za doseženo proizvodnjo mleka v preteklem letu. Prizadevanja vseh se kažejo tudi v večji skupni proizvodnji mleka, kar je hvalevredno, čeprav vse možnosti še niso izčrpane. Za proizvodnih 32700 litrov mleka je priznanje in plaketo prejel Jože Bizjak iz Letuša, TZO Braslovče.	jk
ZA VEČJO VARNOST TRAKTORISTOV
Smrtne žrtve in poškodbe traktoristov terjajo- velik krvni davek, ki predstavlja veliko breme za naše kmetijstvo in celotno družbo. Ogroženost kmetove varnosti pri uporabi kmetijske mehanizacije dosegla takšno stopnjo, da je nujna organizirana dejavnost, da bi uspešneje preprečevali nesreče. Zato je bil sprejet zakon, da morajo vozniki traktorjev poleg vozniškega izpita opraviti tudi tečaj o varnem delu s traktorjem in priključki. Zakon tudi določa, da morajo biti traktorji opremljeni z varnostno kabino ali varnostnim lokom. Čeprav bodo po določilu zakona lastniki morali traktorje do konca leta 1986 opremiti, pa se tudi pri tej zahtevi zatika, saj te opreme za vse traktorje ni mogoče dobiti.
jk
DO NOTRANJA TRGOVINA TOZD MALOPRODAJA ŽALEC tel.(063)710-416
KMETIJSKO TEHNIČNI PRODAJNI CENTER Nudimo vam:
traktorske prikolice Tehnostroj, cisterne za gnojevko, trosilce hlevskega gnoja 2700 H, trosilce umetnega gnoja, kardane vseh vrst, semena, ročna orodja za vrtičkarje in ostalo blago iz širokega programa Blagovnice. Poslujemo non stop od 7. do 20. ure on delavnikih, ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
VAŠ NAKUP OD VIJAKA DO TRAKTORJA
blagovnico
'Hmezad'
GOSTINSTVO NISTA ZGOLJ BRIZGANEC IN SENDVIČ
O tem, kaj zasebno gostinstvo v žalski občini lahko ponudi gostom, smo se pogovarjali z Jožetom Križnikom, predsednikom sekcije za gostinstvo pri Obrtnem združenju Žaleč.
»V žalski občini imamo trenutno 70 zasebnih gostišč in bistrojev. Od tega ima vsaj 20 gostiln na voljo tople obroke hrane, v 60 lokalih pa poleg sendvičev pripravijo hladni narezek pa tudi drugo hrano po naročilu. Večina gostincev se že zaveda, da sta zgolj brizganec in sendvič za vse zahtevnejše goste premalo, da bi lahko gostilna dobro poslovala.
Nekatere gostilne v naši občini so si z dobro kuhinjo in svojimi specialitetami že pridobile' sloves, ki ga cenijo ne le domači, marveč tudi inozemski gostje.«
»Večina starejših gostiln je v starih zgradbah, ki niso bile grajene za sedanje zahteve in potrebe. Kako je z obnovo teh gostiln in kakšne so možnosti najemanja posojila?«
»Resje večje število gostiln v starejših zgradbah, tudi takih, ki so bile zgrajene v prejšnjem stoletju. Povojna leta niso bila ugodna za zasebno gostinstvo, ki je zgolj životarilo brez možnosti najetja ugodnih kreditov. Gostilničarji so zato obnavljali le, kar je bilo zares neodložljivo oziroma da so zadostili predpisom o poslovanju. '
Na srečo seje položaj zadnja leta izboljšal. V novih pogojih tudi zasebno gostinstvo dobiva večjo veljavo. Izkušnje kažejo, da tudi inozemski gostje poleg hotelov in njihovega udobja radi zavijejo v urejeno gostilno, zlasti če ta slovi po dobri kuhinji. Kdor želi obnavljati lokal ali
Jože Križnik
se dokopati do boljše opreme, lahko najame kredit pod dokaj ugodnimi pogoji. Kredite zasebnim gostincem dajeta obe banki. Za boljše razumevanje in odnose ima nedvomno tudi svoj delež naša sekcija za gostinstvo pri žalskem obrtnem združenju. Tako je bilo zadnji čas obnovljenih več gostišč, nekaj pa je tudi novih lokalov, med njimi so jih nekaj zgradili zdomci, ki se s prihranki vračajo domov in se odločajo za gostinsko dejavnost, ali pa gre za ostale gostince.
Imamo pa še vedno zakonsko določilo, ki pravi, da ima zasebna gostilna lahko le največ 80 m2 uporabnega prostora. Ker v ta prostor spada tudi klet in druge pritikline, to določilo ni v redu. Res je sicer, da tega zastarelega določila nekateri gostinci ne upoštevajo, vendar bi bilo boljše, da bi ga sploh črtali. Časi so danes drugačni in vse manj je gostov, ki stoje pri točilni mizi, popijejo brizganec in pojedo sendvič, ampak to opravijo za mizo.« »Kaj menite o
kadrovski zasedbi v zasebnih gostilnah?«
»Kdor je odrasel v gostilni in mu je gostinska dejavnost življenjski poklic, ve, kako je treba postreči gostu. Natakar mora gostu kazati prijazno lice in dobra volja ne sme izginiti z obraza tudi tedaj, ko se kaj zatakne v gostilni.
Žal danes prihajajo mladi iz šol brez zadostne prakse, zgolj znanje, ki so si ga pridobili med šolanjem, pa je premalo. Kdor ima veselje do poklica, si- praktične izkušnje hitro pridobi, kdor pa tega nima, ne bo dober gostinski delavec. Dober kader v gostinstvu pa je potreben tako kot dobra kuhinja, sicer ne bo ijšpeha.«
»Kako je v žalski občini z odpiralnim časom. Nekateri gostje še namreč pritožujejo, da je ob nedeljah in praznikih večina gostišč zaprtih, kar je nerodno za tistega, ki je računal zgolj na ponudbo v gostilni?
»Večina gostiln na podeželju je odprtih vse nedelje in praznik^, saj je v teh dneh ponavadi promet večji. Za večje kraje, kot je na primer Žalec, pa se je treba dogovoriti, kdo bo imel v nedeljo lokal odprt in kdo ne. Sicer pa imamo odpiralni čas urejen z občinskim odlokom, ki pravi, da mora biti gostišče odprto v nedeljo in druge praznične dni sedem ur. Seveda pa to velja le za tiste lokale, ki morajo biti po dogovoru odprti.
»Obeti za novo sezono?«
»Veliko je odvisno od tega, kaj bomo lahko ponudili gostom in kako jih bomo sprejeli. Zavedamo se, da živimo v stabilizacijskem času, ko je treba koristno obrniti vsak dinar.
Lojze Trstenjak
Marinka in Marko Gojzdnik v Gotovljah sta zanimiv primer, kaj je možno doseči na manjši kmetiji z dobro voljo in pravilno usmeritvijo tržne proizvodnje. Čeprav imata vsega dva ha obdelovalne zemlje, sta si omislilavzrejo pujskov. Zamisel sta uresničila s pomočjo zadruge in njene pospeševalne službe pa tudi kredita, ki sta ga najela in ga sedaj odplačujeta. Da je bila gradnja novega svinjaka cenejša, sta sama veliko postorila.
Z gospodinjo Marinko in zadružnim pospeševalcem Jožetom Govekom smo si te dni ogledali njuno farmo s 24 svinjami-materami in številnimi pujski. Gojzdnika vzorno skrbita za živali, vse je čisto, skratka povsod vlada red.
Marinka nam je dejala, da sta se po nasvetu zadružnih strokovnjakov odločila za ihansko svinjo (linija F 12), ki .ima nekatere dobre lastnosti. Njuna letna proizvodnja sedaj znaša do 600 pujskov. Ko zrastejo do 15 kg teže, jih oddata za nadaljnje pitanje, to je za proizvodnjo bekonov. Večino pujskov prodata po dogovoru, nekaj pa jih tudi odkupijo ostali kmetijski proizvajalci in vrtičkarji. Ne glede na draga krmila je cena ugodna in tako Gojzdnika pri vzreji pujskov nimata izgub.
Zemljo (dva ha) dobro gnojita in skrbno obdelata, kar je pogoj za dófeer pridelek silažne koruze in druge krme. Na teh skromnih površinah pridelata polovfco potrebne krme, drugo polovico pa dokupita v obliki
močnih krmil. Če bi imela več zemlje, bi lahko razširila prostore in imela še več svinj, tako pa bosta ostala pri sedanjem številu, zlasti še, ker je Marko v službi.
Najeto posojilo bosta odplačala z 10 do 12 % v osmih oziroma desetih letih.
Marinka je bila poprej zaposlena v tovarni, ko pa sta se z možem odločila za proizvodnjo pujskov, je ostala doma in se poslej ukvarja s svinjerejo. Ni ji žal, saj pravi, da ima veselje z živalmi, pa tudi proizvodnja se še vedno izplača.
Živali kajpak morajo imeti svoj red, zato jim je treba posvečati vso skrb. Delo v svinjakih se začne ob šesti uri zjutraj in kdnča zvečer, nemalokrat pa je treba bedeti tudi ponoči, ko svinje prašijo. Marinka in Marko delata z veseljem, zato jima ni težko. Glavno je, da so svinje in njihovi mladiči zdravi in lepo napredujejo, s tem pa prihaja tudi zadovoljstvo v hišo.
L. trstenjak
RIL
Skrb za razvoj in oplemenitenje drobnega gospodarstva z novimi proizvodnimi dosežki Hmezadove DO Notranja trgovina ni zgolj naklučna. Vznikla je iz potreb, da drobno ' gospodarstvo močneje vključimo v razvojna prizadevanja celotnega našega gospodarstva in da ga tudi tesneje povežemo z industrijo.
Izkušnje kažejo, da je dobro zastavljeno delo že obrodilo sadove — potrditev teaaie tudi ustanovljena Temeljna organizacija kooperantov MEGA, ki si je uredila svoje prostore v Novem Celju. O vlogi Mege in njenih programskih usmeritvah smo se pogovarjali z nekaterimi vodilnimi delavci te mlade organizacije kooperantov s področja drobnega gospodarstva:
»Kaj ’ predstavlja danes Mega, koliko ima kooperantov in kakšen je njen program?« smo zastavili vprašanje direktorju Francu Rezarju.
»Naš namen je, da se močneje vključimo v družbena prizadevanja za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, tako glede boljše ponudbe na domačem tržišču kot izvoza in pa oskrbe z repromateriali. Mega kot temeljna organizacija že vključuje preko 200 obrtnikov, od tega je 52 članov naše organizacije- Delokrog Mege je celotna Slovenija, kar pomeni, da se vanjo lahko vključujejo obrtniki iz vseh krajev Slovenije.
Največ naših kooperantov ima kovinsko predelovalno proizvodnjo. V našem programu dajemo poudarek kmetijski mehanizaciji s proizvodnjo rezervnih delov za kombajne in druge stroje, ki jih je trenutno težko dobiti. Imamo še lesne predelovalce, plastičarje pa še nekatere druge obrti. Seveda računamo, da se bo v Mego vključilo še več kooperantov.
Sodelovanjejedobro, saj Mega njihovo proizvodnjo usmerja na trg, bodisi domači ali inozemski, skrbi pa tudi za reproma-terial. Lanska realizacija je znašala 521 milijonov dinarjev celotnega prihodka, v skladih se je nabralo 7,5 milijona dinarjev, kooperanti pa so bili
Franc Rezar
udeleženi v tem dohodku z dvema milijonoma dinarjev.«
MEGIN PROIZVODNI PROGRAM
Ob poudarku na kmetijski mehanizaciji Mega letos na novo organizira gradbeno dejavnost. Vključuje tudi obrtnike,
Hmezadova Notranja trgovina je v okviru napovedanega sanacijskega programa v Novem Celju odprla domiselno obnovljene prostore, v katere so se vselili delavci Mege, nove temeljne organizacije kooperantov. In tako se v opuščene objekte Novega Celja vrača življenje.
To pa je za zdaj le prva stopnica v uresničevanju sprejetega programa. Tako že adaptirajo prostore za potrebe razvojnega oddelka temeljne organizacije Sadeks. Trije prostori bodo vseljivi
ki opravljajo zaključna dela v gradbeništvu in s tem prispeva k izboljšanju ponudbe,zazdaj še deficitarnih storitev — to deficitarnost občutimo tudi v žalski občini.
Mega je intenzivno vključena v kooperacijske posle z Gorenjem in Gradnjo Žalec, deloma
Marjeta Grobler *
pa tudi s SIP-om Šempeter. Zanimivo je, da se Mega s svojimi kooperanti usmerja zlasti v tiste proizvodnje dejavnosti (izdelke), s katerimi bomo nadojnestili uvoz. Konkretno omenjajo tri programe: razvijajo proizvodnjo opreme za kokošje in kunčje farme. To
rihodnji mesec. V njih bodo aprave in laboratorijska prema za manjšo proizvod-jo industrijskih rastlin in za redelavo hmeljnih odpadkov, o bo zarodek napove-ane tovarne za predela-o hmeljnih odpadkov in zdra-ilnih' zelišč. Dalje namera-ajo adaptirati objekt, ki bo abil za obrtne delavnice, bratovalnicte. V začetku jih o 15, pozneje pa40. V načrtu ; ureditev še ostalih objektov, ako da bo Novo Celje polno aživelo.
opremo bodo preko Emone Ljubljana tudi izvažali v dežele tretjega sveta.
Nova pridobitev so pašne naprave, kompletno z ograjami v obsegu do 100 km, ki se rabijo v pašništvu pa tudi v darstvu in lovstvu, prave smo uvažali bomo enakovre
Ivan Brišnik
Zanimivo je, da se je Mega s svojimi kooperanti lepo uveljavila tudi v zdravstvu, konkretno doma izdelanimi specialnimi blazinami Antidekubitus, ki so namenjene bolnikom z odprtimi ranami.
POTREBNA JIM JE MOČNA HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA
V aprilu bodo v blagovnici Hmezada odprli agencijo Ljubljanske banke, ki bo opravljala vse storitve v zvezi s finančnimi posli. V Megi se zavedajo, da jim je potrebna lastna dobro organizirana in finančno močna hranilno-kredit-na služba, ki bo denar zbirala in ga hkrati usmerjala. Že v lanskem letu so z raznimi oblikami. kreditiranja odobrili 20 milijonov dinarjev. Njihovo hranilno-kreditna služba bo v celoti prevzela finančno poslovanje TOK Mega hkrati z žiro računi
( VRAĆANI JEDO OKUSEN KRUH )
Kruh je nepogrešljiv na našem jedilniku. Radi imamo kajpak dober, okusen kruh, takšnega, ki je lepo zapečen s hrustljavo skorjo.
Na Vranskem se pohvalijo, da tak kruh dobe v pekarni Brglez-Fijavž. Pek in slaščičar sta si v opuščenem zdravstvenem domu uredila s pomočjo bivšega peka Strašeka, peč in prodajalno kruha in peciva. Tako ima Vransko urejeno preskrbo s kruhom, pecivom in slaščicami.
Prodajalka Anica Brglezova
nam je dejala, da dnevno spečejo 800 do 900 kilogramov kruha, kar zadostuje potrebam Vranskega in bližnjih vasi, s kruhom pa oskrbujejo tudi samopostrežnico v Žalcu. Gospodinje na Vranskem, s katerimi smo se pogovarjali o preskrbi s kruhom, so nam rekle, da najraje kupujejo vranšana, kruh, ki je posebno okusen.
Lastnika pekarne bosta v kratkem uredila in odprla še slaščičarno, kar bo za Vransko nova pridobitev.
Tk. L.

Roman Brglez pri peki kruha
Foto: L. Korber
kooperantov, povezovala se bo s poslovnimi bankami, kar bo dobra osnova za pridobivanje potrebnih bančnih in drugih virov financiranja. Velja podčrtati, da Mega že zelo uspešno sodeluje z Ljubljansko banko, ki v celoti podpira njen program. Ob vsem tem, kar smo zapisali, bi rekli, da je Mega uspešno začela z delom in da je njen program prilagojen našim osnovnim prizadevanjem:^ po-ži vit vi in gospodarstva Dreseri
stabilizacijo. Povejmo še to, da je Mega za svoje razstavljene izdelke že prejela vrsto pohval in odličij, tako je na mednarodnem sejmu obrti v Celju prejela zlato medaljo za specialno blazino za potrebe zdravstva, srebrno in več bronastih odličij.
V eni naslednjih številk bomo objavili razgovor z Meginimi kooperanti.
* EP
EN DAN MED GOMLJANI

Pokonci nas drži čisti amaterizem
Nekdaj je po tlakovani, za tiste čase preklemano dobri in široki cesti, odmeval topot konjskih kopit, žvižgal je bič njihovih gospodarjev, ki so tovorili blago iz Petovie in od drugod vse tja do Emone ali pa še dlje v širni svet.
Dolgoježe,karsostariRimljaniubiralipotaponaših ------ -----
krajih in pustili svoj pečat med drugim tudi zaselkom, ki silijo s kmetij danas sodijo h krajevni skupnosti Gomilsko.
odločitev izkazala kot pravilna. Mordajim manjkajo, kot pravijo sami prebivalci, še nekatere programske usmeritve, zlasti pa mladih moči, saj tudi tod mladi malodane neustavlj
ivo
GOMILSKO NEKOČ ...
Poznavalci trdijo, da ie nekdaj bila na področju Gdmil-skega rimska cestna postaja. Da so tod živeli prvi prebivalci že v rimski dobi, priča rimska grobnica, katere deli so danes vzidani v stavbo narodnega doma v Celju.
Okrog leta osemsto so predniki Gomljanov prišli pod tujo nemško oblast. Predstavniki le-te so sprva živeli sredi
večjih kmečkih naselij, v 11. stoletju pa so se umaknili v graščino. Lastniki teh gospodarskih postojank so si delili oblast nad tamkajšnjimi kmeti dolga stoletja. Zlasti v Preboldu, Ojstrici in na Žovneku so živeli grajski gospodje, ki so narekovali utrip dela in življenja takratnemu življu.
V 18, stoletju so v kraju nastali zaradi večje kontrole vojaških obveznikov takoimeno-
vseliti nemška policija leta
1944.
Danes je v .marmornato ploščo vklesanih šestinpetdeset imen, borcev in žrtev fašističnega terorja na Gomilskem, ki so prispevali svoj delež za lepši in svobodnejši danes.
.. . IN DANES
821 prebivalcev, kolikor jih šteje ta krajevna skupnost v široki dolini med Mrzlico in Dobrovljami, je našlo svoj prostor bodisi na Gomilskem ali po ostalih zaselkih. Kraji ne premorejo kaj prida industrije, razen Ingradovega lesnega obrata, zato se ljudje v glavnem oklepajo kmetijstva.
Največji delež gomilskega življa se ubada s hmeljem, tuja pa jim ni tudi živinoreja. Hmelj so v gomilskih vaseh začeli gojiti že okrog leta 1890, torej kmalu zatem, ko se je pojavil v Žalcu. K temu jih je spodbudil takratni lastnik graščine Štrosnek vitez Haupt, ki je skušal čimbolj moderno in umno gospodariti in je bil s tem hote ali pa nehote za zgled okoličanom. Počasi, pa zagotovo je postajal hmelj tisti pridelek, ki je prinašal v hišo več denarja kot katerakoli druga kultura. Zato so se ga Gomljani bolj in bolj oprijemali. In še danes se ga oklepajo v veliki večini. Nekdaj so se precej po-
PESTRA DRUŠTVENA DEJAVNOST
Če že nimajo zaselki tam naokrog bogate industrijske tradicije, pa se lahko pohvalijo z
omogočili poleg vsega ostale-gatudi niz različnih prireditev. V domu, kjer je poleg dvofane z odrom še telovadnica, prostori za delo krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in društev ter pošte, bo letos že tretjič potekala Naša beseda. Lani so pripravili tudi občinsko revijo pevskih zborov in pa področno srečanje gledaliških skupin.
Jasno je, da vzdrževanje takšnih prostorov ni ravno mačji
■šport številka ena v tej krajevni skupnosti.
Obdobje petdesetih let je bilo po oceni krajanov zlato obdobje njihove športne dejavnosti, za kar so leta58 prejeli tudi priznanje kot najboljše vaško društvo v Sloveniji. V zadnjih letih je društvo Partizan bolj ali manj životarilo, v zadnjem času pa se stvari spet obračajo na bolje, pri čemer ima svoj delež spet dom krajanov in nova telovadnica. Pove-
Ijam pravijo, dasejim je največja želja na področju komunalnega urejanja uresničila.z regulacijo Šolske, saj so njene poplave bile stoletna mora za Gomilsko in okoliške vasi.
Precej pa krajane žuli. čevelj na področju preskrbe. Že dolgo časa si želijo novo trgovino, saj je stara v zadružnem domu že premajhna za vse potrebno. Kaže, da niti bogata trgovska tradicija ne zaleže ravno dosti. Nekdaj, ko so pravico javnega
Il I HI
■
Gomilsko — panorama
izredno pestro društveno dejavnostjo, zlasti na kulturnem in športnem področju. Le-ta je med Gomljani zaživela že pred začetkom vojne vihre. V letih pred vojno je tamkaj obstajalo Bralno društvo,, prostovoljni gasilski enoti na Gomilskem in vGrajski vasi, kjer člani, pionirji in mladinci še danes nadaljujejo njihovo tradicijo, pa Sokolsko društvo, Orel in tamburaši, obstajala pa so tudi Kmetijska,* Sadjarska in Hmeljarska podružnica.
Takšni kot so bili, so očetje in dedje pustili za sabo številne
> -:V	-	-• v
mk-
Idilično vzpetino v Šmatevžu so namenili gradnji novih stanovanjskih objektov
vani popisni okoliši, nekaj deset let kasneje pa tudi politične občine.
... MED NOB ...
Tudi majhno krajevno skupnost v zahodnem delu celjske kotline, kjer prehaja dolina Bolske v široko in prodnato ravnico-Savinje, ni obšel okupatorjev škorenj.
Že na začetku vojne so pregnali v Srbijo in na Hrvatsko skupino enajstih izseljencev. Ti dogodki so začeli buditi v ljudeh domovinsko zavest, na pobudo Savinjskega vojnega komiteja komunistične partije pa so že sredi poletja 41 ustanovili uporniške trojke. Junija 1941, ko je bila ustanovljena Savinjska partizanska četa, so si partizanske uniforme nadeli tudi nekateri krajani iz gomilskih zaselkov.
Med večje akcije v krajevni skupnosti, sodijo: napad na graščino Štrosnek, kjer so dobili borci hrano in obleko ter zajeli izdajalce, gospodarska akcija pri Vasletovih, napad na vermane pri Dobnikovem mlinu v avgustu 1943 ter požig šole in župnišča, kamor se je hotela
svečali tudi sadjarstvu in konjereji, danes pa ti dejavnosti čedalje bolj toneta v pozabo.
Za gomilsko kmetijstvo je značilno še eno. Pred leti so združili razdrobljeno kmečko posest v ogromen komasacijski kompleks, ki meri danes 585 hektarov. Parcele so ponovno razdelili deloma med zasebnike, deloma pa zadrugi, in čeprav je komasacija pred leti na veliko burila duhove nekaterih krajanov, se je takšna
Gomilsko, naselje na nizki terasi, ki na južni strani spremlja potok Bolsko, ima zanimivo ime. Gomilsko — kraj na gomilah. V resnici so tam naokrog odkrili grobove predslovanskih prebivalcev Rimljanov, eno najbolj značilnih gomil pa so našli ob glavni cesti. O njej so se širile najrazličnejše domneve: da je v njej ajdovski grob, da počiva v gomili kak turški ali pa Napoleonov vojak. Pred leti so gomilo prekopali in našli iz opeke zložene rimske grobove.
poganjke in mladičje, ki se danes združuje bodisi v obeh gasilskih društvih v Društvu prijateljev mladine ali pa v kulturnih in športnih sekcijah.
GOMILSKO — KRAJ, KJER DOMUJETA KULTURA ...
Kulturni dejavnosti so se v teh krajih zapisali mnogi. Zlasti imajo na Gomilskem radi staro slovensko pesem, o čemer priča obstoj dekliškega in pa moškega pevskega zbora. V obeh 'prepeva preko sedemdeset pevcev in pevk, ki so glas svojega kraja ponesli tudi izven meja krajevne skupnosti. Lani so se namreč dekleta uvrstila na republiško revijo pevskih zborov, moški zbor pa je prepeval na medobčinski reviji.
Poleg zborov imajo še dramsko in pa plesno skupino, za ljubitelje knjig pa so poskrbeli v knjižnici, kjer razpolagajo s približno osemsto deli.
Zavetje pa daje vsem ljubiteljem kulturne dejavnosti nov dom krajanov, za gradnjo katerega so namenili kar tri četrtine krajevnega samoprispevka. Tega so kot prvi v občini razpisali leta 77. Novi prostori so
kašelj. Lani so samo za fiksne stroške odšteli kar 51.000 din. Doslej so ta sredstva zbrali v krajevni skupnosti, v prihodnje pa bo to najbrž malce teže.
Kulturno podobo kraja je brez dvoma pomagala oblikovati tudi več kót stosedemde-setletna tradicija šolstva na Gomilskem. Redke so, ki imajo za seboj tako bogato tradicijo. Botrovali soji nemirni Napoleonovi časi in nastajajoči kapitalizem, tuj pa ji tudi ni bil topot okupatorskih škornjev. Kljub temu je šola zasejala tam naokrog seme, ki je obrodilo sad.
1925 je na Gomilskem delovala tudi obrtno-nadaljevalna šola, vendar so jo čez slabih deset let spojili z braslovško.
... IN ŠPORT
Športno dejavnost so v začetku tega stoletja v gomilske vasi zanesli študentje, otroci vaških imenitnikov, ki so se šblali na Dunaju. Poleg drugih učenosti so v kraj zanesli sab-Ijaške dvoboje, vendar domačini niso bili preveč naklonjeni zateklim čeljustim in pomodrelim nosovom, ki so nastajali kljub samo lesenim sabljam. Raje so jo mahnili na okoliške vrhove Planine, Mrzlice ali pa Uršlje gore. Že med obema vojnama so ljudje v teh krajih radi tudi kegljali, na voljo pa so imeli celo štiri kegljišča.
Kot začetek organizirane dejavnosti je pisano leto 1926, ko je začela delovati sekcija sokolskega društva Braslovče, 1931 pa samostojno društvo Sokol. Temu se je kasneje pridružil še Orel. Že leta 26 so na gmajni postavili stebre za odbojko, ki so dolgo časa bili na Gomilskem edini špor-tniobjekt.
V čas pred vojno poganja korenine tudi nogomet, za katerega pravijo, da je še danes
. čalo seje število ljubiteljev košarke, namiznega tenisa in pa odbojke.
Toda medalja ima dve plati in telovadnica, kakor je nova in lepa, ima tudi svojo slabo stran — treba jo je ogrevati in vzdrževati. Da bi prihranili kakšen dinar, so letos rekreativci vadili
trgovanja poleg mest imeli le trgi in izjemoma tudi vasi, so ravno na Gomilskem lahko trgovali, ob koncu prejšnjega stoletja pa so imeli že tri stalne trgovine. O ureditvi nove trgovine so se sicer menili s Savinjskim magazinom, ko so gradili dom, vendar so se pogovori izjalovili.
Krajani gomilskih zaselkov praznujejo svoj krajevni praznik 20. maja, v spomin na dan, ko so proslavili štirideseto obletnico konference na Šmiglovi zidanici.
V tem vinskem hramu, ki pravzaprav bolj spominja na dninarsko hišo kot na zidanico, je 17. aprila 1938 potekala prva konferenca Komunistične partije Slovenije. Enaindvajset delegatov, stisnjenih v sobici na klopi ob kmečki peči in ob mizi nasproti, v edinem prostoru v tej hiški, razen črne kuhinje in prešnice, je ob prisotnosti Tita prisluhnilo le dvema točkama dnevnega reda: o političnemu položaju v svetu in doma ter o organizacijskih nalogah partije. Konferenca je potekala v duhu vse večje mobilizacije pod vodstvom partijske organizacije proti naraščanju fašistične nevarnosti, ki je po priključitvi Avstrije začela groziti Jugoslaviji, zlasti pa slovenskemu narodu.
Ob praznovanju štiridesete obletnice leta 1978 so zidanico, ukienjeno med gozd in male vinograde na sedlastem slemenu, obnovili, uredili njeno okolico in cesto do tega redkega, v prvotni obliki ohranjenega spomenika revolucionarnega delavskega gibanja. Danes je v zidanici tudi stalna razstava, ki prikazuje dogodke izpred več kot štiridesetih let.
kar v mrzlih prostorih, stroški pa so kljub temu veliki.
Po mnenju članov društva je telovadnica tudi premalo izkoriščena, saj bi v njej lahko organizirali marsikatero večjo prireditev. Doslej so prostore uporabljali le delavci Ingrada in pa učenci tamkajšnje šole, pogrešajo pa večjih, širših prireditev.
KJE JIH ČEVELJ ŽULI
Marsikje, bi rekli krajani. Komunalne težave so pred leti zašilo sicer uredili, največtežav pa jim povzroča še vedno telefonija. Predvidena je bila sicer gradnja telefonske centrale, vendar je danes vse tiho okrog te investicije. Sicer pa Gom-
V gomilskih zaselkih bi radi zgradili tudi mrliško vežo, kup pajetudi želja, ki niso povezane z investicijami in denarjem.
Pravijo namreč, da se pri vseh delih in prireditvah, na vseh sestankih in akcijah srečujejo vedno eni in isti ljudje, ki pa jih pokonci drži čisto ljubiteljstvo. Zato si želijo novih kadrov in dodatnih moči.
S kritičnim očesom gledajo krajani tudi na Ingradov lesni obrat in pa domačo kmetijsko zadrugo, s katerima bi radi vzpostavili tesnejše stike, saj sta obrata le del krajevne skupnosti. Pa ne gre in ne gre. Vedo pa, krajani namreč, da bodo uspešni le, če bodo enotni.
Irena Jelen Fotografije: L. Korber
Skozi Grajsko vas vodi pot k Šmiglovi zidanici
KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA
[ Šolska naloga v verzih
J
Ko je Meta Rainerjeva še nabirala znanje in učenost v šolskih klopeh, je nekoč napisala dve šolski nalogi v verzih. Učiteljica je nekaj besed spremenila, toda Meta je zmajala z glavo: »Nak, prej je bilo bolje!« Vzela je v roke svinčnik in napisala nalogo tako, kot se je njej zdelo prav.
Takšna je bila in takšna je ostala Meta Rainerjeva. Uporna in neodjenljiva, če ve, da ima prav. Vedrih lic in prijaznega obraza ter ust, ki se tako rade razpno v prisrčen in radoživ smeh.
BOGATE ŽIVLJENJSKE IZKUŠNJE
»Vedno sem se rada smejala,« je razložila moja sogovornica. potem ko ie v oriietno domači sobi že nekajkrat zazvenel smeh z njenih ust.
Začeli sva kramljati o splošnih, čisto vsakdanjih rečeh, kasneje je beseda kar stekla. O njenem delu in o njenem življenju. Zložno, po kronološki poti sva vlekli spomine na dan.
Usodo so Meti Rainerjevi v zibel položile rojenice na Ptujski gori pred osemdesetimi leti. Pb štirih mesecih so se starši preselili v Kranj, kasneje v Ljubljano. »Ptujskogorčanka ravno nisem,« je menila o svojem poreklu. In se zamislila: »Morda pa ravno tisti štirje meseci pustijo kakšen pečat v človeku.« Pa čez čas: »Vsak si me predstavlja kot izrazito Štajerko, v resnici pa to nisem. Po očetu sem Kranjica, mama pa je bila Štajerka.«
Zibel ji resda ni tekla na štajerskih tleh, preživela pa je na njih vsa leta svojega službovanja, potem koje v Ljubljani končala učiteljišče.
Leto enainštirideset je tudi Meta krepko občutila. Najprej Stari pisker. Nato aretacija Skupaj z mamo so jo strpali v vagon. In končno zavetje pri dobrih ljudeh tam daleč v Srbiji. Najprej v Čeporah pri Parači-nu, nato v Zaječaru. Trpki so njeni spomini. A tudi lepi. Lepi zaradi dobrih ljudi. Narod, ki je
sam trpel, je tudi njej ponudil roko v času najtežje preizkušnje.
Meta Rainer
Konec vojne vihre je dočakala v Bolgariji, kamor je odšlas tisoč otroki, ki jih je bolgarska osvobodilna fronta povabila na preživljanje. Skupaj z njimi je dočakala konec vojne v Pleve-nu, od koder se je preko Beograda vračala rodnemu domu in ognjišču nasproti. Pot jo je spet zanesla na Štajersko, kjer je svoje znanje in učenost delila otrokom v Braslovčah, na Polzeli in v Žalcu. Vmes pa doštudirala za predmetno učiteljico slovenščine in ruščine.
META RAINER-PESNIK, SATIRIK ...
V sobi, kjer-je viden pečat Metinih skrbnih rok, je vse
polno knjig. »Vedno sem rada prebirala knjige,« je povedala moja sogovornica. In še dodala, da ji že pri petnajsih letih niso bili tuji klasiki, tisti, ki jim njene vrstnice še imen niso vedele.
»Pride čas, ko ti vsako znanje prav pride, vse, kar znaš, je kdaj koristno in dobrodošlo,« je razmišljala. Meni pa so v misel silile vrstice, ki sem jih pobrala sama, ne vem kje: knjige niso samo spomeniki preteklosti, knjige so orožje sedanjosti.
Na Metini delovni mizi je bil poleg knjig pripravljen list papirja. Za idejo, ki se ji utrne, za pesem ali pa kakšno satirično misel. Njeno delo je stvar, o kateri se je hitro in živahno razgovorila. »Vedno sem morala kaj napisati; za šolo ali pa ob različnih priložnostih. Vedno sem morala kaj stresti iz rokava,« je dodala med smehom.
Bogata je zbirka Metinih stvaritev. Priložnostnih pesmi, osebno izpovednih, ki so prišle izpod njenega peresa v času med obema vojnama, pa pesmi za odrasle, ki so nastajale zlasti v izgnanstvu. Njeno zbirko bogatijo tudi pesmi za narodnozabavne ansamble in prispevki za Pavliho, največji delež pa pripada seveda otroškim pesmim. »Največ sem jih napisala po upokojitvi,« je razložila.
Lep kup se jih je nabralo doslej, toliko, da sta nastali dve pesniški zbirki za otroke: Fičfirič in Mihaha.
Bogata in zanimiva je Metina zbirka. Kot je zanimiva in prijetna sogovornica pesnica sama. Toplo in prisrčno pripoveduje, tako da niti sama nisem opazila, kdaj je minila ura ali več. Pa še mnogo novih stvaritev — sebi in drugim v veselje!
Irena Jelen
Po zelo uspešni razstavi v Ljubljani seje rojak in umetnik Rudi Španzel po m nekaj letih zopet predstavil v Savino- _ vem razstavnem prostoru. Tudi tokrat je Savinov salon bil pretesen za šte- ■ vilne ljubitelje^ njegove umetnosti. Srečanje z našim Rudijem je bilo prisrčno in želimo, da bi se še večkrat ponovilo.
______________'J
Španzel Savincr^ salonu
c -	\
STANKO NOVAK — DORITNIK
^ ZLATEGA ODLIČJA SVOBOD
Zlato odličje »Svobode« — najvišje priznanje, ki ga podeljuje ZKO Slovenije, je prejel Stanko Novak s Polzele. Stanko Novak je na področju amaterske kulture aktiven že več kot 25 let, poznamo pa ga kot igralca, pevca in organizatorja. Od leta 1963 je predsednik Svobode Polzela in ima velike zasluge za izgradnjo kulturnega doma, ustanovitev oddelka glasbene šole, likovnega salona in nogavičarskega muzeja Komenda. Že vrsto let skrbi za kinematografsko dejavnost, sajie predsednik odbora pri ZKO Žalec in vodja sekcije na Polzeli. Ze nekaj let organizira teden mladinskega filma, bil pa je tudi pobudnik poletnih kulturnjh prireditev na Polzeli. Skratka: za Stanka Novaka bi lahko rekli, da je srce in motor amaterske kulturne dejavnosti na Polzeli. Za visoko priznanje mu iskreno čestitamo.
jk
Stanko Novak
Nove knjige v februarju
Zbirka veliki pripovedniki 1—5 Cankarjeva založba; Malraux Andre
—	Upanje; Franc Kafka
—	Amerika; James Joyce
—	Umetnikov mladostni portret; Jorge Luis Borges — Izmišljije; Mihail Bulgakov, — Mojster in Margareta; Eva Andersen — Makrame;. Victoria Holt — Skrivna žena.
Najbolj brane knjige v februarju
Chatherine Cookson - USODNA DEDIŠČINA. — MALLENOV PRAMEN LAS. — MALLENOV ZAROD; Philipp Wiebe — PRED NAŠIMI VRATI; Jane Austen — PREVZETNOST IN PRISTRANOST; Heinrich Boll -IZGUBLJENA ČAST KATHARINE BLUM; Anja Meulenbelt — SRAMU NI V EC; Janez Vipotnik — OJ, TA MLINAR: Nicholas Meyer — SEDEMODSTOTNA RAZTOPINA; Anton Ingolič — DELOVNI DAN SESTRE MARJE.
V	J
VARIMO VAS V KINO GLEDALIŠČE
Odslej si bomo lahko vsak mesec ogledali v kinematografih Žalec, Polzela in Prebold izbor najboljših filmov. V Savinjskem občanu si bomo lahko prebrali vsebino filma in razpored predvajanja. Zveza kulturnih organizacij torej vabi ljubitelje filmske umetnosti v kino gledališče in sicer:
Žalec: sreda, 18. aprila, ob 20. uri
Polzela: petek, 20. aprila, ob 20. uri
Prebold: sobota, 21. aprila, ob 20. uri
Ogledali si bomo film RDEČI.
Ameriški barvni film iz leta 1982. Scenarij: Vittorio Storaro. Kamera: Richard Silbert. Glasba: David Griffin. REŽIJA: WARREN BEATTY.
Igrajo: Warren Beaty, Diane Keaton, Jack Nicholson, Maureen Stapieton idr.
John Reed, ameriški novinar,-publicist, komunist, je bil dovolj zanimiva osebnost, da so mu v zadnjih letih posvetili kar dva filma — pričujočega in še sovjetsko ve-rizijo v dveh delih (v njej Bondarčuk obdela Keedovo življenje v Mehiki in njegovo sodelovanje v oktobrski revoluciji). Warren Beatty, uveljavljeni igralec in režiser, je že z naslovom filma nakazal, o čem bo govora. Rdeči je namreč nekoliko zaničljiv anglo-ameriški izraz za komuniste. S tem je povedal, da bo govoril o Američanu — komunistu, o edinem ameriškem aktivnem udeležencu oktobrske revolucije. Reed je bil naprednjak, a se kljub svoji predanosti komunizmu ni uspel docela otresti meščanskih okvirov.
Beatty se je odločil za R^edov življenjepis, ki naj predvsem predstavi svetu to zanimivo osebnost. Ni pa se odločil za drugo možnost, da skozi njegovo usodo prikaže 10 dni, ki so pretresli svet. V filmu je tako Reed glavna osebnost, okoli katere se suče vse dogajanje, čas in ideali, za katere je živel, so pač tu — kot sestavni del njegovega življenja. V filmu je preveč poudarjeno Ree-dovo zasebno življenje in v tem delu je osnovna pozornost namenjena njegovemu strastnemu, a občasno že težko doumljivemu ljubezenskemu razmerju z Luiso Bryant. Tako na koncu gledalcu (kljub temu, da je upoštevajoč zahteve tržišča Beatty najbrž šel najdlje, kar je mogel) še vedno ostaja vprašanje, kdo je bil pravzaprav John Reed kot revolucionar, kot komunist in kakšna je bila njegova resnična vloga v oktobrski revoluciji.
Program proslav In prireditev v letu 1984
c
februar proslave kulturnega praznika
4. 2 osrednja občinska proslava kulturnega praznika
marec proslave ob dnevu žena
30. 31. 3. občinsko tekmovanje kovinarjev
april
2.	-7. 4. revija NAŠA BESEDA in revija dramskih skupin
3.	4. srečanje mladih tehnikov
15.21. 4. regijska revija NAŠA BESEDA
24.	4. osrednja proslava dneva OF s podelitvijo priznanj OF 30. 4. srečanje rudarjev
27., 26.-29. 4. revija odraslih pevskih zborov maj
1.	5. prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov
4.	5. koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana 13. 5. revija pihalnih orkestrov
2Ö. 5. Večer s tamburico
25.	5. sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo 23.^31. 5. Kurirčkova pošta
26.	5. Mladi mladim Pojo naj ljudje junij
2.	6. Pesem in mladost
7.	—10. 6 Srečanje bratstva in enotnosti 25.-29. 6. žalski turistični dnevi
30. 6. Žalska noč
prireditve ob občinskem prazniku
srečanje rudarjev
srečanje invalidov celjske regije
tekmovanje gasilskih enot CZ
julij
1. 7. dan gasilca
1. 7. slovensko prvenstvo v preskakovanju zaprek
3.	7. osrednja proslava dneva borca	4
5.	-8. 7. Hortikultura 84
8.	7. osrednja proslava občinskega praznika 28.-29.7. Kmečke igre
avgust
11. —12. 8. dan hmeljarjev september
2. 9. tabor ljudske fronte
6.	9. odkritje spomenika na Gorici
7,	—15. 9. Taborski kulturni dnevi 16. 9. kmečka tombola
oktober
25.	10. proslava obletnice bitke na Čreti november
osrednja proslava dneva republike revija narodno-zabavnih ansamblov december Mladina poje in igra
26,	—30. 12. novoletne prireditve za otroke zaključek sindikalnih športnih iger
22. 12. osrednja proslava dneva J NA
v__________________________________________________________/
NEUSKLAJENOST INTERESOV IN MOŽNOSTI
Med 481 osmošolci iz žalske občine se je letos 92 učencev odločilo za kovinarske poklice. Takšno število je približno enako potrebam in tudi številu razpisanih mest v šolskih klopeh ter razpisu štipendij, medtem koje za druge poklice v glavnem več interesentov kot pa dejanskih možnosti.
Tako so razmere ob letošnjem vpisu osmošolcev ocenili delavci žalske Vzgojnoizob-•raževalne organizacije. Po njihovi oceni mlade v žalski občini poleg kovinarstva najbolj privlačijo še tekstilni, elektrotehniški in pedagoški poklici. Opozorili pašo na dejstvo, daje število interesentov večje kot pa število razpisanih štipendij, pri izbiri poklica pa bodo morali
mladi upoštevati tudi možnosti bodoče zaposlitve.
Delavci Vzgojnoizobraževal-ne organizacije so na razgovoru, kjer so ocenjevali letošnji vpis učencev in rezultate informativnih dnevov, posebej izpostavili tudi težave, ki se pjavljajo zaradi različnih poimenovanj poklicev v razpisih štipendij in pa vpisih v šole, kar povzroča zmedo med starši in učenci, pa tudi med samimi pedagoškimi delavci.
Precej neprijetnosti je med delavci, ki spremljajo letošnje vpise, povzročil tudi zelo kratek rok vpisov. Devetega marca so namreč bili organizirani informativni dnevi, čez teden dni pa je bil že zaključen vpis vseh učencev na srednje šole oziroma šole s skrajšanimi programi.	-ij-
MLADINSKI PIHALNI ORKESTER
V okviru glasbene šole Žalec deluje že četrto leto mladinski pihalni orkester. Vsi člani mladinskega pihalnega orkestra so učenci glasbene šole. Vsako leto imajo okoli 20 nastopov. Letos pa se pripravljajo na drugi samostojni koncert. Ob praznikih in prireditvah pa pripravljajo nastope skupaj z glasbeno šolo. Mladinski pihalni orkester izvaja na svojih nastopih največ narodno glasbo, partizanske in pesmi s sodobno glasbo v jazz priredbi.
Pretekli mesec so pripravili skupaj s harmonikarskim orkestrom tri zanimive nastope na osnovni šoli v Preboldu, Petrovčah in na Vranskem. Mladi glasbeniki se na teh nastopih niso predstavili le s klasičnim izvajanjem glasbe, temveč so učence osnovnih šol seznanili z vlogo posameznih pihal v orkestru in njihovo vlogo v skladbah. Na glasbeni šoli načrtujejo, da bodo takšne nastope še pripravili na drugih osnovnih šolah.
M. M. N.
USPEH ŽALSKIH GLASBENIKOV
Na 13. republiškem tekmovanju učencev in študentov glasbe, ki je bilo sredi marca, so glasbeniki trobilnega kvinteta iz glasbene šole Žalec osvojili prvo naarado. Sanda Uroš-(trobenta), Tomaž Ugovšek
(trobenta), Ivan Zalokar (rog), Jure Krajnc (pozavna) in Miran Strahovnik (tuba) bodo 17. aprila nastopili na zveznem tekmovanju mladih glasbenikov v Prištini.
M. N.
PIONIRSKI KOTIČEK • PIONIRSKI KOTIČEK
Kam oblaki, preko polja, kam?
Lep dan je danes. Dan poln sonca in otroškega živžava, ki odmeva po že močno izhojenih krpicah trave. Težko se je upirati skušnjavi, ki nezadržno vleče ven, v naravo. Kar naenkrat se znajdem sredi travnikov in polj. Oko mi bega na vse strani. Zdaj opazujem reko, kije svoj sijaj izpred mnogih let že davno izgubila, zdaj prelepe barve, ki lepšajo krošnje dreves. Nenadoma mi pogled obstane. Zazrem se v oblake, ki se podijo po nebu. Kakor gruča razigranih otrok so. Nemirno potujejo, zdaj so tu, a že čez nekaj časa drugje.
Takšen brezciljen oblak sem sama. Leta osnovnošolstva se mi počasi iztekajo. Znašla sem se pred veliko odločitvijo. Zdi se, kakor da stojim pred razpotjem in se ne morem odločiti. Veliko idej se mi poraja ob razmišljanju o poklicu. Veliko je želja, a kaj, ko se za najpomembnejšo ne morem odločiti. Rada bi postala učiteljica, kar je bila že moja otroška želja. Vselej, kadar me je kdo vprašal, kaj bom, ko bom velika, sem odgovorila, da bom opravljala kar tri poklice naenkrat: »Najprej bom zdravnica, potem bom na bencinski črpalki polnila avtomobile z bencinom in nazadnje, vendar to bi bila narjaje, bom tovarišica.« Ob tem so se mi starši seveda nasmihali. Sedaj pa, ko sem pred odločilnim korakom, se ne morem in ne morem odločiti. Včasih sem imela v mislih kar tri poklice, danes pa se za enega ne morem oc"očiti. Niham med pedagoško in družboslovno šolo. Po globokem razmišljanju zaključim, da le usem brezciljni oblak, saj nekaj ciljev kljub vsemu imam, le da so še vedno zaviti v meglice, ki pa se počasi razblinjajo in potujejo v jasnejšo prihodnost.
Branka Vidmar, Šempeter
„Kresnička" lahko reši življenje
Z namenom, da bi izboljšali prometno varnost na naših cestah (zlasti pešcev) je v mesecu februarju stopila v veljavo določba, ki jo zahteva republiški zakon o varnosti cestnega prometa, da morajo ponoči in ob zmanjšani vidljivosti nositi na cestah zunaj naselij vsi pešci posebne svetlobne znake — odsevke, imenovane KRESNIČKE.
Akcija, ki se je začela že pred dvema letoma in je potekala pod geslom S KRESNIČKO JE VARNEJE NA CESTI, je sprva zajemala le otroke, sedanje določilo pa velja za vse pešce na slovenskih cestah, torej tudi za odrasle.
Oh, ta pomladni čas
Kamorkoli se ozrem,
■	povsod opazim razigrano naravo, ki jo oživlja topla
K pomlad. Učenci smo v šoli veliko bolj razigrani in ka-
■	kor hitro zazvoni zvonec,
■	se izza šolskih vrat zaslišita vik in krik. Smo vedno bolj vedri in nasmejani, le v
■	eni stvari nas je pičila lenoba in to pri učenju in
■	pisanju domačih nalog.
Kakor hitro zjutraj pokuka skozi okno sonce in I igrivo razprede svoje žarke, se že spomnim, da bo
■	treba v šolo in tedaj me mine vse veselje, še po-
I sebno, ker nimam te ali one naloge, da je na vrsti kakšen test in nič ne znam, da
■	bi moral prebrati lekcijo in
■	še in še. V šoli nas vedno bolj skrbi, ko se približuje
I ta ali ona ura, nazadnje pa se le nekako izmažemo. Tu
■	in tam se še vendar najde kdo, ki je napisal nalogo in kmalu zvezek hiti iz rok v
I roke.
Doma se nekoliko spo-
I čijem od napornega dne, odhitim na kakšne vaje in ko se vrnem, na učenje čisto pozabim, z nalogo ■ odlašam do večera, kajti sonce vedno bolj vabi na
I Zakaj je zardevala tovarišica?
Tretji razred osnovne šole. Tovarišica Minka gleda po razredu. Tople oči gredo od klopi ■ do klopi. Tak je jutranji pozdrav. Učenci vedo, zato molčijo in gledajo tovarišico.
Kje pa je Tine? Marjan, ti si njegov sosed. Je morda bolan? Ne vem. Včeraj popoldne smo I se še skupaj igrali. Mogoče pa je zaspal.
Ta teden sta oče in mati dopoldne v službi.
Že prav. Hvala, Marjan. Danes imamo prvo uro spoznavanje narave in družbe. Govorili bomo o živalih doma in v gozdu. Na tablo obesi dve sliki, opomni učence, da so na prvi domače ■ živali, na drugi pa gozdne. Učenci namigujejo, da živali poznajo. Tedaj pa se odpro vrata in v razred privihra Tine. Bil je ves razgret. Tovarišica Minka ne ve, daje tekel vso pot, saj je Tine ■ eden tistih učencev, ki neradi zamudijo pouk. Tine sname torbo in se glasno opravičuje: »Liska je pometavala Zato sem zamudil. Joj, kak teliček! Bikec je.
Oče pa ie mislil, da bo telička. Da bi jo spodredil.«
Otroci se smejejo, muzajo nekaj šušljajo.
»Kako, si bil zraven, si bil v hlevu?« sprašuje tovarišica.
«Sevedasem bil! Patudi pri kobili Šargi.Zdaj imamožrebička in šekastegabikca se hvali ■ Tine, ki mu je všeč, da ga drugi poslušajo.«
»In pri takšnih stvareh si zraven?« se ponovno začudi tovarišica.
In še Marko: »Tovarišica, moj oče je inženir. Na družbenem posestvu odgovarja za živino. I Pa me še blizu ne pusti, ko rodovnice teletijo.«
*	»Pometavajo!« ga popravi Tine. Oče tako pravi. Pa sosedovi tudi. Tovarišica ste že videli,
— kako ta reč gre?
Tovarišica Minka rahlo zardi. Misli soji ušle na sosedovo dvorišče, koje gledala, kako je I sosedov petelin tolažil putko, kako je sosedov volčjak pomotoma »troštal« psičko, ki ni imela rodovnika.
B Tedaj ji je bilo petnajst let, pa zato ni smela nič vedeti.
Takšna je bila pač tedaj vzgoja. Sedaj tega ne sme priznati.
»Nadaljujemo s poukom,« je prekinila molk. Zadrego pa je kmalu prenil šolski zvonec.
igrišče. Tukaj pozabim na vse skrbi. Učenje tako in tako lahko počaka, saj se zaradi preutrujenosti ni moč učiti, paše na televiziji je zanimiv film.
Tako se konča naporen dan, naloga in učenje pa
Žabe
žabe kvakajoJ kvak, kvak, kvak.
Čutijo, da bo nevihta, kva, kvak, kvak, ker je na nebu črn oblak.
Komaj pade dež sredi mlak.
Začnejo svoj koncert: kvak, kvak, kvak.
čakata do jutra, ko se spet prepozno zbudim. Pomlad tako prinaša dobre in slabe stvari, težko pa že čakam poletje, ko bodo počitnice.
Roman Zvonar, Šempeter
Drago Kumer
J
RUBRIKA MLADIH • RUBRIKA MLADIH
Povečati vlogo staršev in mladih
Vzgoji v cestnem prometu in pa mladinskemu prestopništvu bodo morale osnovne organizacije mladih v prihodnje posvečati večjo skrb, pretežni delež odgovornosti pa bodo morali na svoja ramena prevzeti zlasti starši.
Takšno je bilo mnenje članov predsedstva občinske organizacije mladih, ko so na svoji seji obravnavali poročilo sveta ?a preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter žalske Postaje milice.
Mlade predvsem skrbi dejstvo, da so kar polovico prometnih nezgod povzročili mlajši in starejši mladoletniki v starosti od štirinajstih do osemnajstih let. Razlog je po oceni mladinske organizacije zlasti v mladoletni neprevidnosti in v dejstvu, da se mladi pojavljajo v prometu samostojno kot vozniki koles, koles z motorjem in motornih koles. Osnovne organizacije mladih bodo zato v prihodnje v svoje programe bolj kot doslej vključevale vzgojo mladih vcestnem prometu in se poskušale tudi povezovati z osnovnimi šolami. Toda bis-
Doslej že enajst brigadirjev
Enajst mladih iz žalske občine se je doslej prijavilo za sodelovanje na letošnjih mladinskih delovnih akcijah, evidentiranje brigadirjev pa bo potekalo še do petnajstega aprila.
Letos so mladinci evidentiranju brigadirjev namenili precej večjo skrb kot v prejšnjih letih. Več kot šeststo mladih na osnovnih šolah, v krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela si je ogledalo film in diajx>zitive o delu in življenju brigadirjev. Pridobivanju novih in srečanju starih brigadirjev pa bo namenjen tudi brigadirski ples konec marca v Žalcu. Letos so opravili več obiskov po terenu. Mladi, ki so pri občinski organizaciji mladine zadolženi za delo z brigadirji, pa razmišljajo tudi o izdaji posebnega biltena o mladinskih delovnih akcijah in brigadirskih doživljajih.
Brigadirji iz žalske občine bodo letošnje brigadirsko poletje lahko preživljali v Vipavski dolini, kjer bodo sodelovali v drugi izmeni. Pomagali bodo pri napeljavi vodovoda in odpravljanju posledic neurja na tamkajšnjem območju.
tvenih uspehov ni mogoče pričakovati, če ne bodo svoj delež odgovornosti prevzeli tudi starši, so menili člani predsedstva. Starši in skrbniki namreč po mnenju mladinske organizacije vse premalo opozarjajo svoje otroke na posledice nediscipline v prometu.
Mladi so spregovoril tudi o mladinskem prestopništvu, ki po oceni delavcev Postaje milice občutno narašča Lani so otroci in mladoletniki storili kar 152 kaznivih dejanj oziroma 49 odstotkov več kot leto poprej. Otroci so storili sicer 30 kaznivih dejanj manj kot v prej-
Dnevi od 19. do 26. marca so bili po vsej Jugoslaviji posvečeni mladinski solidarnosti z narodnoosvobodilnimi gibanji in žrtvami imperialistične agresije. Tudi mladi v žalski občini so pokazali, da je njihova želja predvsem mir in samostojen razvoj vseh naprednih sil. Člani klubov OZN so namreč ob tednu solidarnosti pripravili kulturni večer, ki je bil posvečen boju narodnoosvobodilnih gi-
V krajevni skupnosti Petrovče deluje šest osnovnih organizacij mladih in en aktiv mladih zadružnikov, skupno pa šteje mladinska organizacija okrog dvesto članov. Svoje zanimanje so mladi nasitili v planinski ' sekciji, šf>ortni in fja kulturni dejavnosti; kot eni redkih v občini f>a imajo organizirano pohodno enoto, katere člani sodelujejo na pohodih po spominskih obeležjih. Poleg omenjenih sekcij deluje v kraju še marksistična, kar je prav tako redek pojav v naših mladinskih organizacijah.
šnjem obdobju, močno pa je porasel delež kaznivih dejanj pri mladoletnikih. Za njih je značilna vedno večja agresivnost, ki se kaže v storitvi hujših oblik kaznivih dejanj, kot so poskusi posilstev, vlomi, hude telesne jDoškodbe, precej pa je med mladimi tudi poneverjanj, ponarejevanj listin in nedovoljene trgovine, močno pa prevladujejo tatvine.
Tudi pri zmanjševanju števila prestopkov mladih bodo morali levji delež odgovornosti za svoje otroke prevzeti starši, vendar pa tudi mladinske organizacije te problematike ne bodo smele puščati vnemar. Mladi si želijo tudi večjo angažiranost skupnosti socialnega skrbstva in pa šol. Dosedanji rezultati namreč niso najbolj zadovoljivi, saj v obravnavanih primerih prevladujejo otroci in mladoletniki-povrat-niki.
banj po svetu in žrtvam osvajalne politike nekaterih » držav.
Poleg občinskih prireditev so v tem času potekale tudi republiške in zvezne prireditve, posvečene tednu solidarnosti. Mladi so v Ljubljani pripravili zaključek tekmovanja klubov OZN, osrednja prireditev ob tednu solidarnosti pa je bila v Novem Sadu.
Da bi delo posameznih skupin še bolj zaživelo, so mladi ustanovili posebne komisije za posamezna področja, saj bi posamezni referenti le težko opravljali vse potrebne naloge.
Mladi so zadovoljni tudi z delom mladih zadružnikov, ki ne delujejo le znotraj svojega kraja, temveč tudi širše. Tako so pred kratkim zelo uspešno pripravili občinsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo, pri čemer so jim pomagali člani občinske organizacije mladih in delavci kmetijske zadruge Savinjska dolina.
Očiščevalna akcija
Mladi iz blokov ulice Florjana Pohlina in Bratov Letonja so minulo nedeljsko dopoldne izkoristili za urejanje okolice. Akcije, katere pobudniki so bili kar sami, se je udeležilo kar lepo število najmlajših. Pobrali so odpadke, pograbili listje na bližnjem otroškem igrišču in poskrbeli, da se bodo spomladi igrali v čistejšem in bolj urejenem okolju.
V. C.
KULTURNI VEČER OR TEDNU SOLIDARNOSTI
PETROVČANI REORGANIZIRALI DELO
V mladinskih glasilih smo prebrali
ZADRUŽNIKI NA POLZELI RREZ MENTORJA
Aktiv mladih zadružnikov na Polzeli deluje že peto leto. V zadnjih dveh letih njegovega delovanja so se pojavile različne težave in problemi, eden najbolj perečih pa je odsotnost mentorja. Le-tega so sicer izvolili, vendar se doslej ni udeležil še nobenega sestanka. Zaradi tega je aktiv že dve leti prepuščen sam sebi.
Poleg tega člani aktiva mla-
dih zadružnikov ugotavljajo zelo malo starejših članov. Zato manjšo aktivnost. Delovni so	bodo v letošnjem letu poskušali
predvsem mlajši člani med	pridobiti kar največ novih čla-
šestnajstim in sedemnajstim nov, s tem pa okrepiti svoje letom, v njihovih vrstah pa je vrste in poživiti delo aktiva.
Veleslalom mladincev
Na smučišču v Preboldu je potekai Mladinski veleslalom v okviru MSI — Mladinskih športnih iger 84. To je bilo prvo letošnje tekmovanje in tekmovanja se je udeležilo veliko število tekmoval-
cev.
TARORČANI
TRETJI
Pred dnevi je bilo v Novem mestu republiško tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Med devetimi ekipami so mladi iz Tabora, potem ko so zmagali na občinskem in regijskem tekmovanju, dosegli tretje mesto. Za ekipo iz Tabora so tekmovali: Marko Cestnik, Milan Pustoslemšek in Milan Lesjak. Čestitamo!
Najboljše rezultate pri mladincih so dosegli Grenko Tonči s časom 27,5, iz Prebolda, Laznik Marjan, s časom 28,0 iz Gomil-skega in Andrinek Miran, s časom 28,5 iz Prebolda. Pri mladinkah sta dosegli najboljši rezultat Vidmajer Monika, s časom 31,2 iz Prebolda in Blatnik Ladka, s časom 1,20 iz Gomilskega.
Največ mladincev je bilo iz mladinske organizacije Prebold in Gomilsko. Organizator tekmovanja je bil Smučarski klub Prebold. Komisijaza šport in rekreacijo pri Krajevni skupnosti Prebold paje najhitrejšim podelila medalje.
Vidmajer Uroš
Rubriko mladih pripravila: Irena Jelen
Iz naših krajevnih skupnosti « Iz naših krajevnih skupnosti • Iz naših krajevnih skupnosti
PREBOLD
Nadaljevanje raziskovalne naloge
S tem, ko so preboldski jamarji posredovali Občinski raziskovalni skupnosti dokumentacijo raziskovalne naloge »Raziskava kraških jam« za leto 1983, so opravili obveznost do skupnosti in sredstev, ki jih prejemajo v ta namen. Hkrati so se prijavili za nadaljevanje naloge, h kateri so pristopili že leta 1981. Takrat so se opredelili za raziskovanje v teh zaokroženih celotah, ki dejansko tvorijo osameli kraški svet v Savinjski dolini.
Prvi dve leti so raziskave usmerili na ponikvansko planoto in jo strokovno obdelali, v minulem letu pa so program nadaljevali z raziskovalno nalogo na dobroveljski planoti, ki je bila že od vsega začetka med najprivlačnejšimi speleoioški-•mi tereni. Poglobljeno so
idZisKOVcui v štirih jamskih objektih, še posebno zavzeto pa so se lotili dela na letnem raziskovalnem taboru. Svoje delo bodo tudi letos nadaljevali na Dobrovljah. V programu imajo raziskavo petih jamskih objektov, še posebno jam, ki so vodno aktivne.
Tako ostane za naslednje leto po prvem srednjeročnem programu na vrsti še zasavsko hribovje, nakar bo izdelana nekakšna splošna slika krasa v Savinjski dolini. Kljub temu pa ostajajo na našem področju neraziskani še številni jamski objekti in prav tem bo potrebno v naslednjih letih posvetiti vso pozornost, to pa pomeni, da bi morala biti iziskovalna naloga zajeta v program Občinske raziskovalne skupnosti tudi v naslednjih letih.
-dar
Avtobusna postajališča
V tem letu naj bi v krajevni skupnosti Prebold postali bogatejši za štiri avtobusna postajališča. S ' tem naj bi izboljšali prometno varnost in čakajočim omogočili boljše pogoje. Dve postajališči bi naj uredili v Latkovi vasi pri Hmeljarskem domu. Problem je tu še pridobitev soglasij za zemljišče, medtem ko so
Akcija še teče
V akciji povezave hribovskih domačij z dolino so v KS Prebold bili zelo uspešni. S cesto so povezali preko 35 hribovskih domačij in zgradili preko 20 km cest. Kljub vsemu pa akcije ne nameravajo končati, dokler ne bodo dobili boljšo povezavo vsi, ki živijo na območju KS Prebold.
Za letošnje leto pravijo, da naj bi bilo le-to leto, ko bi to tudi uresničili. V tem letu naj bi
v Gornji vasi to že uredili. Postajališča bodo pričeli graditi takoj, ko bodo pridobljena soglasja oz. ko bo teren pregledala občinska prometna komisija. To velja za postajališča v Gornji vasi, kjer je za zemljišče že pridobljeno soglasje lastnikov.
D. N.
namreč dokončno uredili ceste Otavnik—Tratnik v Veliki Reki, katere gradnjo so pričeli že jeseni preteklega leta. Uredili pa naj bi še tri dostope in sicer do domačije Rajka Zmrzlaka v Mali Reki (vdolžini cca 500 metrov), do domačije Češnovar (v dolžini 300 metrov) in do domačije GajšekvMali Reki (vdolžinicca 500 metrov). S temi deli bodo pričeli takoj, ko bo za to ugodno vreme.
D. Naraglav
GRIŽE
Lovci in šolarji z roko v roki
Nedavni občni zbor lovske družine Gozdnik Griže, katerega se je udeležila večina od 48 članov, je izzvenel v oceni dela minulega leta. Poleg redne dejavnosti — skrbi za divjad — katere število iz leta v leto upada, se dejavnost-vse bolj širi navzven. Tako ni večje prireditve ali pohoda po poteh NOB, na katerem ne bi sodelovali tudi lovci. Vso pozornost pa posvečajo lovskemu domu na Gozdniku, v katerega so samo lani vložili več kot 800 prostovoljnih ur dela ih ki vse bolj odpira vrata tudi mladini in tabornikom.
Učenci osnovne šole Nade Cilenšek imajo v domu zimsko
Volja do dela
Prve dni marca so v Grižah na letni konferenci Svobode pripravili krajšo slovesnost, na kateri so proglasili za častna člana društva Petra Šprajca in Ludvika Zupanca, ki sta že v predvojnih letih začela delati v Vzajemnosti. Po kratkem kulturnem programu so ocenili delo preteklega leta, ki je bilo za griške Svobodaše zelo plodno. Kar
12.000	obiskovalcev si je ogledalo različne prireditve, med njim jih je bilo največ na predstavi Vaške komedije.
KIjud temu da se je na področju kulture v Grižah v lanskem letu napravilo največ doslej in da je amaterizem zopet dokazal voljo do dela, pa griška Svoboda ob praznovanju občinskega praznika ni prejela nobenega družbenega priznanja. V društvu so bile aktivne vse sekcije, uredili so okolico doma, knjižnico, letno gledališče in še bi lahko naštevali. Nešteto ur nr0Qte>qa časa
šolo v naravi, v njej se teden dni navajajo na kolektivno življenje, ki jim je v teh dneh prepuščeno v vodenje in urejanje. Preko dneva se smučajo na bližnjem smučišču, zvečer pa poslušajo razna predavanja lovcev, planincev in počno marsikaj zanimivega. Taborniki pa pripravijo v domu zimovanje. Njihov program je podoben šoli v naravi.
V bodoče naj bi se sodelovanje lovcev in mladine še poglobilo, tako bi lovci pomagali pri naravoslovnih dnevih, na katerih bi se učenci seznanjali z naravo, z gozdom v neposrednem stiku, šolarji pa bi jim v zameno pomagali pri zimskem krmljenju živali.	_ ^
so namenili različnim vajam za predstave, od tega kar 71 vaj po dve uri za Vaško komedijo, vajam godbe na pihala, ki je imela lani 39 nastopov, vajam ženskega pevskega zbora, ki je lani_ že petič zapored organiziral Mali Šentvid, na katerem je nastopilo 14 pevskih zborov, in še bi lahko naštevali.
Pomembno je tudi sodelovanje s šolo pri pripravi iger, nastopih mladih pa tudi vključevanje Svobode v akcijo »Zapolnimo prosti čas otroka- v času šolskih počitnic, v katero se vključuje društvo z igricami, filmskimi predstavami in lutkovnimi igricami. ,
r\oi najvecja pridobitev kraja pa je v minulem letu obnovljena knjižnica, ki jo je samo lani obiskalo blizu
2.000	obiskovalcev, čeprav je bila kar štiri mesece v letu zaprta zaradi preurejanja
-fj
Posnetek je iz Bistrice pri Vranskem
VRANSKO
Foto: L. K.
Vihar povzročil veliko škodo
V noči med devetim in desetim februarjem je vihar povzročil veliko škodo v naših gozdovih. V zaselkih Zajasov-nik, Bistrica, Jeronim na Vranskem, Pongrac in Marija Reka je vihar podrl ali polomil 3000 m3 iglavcev v zasebnem sektorju in 600 m3 v družbenem
GALICIJA
sektorju. Posameznim kmetom je podrlo tudi 400 m3 lesa. Da bi bila škoda še večja, ocenjena je na 16 milijonov din, je podrlo največ mladega drevja, kar predstavlja dvajsetletni prirast. Sedaj bomo morali pogozditi več kot pet hektarov gozdov.
jk
Praznovali krajani Galicije
Konec februarja so v spomin na dan, ko je teta 1943 bil ustanovljen v Zavrhu prvi odbor OF na tem področju, praznovali krajani gališke krajevne skupnosti.
V počastitev krajevnega praznika so pripravili tekmovanje v namiznem tenisu in šahu, osrednja prireditev pa je bila v dvorani zadružnega doma. Krajanom je o pomenu praznovanja in načrtih dela spregovoril predsednik krajevne konference SZDL Viktor Furman, prvič pa so podelili tudi
G0MILSK0
Tragedija na poljski poti
krajevna priznanja. Prejeli so jih: Ivan Potočnik, Franc Špeglič, Rozalija Ašen-berger, Stanko Verdel, Marija Jazbec in Marija Pohole.
V kulturnem programu so nastopili člani mešanega pevskega' zbora in okteta Boris Kidrič, učenci podružničnih šol in vzgojnovarstvenega zavoda ter mladinci. Praznovanje so zaključili s Finžgarjevo dramo Veriga, ki so jo uprizorili člani domače dramske skupine.
SODBA NA ŽALSKI ENOTI TEMEUNEGA SODIŠČA CELJE ZA UMOR IN POSKUS UMORA
Sosedski spor se je končal na okruten način: z umorom in poskusom umora. Zgodilo seje na Gomilskem 28. marca
1982.	Takrat je okoli 12. ure upokojeni Janez Cukjati, star 64 let, z Gomilskega, na svoji cesti, na kateri so sosedi posipali pesek, streljal s puško. Do smrti je z drugim strelom zadel Miho Brinovca, ko je streljal prvič na Turka mlajšega pa je zatajil naboj.
»Streljal sem v razburjenosti. Sosedje so me izzivali, ne vem kako sem sploh zadel koga,« se je zagovarjal obtoženec. Sodišče mu ni verjelo in ga je obsodilo za umor na 11 let, za poskus umora pa na 6 let zapora. Skladno z zakonitimi določili je zatem izreklo enotno kazen: 13 let zapora.
Sodišče je pri tem upoštevalo, da je bil Cukjati zaradi popitega alkohola v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Ni na sprci-lo navedb .javne
obtožbe, da je šlo za umor iz nizkotnih nagibov. Kot olajševalno okoliščino so Cukjatiju šteli delno izzvanost. V tej zvezi je obtoženec povedal, da mu je Brinovec rekel, »da mu Švabi že ne bodo komandirali« in da je le-ta, da bi ga jezil, z lopato vrgel pesek na njegovo njivo. Sodišče je upoštevalo dolgotrajne medsebojne sosedske spore, čeprav so sosedje že pred leti na sodišču uveljavili služnost vožnje.
V tej zvezi velja opozoriti na ugotovitev sodišča, da v dveh desetletjih ni prišlo do nobene obravnave v krajevni skupnosti, kjer bi vendarle bilo mogoče spore omiliti. Tudi poravnalni svet bi se lahko vključil. Vsekakor pa ob tragičnem dogodku, ki je dobil zaenkrat sodni epilog na prvostopenjskem sodišču, ni mogoče pristati na stališče, ki ga je dokazoval obtoženčev zagovornik, češ da je šlo pri Cukjatiju za veliko ljubezen do zemlje, ki je sicer značilna za savinjskega kmeta.
K.
ŠEMPETER
Prizidek k šoli
Pri osnovni šoli Bratov Juhart v Šempetru gradi Ingrad prizidek k šoli. V njem bo 6 učilnic s kabineti, zaklonišče, stanovanje za hišnika in kurilnica. V starem delu pa bodo popravili kuhinjo in jedilnico. To je zadnji objekt, ki se v občini
ŽALEC
Konferenca zbora delegatov Beogradske banke PE Žalec
Ko so delegati zbora Beogradske banke, Temeljne banke Ljubljana—PE Žalec, na nedavni konferenci ocenili poslovanje v tretjem letu srednjeročnega obdobja, so ugotavljali tesno povezanosi banke z gospodarstvom in dobre poslovne odnose z združenim delom in z ostalimi članicami.
Banka si je s svojim vplivom prizadevala za razširitev izvoza na konvertibilno področje pa tudi za usklajeno porabo realnih raspoložljivih sredstev in krepitev akumulativne sposobnosti združenega dela in ostalih članic.
Uspešno si je tudi prizadevala ohraniti dinarsko in devizno likvidnost. Poslovna enota Žalec je v primerjavi z minulim letom povečala bilančno vsoto v indeksu 103.
Uspešna je bila pri zbiranju, združevanju in pridobivanju sredstev, ki jih je koristno obračala za oživljanje gospodarstva in za razširitev izvoza Njen vpliv tudi posega v drobno, gospodarstvo, ki se na njenem področju oživlja in krepi svojo proizvodno sposobnost.
Medtem ko so se sredstva delovnih organizacij zmanjšala zatri odstotke, so v enaki višini porasla pri občanih in to predvsem na račun deviznih sredstev in tečajnih razlik, ki iz-
S prostovoljnim mestni park
Stabilizacijska prizadevanja zahtevajo od vsakega člana naše družbe veliko naporov. Tudi Hortikulturno društvo Žalec si prizadeva, da bi s pomočjo prostovoljnega dela dogradilo žalski mestni park. Za dograditev parka krajevna skupnost namreč ne more zbrati dovolj sredstev, da bi lahko dela zaključili s pomočjo gradbenih podjetij in vrtnarjev. Zato Hortikulturno društvo letos ponovno organizira prostovoljne akcije za dograditev parka.
Poti v parku so še vedno neutrjene in otežujejo hojo. Pozimi teh poti ni mogoče čistiti, zato si krajani naredijo »svoje poti« čez park, s tem pa škodijo nasadom v parku. Da bi preprečili takšne prehode in da bi žalski mestni park dobil dokončno podobo, so v Hortikulturnem društvu zbrali sredstva za najbolj nujne materiale, dela pa bodo dokončali s prostovoljnimi akcijami občanov.
Prva prostovoljna akcija za ureditev mestnega parka bo že
hajajo iz povečanja razpoložljivih sredstev občanov.
Banka je kljub zaostrenim pogojem razvijala in krepila dober odnos s svojimi članicami in pridobivala nove. Pri tern je posvečala vso skrb zlasti tistim organizacijam združenega dela, katerih poslovanje v minulem obdobju ni bilo moteno.
PE Žalec si je v svojem oro-gramu dela za tekoče leto zastavila splet odgovornih nalog. Se naprej Do sodelovala pri oživljanju gospodarstva in krepitvi njegove vloge v mednarodni delitvi dela. Podpirala bo skrb za višjo produktivnost in prizadevanje za boljšo kakovost proizvodov, kar je pogoj za boljši izvoz.
ina od osnovnih nalog pri ijanju ekonomske stabilizacije bo skrb za ohranjanje dinarske in devizne likvidnosti pa tudi za večjo ekonomsko stabilnost banke kot celote. Poslovna enota BB Žalec bo sredstva usmerjala v skladu s sprejetimi razvojnimi smernicami slovenskega gospodarstva. Prednost bodo imele tiste članice, katerih proizvodnja bo usmerjena v izvoz na konvertibilno področje, pa tudi tiste, ki vlagajo v primarno kmetijsko proizvodnjo.
Tk. L.
delom dograditi
drugega aprila. Predvidevajo, da bodo organizirali 85 akcij in vsak krajan naj bi s prostovoljnim delom sodeloval vsaj dve uri. Za dokončno dograditev parka bo potrebno opraviti 3440 ur. Učenci osnovnih šol bodo na akcijah sodelovali v dopoldanskem času, délavke in delavci iz združenega dela v popoldanskem času, upokojenci in ostali krajani se bodo za udeležbo na akciji dogovorili z vodstvom delovnih akcij.
Uredili bodo pešpoti, tlakovali osrednji prostor za sprehode, elektrificirali park in napeljali vodovod.
Najbolj zavzete Žalčane, ki bodo na akcijah s prostovoljnim delom prispevali več kot 18 ur, bo Hortikulturno društvo Žalec povabilo na brezplačni izlet po Sloveniji.
Zato Hortikulturno društvo Žalec vabi vse krajane, da se v čim večjem številu udeležijo akcij za ureditev mestnega parka.
M- M. Natek
V.
NE PARKIRAJ NA ZELENICI
Pred sodnikom za prekrške občine Žalec se je znašel vrli občan, ki je svojega mercedesa čisto pomotoma parkiral na zelenici pred sodiščem. Sodnik mu je za to dejanje izrekel zelo milo kazen. Izdal mu je odločbo, na kateri je napisano, da to dejanje ni prekršek, ker zelenica ni označena z znakom — PREPOVEDANO PARKIRANJE.
Ali bo potrebno v naše zelenice posaditi še prometne znake, da bodo občani, ki ne vedo, kakšnim namenom služijo zelenice, le doumeli, da niso namenjene parkiranju?
A
gradi s sredstvi samoprispevka občanov in bo stal 65 milijonov. S tem bodo učenci šempeterske šole imeli enoizmenski pouk, do sedaj imajo edini v občini dvoizmenskega.
T. TAVČAR
DELITEV BONOV ZA GORIVO
Obveščamo občane, «Ja bomo delili bone za vozila na motorni pogon za drugo trimesečje na sedežih krajevnih skupnosti občine Žalec v petek, 30. marca 1984, od 11. do 19. ure.
Občinski sekretariat za notranje zadeve
Na Gozdniku je dobra smuka
Ko v dolini že skoraj ni sledu o snegu, pa je na Gozdniku snežna odeja še vedno debela. Sedaj ie smučišče odprto vsak dan od 14. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 10. do 16.'ure. Tudi cesta je urejena Poskrbeli pa so tudi za
najmlajše in začetnike, saj imajo zanje posebno vlečnico. Nimajo še zbranih podatkov, koliko liubiteliev smučanja se je spustilo po strmini Gozdnika, ugotavljajo pa, daje zanj veliko zanimanja in tudi obisk je zelo dober.	jk
Memorial Rudija Planinška
Smučarska sekcija pri Partizanu Liboje je pripravila prvo tekmovanje v spomin na Rudija Planinška, domačina iz Liboj in velikega ljubiteljazimskega športa, ki je lani med sodelovanjem na smučarskem teku v Logarski dolini tragično preminil.
Tekmovalna krožna proga je bila pripravljena že lani z njegovim sodelovanjem, spominskega tekmovanja nanj pa se je udeležilo 24 tekmovalcev. Med mladinci je na deset kilometrov zmagal Vinko Zupanc iz Dobriševasi pred Urošem Feldinom iz Liboj in pred Bogdanom Železnikom, prav tako iz Liboj. Pri članih je bil na deset kilometrov najboljši Jelko Krajnc (Nivo Celje) pred Jankom Potočnikom iz Zabukovice in Francem Ramšakom (Ingrad Celje). Med veterani na pet kilometrov je bil najboljši Lenko Cilenšek (NamaŽalec) pred Alojzem Zemetom (Partizan Liboje) in Antonom Uplaznikom (Partizan Liboje); pri veterankah (tudi na pet kilometrov) pa Pavla Lebič (VVZ Anice černejeve Celje). Na pet kilometrov so tekmovale tudi članice, pri katerih je zmagala Marija Urankar (Partizan Tabor). Pionirji so tekmovali na 2,5 kilometra dolgi progi, zmagal pa je Sergej Kalafatič (Griže) pred Andrejem Zemetom (Partizan Liboje) in Sebastjanom Ramšakom (Celje).
V memorialni skupini je zmagal Viki Urankar (Partizan Liboje) pred Vinkom Stermoletom (Nivo Celje) in Stanislavom Kovačem (Ingrad Celje). Zmagovaiecje prejel pokal, ki mu gaje izročila pokojnikova hči. Spominsko tekmovanje bodo v Libojah pripravljali tudi v bodoče na krožni, 2,5 kilometra dolgi progi, tekmovalci pa se bodo sami odločali o dolžini teka še na pet ali deset kilometrov.	J. Koštomaj
Memorial Vlada Vebra
Smučarski klub Gozdnik Žalec je pod pokroviteljstvom Telesno-kufturne skupnosti Žalec pripravil 10. mhrca na Gozdniku prvenstvo v veleslalomu za memorial Vlada Vebra,vsestranskega športnika in funkcionarja FIS. Bil je s srcem predan raz-.voju telesne kulture v naši dolini, med ostalim je bil tudi ustanovitelj smučarskega kluba Ža- . lec, sedanjega SK GOZDNIK Ža-Isc.
Spominskega -tekmovanja,tokrat že tretjega po vrsti, se je udeležilo 160 tekmovalcev vs^jj kategorij. Najboljše pri pionirkah so bile: 1. Monika Vidmajer (SK Prebold) s časom 45,95; 2. Danica Turnšek (Partizan Griže) —46,04; 3. Nataša Randl (SK Prebold) - 48,35. Pri pionirjih je bil prvi Darko Plesnik (Partizan Vinska gora) — 43,32; drugi Matej Križnik (SK Prebold) —
— 43,49; tretji Boštjan Lesjak (SK Gozdnik—Žalec) — 44,94. Pri mladinkah je zmagala Zvonka Dolar (SK Prebold) — 48,90; druga je bila Mojca Vodošek (Partizan Vinska gora) — ,50,21 in tretja Saša Sostar (Partizan Tabor) — 50,33. Pri mladincih je bil najboljši Bojan Kos (Partizan Tabor) — 39,70; drugi Uroš
Kragl (SK Gozdnik Žalec) — 39, 81 in tretji Miran Adrinek (SK Prebold) — 39,90. Pri mlajših članih je zmagal Karli Satler (SK Prebold) s časom 39,37 pred Markom Dolinarjem (Partizan Griže) s časom 41,30 in Jankom Potočnikom (Partizan Griže) s časom 41,96. Pri mlajših članicah je bila najboljša Sonja Vaš (Partizan Gomilsko) s časom 48,42 pred Loti Blatnik (Partizan Gomilsko) — 56,41 in Bojano Hriberšek (Partizan Griže) s časom 58,36. Pri starejših članicah je zmagala Milena Kveder (Partizan Griže) — 52,21 pred Terezijo Vodošek (Partizan Vinska Gora) — 53,87 in Marijo Kroflič (SK Gozdnik Žalec) — 54,00. Pri starejših članih je bil najboljši Vlado Vrtačnik (SK Gozdnik Žalec) — 43,31 pred Ivanom Kraglom (SK Gozdnik Žalec) — 43,48 in Janezom Seličem (Partizan Gomilsko) — 43, 98. Pri veteranih je zmagal Vili Viđali (SK Prebold) - 42,23 pred Francem Pinterjem (Partizan Griže) — 43,99 in Jožetom Kekom (SK Gozdnik Žalec) — 44,10. Ekipni zmagovalec je postal Smučarski klub Prebold.
V. Ck
Pohod na Stol
Letošnjega 19. zimskega pohoda na Stol se je udeležilo kar precej planinceviz žalske občine. Največ planincev se je udeležilo pohodav soboto, nekaj pa tudi v nedeljo. Zaradi sneženja ie bila pot na vrh težavna. Vodila je po spodnjih planinah do lovske koče. V nedeljo je bil pohod le do Valvazorjevega doma.
Sredi marca so se planinci Polzele in Zabukovice udeležili 10. jubilejnega zimskega vzpona na notranjski Snežnik. Pokrovitelja pohoda sta bila odbor Istrskega odreda in Primorske novice.
Planinsko društvo Polzela bo 14. aprilaorganiziralo pohod na partizanske Dobrovlje. Želijo in upajo, da se bo na dan pohoda pri Domu borcev zbralo čimveč planincev.	B. J.
Športna rekreacija
Planinstvo kot element obrambe
Tenis približati množicam
Le tisti, ki svojo domovino, svojo zemljo dobro pozna, jo lahko tudi v vseh okoliščinah resnično ceni, je ne izda, temveč se za njo bori — in če je treba — žrtvuje.
Planinstvo je ena redkih te-lesnokulturnih dejavnosti, ki povezuje človeka vsestransko in neposredno z delom in življenjem v naravi. Usmerjeno je v gorski svet, ki je dandanes v civiliziranem svetu še najmanj prizadet in najmanj okrnjen v ^ svoji prvobitnosti, v odročnih predelih našega planeta pa zadaja človeku še vrsto privlačnih ugank in neraziskanih območij. Planinska dejavnost v gorah zahteva osebno prisotnost in ta navaja planinca k razvijanju njegovih etičnih, estetskih in športnih nagnjenj, krepi ne-ustrašenost, podjetnost, iznajdljivost, velike napore, vzdržljivost, tovarištvo, kolektivno delo, ohranjanje in razvijanje naravnih instinktov in hitrih, reakcij na trenutni položaj, vero
v uspeh in še mnogo drugih vrednot, ki veljajo kot najbolj cenjene tudi v vsaki organizirani družbi in ne nazadnje v vsaki armadi.
Udejstvovanje v planinstvu, bodisi organizirano bodisi spontanoin naključno, je v veliki meri prostovoljno, kar nedvomno daje močan pečat izvirnosti in neuklonjivosti. Človeku omogoča in od njega celo zahteva pravilno ocenjevanje in vrednotenje lastnih moči, privajanje, veliko disciplino, sa-movzgojo in splošno vzgojo, saj je to dejavnost, ki ne omogoča nikakegastričevstva, zanašanja na zveze in znanstva. V gorah mora biti vsakdo osebno kos nalogam, opraviti jih mora sam ali kot član skupine, vsak mora biti aktiven, vsak se uspešno lahko loti le podvigov, katerim je dorasel. Značajsko so to nedvomno močne komponente, kakršne cenimo pri vsakem vojaku in oficirju.
ADI VIDMAJER
Zadnje dni februarja so člani teniške sekcije pri Partizanu Žalec na letni konferenci ocenili delo v preteklem letu in se dogovorili za program dela v tekočem. Rdeča nit konference je bilo vprašanje, kako ta šport približati širšim množicam.
Letos mineva štirinajst let, od kar so v Žalcu začeli z igranjem tenisa na dveh asfaltnih igriščih, katerima sta se kasneje pridružili še dve peščeni igrišči. Z njima se je možnost igranja tenisa povečala, tik pred izgradnjo pa sta še dve peščeni igrišči, ki bosta pomenili tudi možnost razširitve števila članstva. Sekcija šteje 130 članov, s pridobitvijo novih igrišč pa želijo igranje tenisa približati še večjemu številu ljubiteljev tega športa, da bi bila igrišča kar najbolje izkoriščena. Ze v letošnjem letu bodo ponudili in s sodelovanjem sindi-
»Občinska zveza tabornikov se srečuje z mnogimi problemi, ki se kažejo v pomanjkanju kadrov-vodnikov, sredstev in opreme. V sedmih odredih, ki delujejo na vseh osnovnih šolah, razen na šoli Vransko, je vključenih blizu 1000 tabornikov, število pa se iz leta v leto veča. Lani nam je uspelo vključiti tudi nekaj srednješolske mladine. Program dela smo v celoti uresničili. V počitnicah je v Metliki taborilo 240 otrok. Ža pomoč pri izvedbi taborjenja se še posebej zahvaljujemo delovnim organizacijam Sigma, Ferralit, SIP, Strojna in Montana,« je dejal Slavko Ambrtiš, predsednik občinske zveze tabornikov na programsko volilni konferenci.
Sicer pa so na konferenci
kata omogočili igranje tenisa delovnim ljudem.
V program dela so zastavili izvedbo raznih klubskih tekmovanj, sodelovanje v tekmovanju II. republiške teniške lige, odprto prvenstvo za pionirje in mladince, razna meddruštvena srečanja rekreativcev, pripravili bodo prvenstvo dvojic za memorial Vlada Vebra, vso skrb pa bodo namenili tudi začetnim in nadaljevalnim teniškim šolam.
Glede na to, da je vzdrževanje igrišč precej drago, so se dogovorili tudi za višjo letno članarino in igralnino, za katero bo letos treba odšteti kar dva tisočaka. Dijaki in študentje imajo pri tem 50-odstotni popust, za pionirke in pionirje paje igranje tenisa brezplačno, le za članarino morajo plačati 100 dinarjev letno. Za nečlane bo veljala ura tenisa na peščenih igriščih 300 dinarjev, na asfaltnem igrišču pa 200 dinarjev.
V. Ck
opozorili na odnos do te organizacije, ki z vidika SLO opravlja pomembno nalogo, odgovorni za to pa se niti konference niso udeležili. Zmotno je tudi mišljenje, da so le prosvetni delavci odgovorni za delo tabornikov. Za to upravičeno pričakujejo večjo družbeno pomoč.	jk
Množični obisk
Savinjska planinska pot je bila sredi meseca marca ponovno množično obiskana. Kar 43 članov planinskega društva Ljubljana Matica se je napotilo na pot iz Šmar-tnegav Rožni dolini proti Peklu. Nad potjo so bili izredno navdušeni. To je bil že deveti pohod večje skupine članov PD Ljubljana Matica po Savinjski planinski poti.	-fi
Konferenca Zveze tabornikov
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ŽALEC
Razpisuje natečaj
za dodelitev posojil za gradnjo, adaptacijo stanovanjskih hiš in večja vzdrževajna dela udeležencem NOV in kmetom-borcem NOV.
1.	Natečajna vsota znaša 2.600.000,00 din. Odplačilna doba za odobrena posojila je največ 10 let.
2.	Prosilec vloži prošnjo za posojilo z ustreznimi dokazili pri Občinskem odboru ZZB NOV Žalec.
Rok za dostavo prošenj z dokazili je 30 dni od dneva objave natečaja.
3.	Odplačilna doba se ugotovi glede na odobreni znesek s tem, da anuiteta ne more biti manjša od poprečne mesečne stanarine za stanovanja v družbeni lastnini na območju občine Žalec.
Obrestna mera za odobreno posojilo znaša 5 %.
Prošnji za posojilo je potrebno priložiti:
a)	Za gradnjo in adaptacijo:
—	fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše in opis, do katere faze je hiša že zgrajena.
b)	Za vzdrževalna dela:
—	priglasitev vzdrževalnih del na stanovanjskem objektu.
K prošnji za posojilo je potrebno priložiti še:
—	potrdilo o premoženjskem stanju
—	predračun za zaprošen znesek, iz katerega mora biti razvidno, za kakšne namene bo posojilo uporabljeno,
—	zemljiškoknjižni izpisek v enem izvodu, ki ne sme biti starejši od dveh mesecev.
Če prosilec posojila ni lastnik stanovanjskega objekta, mora k prošnji predložiti overjeno izjavo lastnikov, da se strinjajo z gradnjo ali z vzdrževalnimi deli.
Občinski odbor ZZB NOV občine Žalec bo po svoji komisiji za socialno zdravstvena vprašanja borcev proučil v natečajnem roku prispele vloge, po končani javni razpravi pa oblikoval ustrezen predlog in ga posredoval odboru za solidarnost , stanovanjskem gospodarstvu skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Žalec.
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST ŽALEC
Razpis nagrad in priznanj „INOVATOR ŽALEC 1983"
Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj INOVATOR ŽALEC razpisujemo naslednje nagrade in priznanja:
1.	Za množično inventivno dejavnost
pet priznanj z denarnimi nagradami (10.000, 8.000, 7.000, 6.000, 5.000 din) in pet priznanj
2.	Za razvijanje in uvajanje nove proizvodnje in poslovanja tri priznanja in denarne nagrade (10.000, 7.000, 5.000 din)
3.	Za raziskovalno delo tri priznanja in denarne nagrade (10.000, 7.000, 5.P00 din)
Zadnji rok prijave je 30. april 1984.
Prijave bodo pripravile delovne organizacije, individualne prijave pa sprejemajo Skupne službe SIS občine Žalec, Kardeljeva 12, telefon 710-070, kjer dobite tudi podrobnejše informacije.
Svečana podelitev nagrad in priznanj bo na proslavi praznika občine Žalec.
Ixlcslnil« g Celje
• TOZD TURISTIČNA AGENCIJA POSLOVALNICA ŽALEC
obvešča cenjene stranke, da so po zelo ugodnih cenah že v prodaji aranžmani za 1. maj
—	SPLIT — Skradinski buk — Neretvina delta — šest dni — polni penzioni — avtobusni prevoz — SAMO 10.000 din
—	odhod: 27. aprii 1984
—	ZLATIBOR — Palisad — Partizanske vode — SIROGOJ-NO
—	'obisk priznanih pletilj — SARAJEVO
—	polni penzion — avtobusni prevoz — SAMO 7.200 dinarjev - odhod: 27. aprila 1984
Pripravili smo vam tudi MINI POČITNICE NA MORJU ZA ŠEST DNI, to je pet polnih penzionov od PORTOROŽA do NOVEGA VINODOLSKEGA, kamor vas bomo popeljali z avtobusom,
—	posebna ugodnost za,tiste, ki si želijo organizirati oddih po svoje — najem apartmanov v POREČU (Citadela in Červar) in v UMAGU (Polynesia),
—	prijetno praznovanje pa so pripravili tudi v zdraviliščih ČATEŠKE TOPLICE (Bungalovi) in DOLENJSKE TOPLICE (Zdraviliški dom).
STRANKE OBVEŠČAMO, DA BODO PROGRAMI LETOVANJE 84 ZA SEDEM IN DESET DNI V PRODAJI ŽE KONEC MESECA MARCA.
VABIMO VAS, DA SE OGLASITE V POSLOVALNICI NA AVTOBUSNI POSTAJI ŽALEC IN ZAHTEVATE PROGRAME! *
Vaša agencija: IZLETNIK ŽALEC
Občinska zveza DPM Žalec
organizira letovanje otrok na Debelem rtiču:
od 30. 7. do 13. 8. 1984
Polna cena letovanja je 7495 din, otroci staršev z nizkimi osebnimi dohodki imajo popust.
Prijave zbirajo socialni delavci na osnovnih šolah, pri njih lahko dobite tudi vse potrebne informacije.
Vabimo tudi interesente za vaditelje.
Zahvala
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano pozornost ob smrti drage mame Jožefe Dolinšek iz Griž.
Žalujoča hči in sinova
S
DA NE POZABIMO
Dan mladinskih delovnih brigad
Prvi april je posvečen mladinskim delovnim brigadam, kot spomin na dan, ko so mladi iz vseh krajev Jugoslavije leta 1947 pričeli z izgradnjo proge Šamac—Sarajevo. Toda brigadirska pesem je po naših krajih odmevala že prej, na marsikateri od teh akcij pa so vihteli krampe in lopate tudi mladi iz naše doline.
Leta 1945 je bi la v Celj u predkongresna konferenca mladine celjskega okrožja (pred II. kongresom ZSM, ki je bil od 24. do 27. junija v Ljubljani), na kateri je bilo dogovorjeno, da bodo mladi delali na Krškem polju. Na njem je petnajst dni delalo več kot tristo mladincev in mladink.
Drugo leto svobode, leto 1946, se je odvijalo pod geslom: Leto 1946 mora biti leto novih zmag na polju obnove. Zato je bilo na II. plenarnem sestanku Glavnega odbora ZSM v Ljubljani sklenjeno, da bo slovenska mladina poslala na progo Brčko—Banoviči tisoč brigadirjev, med njimi 230 iz celjskega okrožja. Prva skupina slovenskih brigadirjev je štela 1.039 brigadirjev, iz celjskega okrožja pa jih je sodelovalo 218 Skupno je na tej prvi povojni skupni jugoslovanski mladinski delovni akciji sodelovalo 4.810 mladih iz Slovenije.
' V naši republiki je bila leta 46 največja akcija regulacija Pesnice. Na njej je sodelovalo.okrog 1.500 brigadirjev in brigadirk, največ jih je prišlo s Štajerske in iz Prekmurja.
Tudi tretji kongres LMS, ki je bil od 12. do 15. junija 1947 v Ljubljani in je določil naloge mladine na vasi, v tovarnah in šolah, je obvezal slovensko mladino, da bo v poletnih mesecih sodelovala na številnih akcijah. Tako so mladi sodelovali, okrog pet tisoč jih je bilo, pri graditvi in popravljanju cest zatransport lesa na območju gorenjskega, kočevskega, savinjskega, dravskega in dolenjskega gozdnega gospodarstva, mladina pa naj bi gradila tudi asfaltirano cesto med Celjem in Šempetrom.
Cesto je leta 1947 gradilo 1.293 mladincev, kar je predstavljalo eno petino vseh brigadirjev v tem letu (na republiških akcijah je leta 47 sodelovalo 5.448 brigadirjev in brigadirk).
Na vseh teh akcijah so mladi tekmovali za fizkulturno značko ZREN, razvijali kulturno življenje in organizirali različne tečaje.
F. Ježovnik Vir: Napredno mladinsko gibanje na Slovenskem

Otroški dodatki od prvega maja dalje
Skupščina Občinske skupnosti otroškega varstva Žalec je na seji 13. marca sprejela naslednje višine denarnih pomoči in dohodkovne pogoje, ki bodo veljali od prvega maja dalje.
Pravico do denarne pomoči ima otrok delavca v znesku
1.900	dinarjev mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, do
4.900	dinarjev mesečno na družinskega člana; 1.100 din mesečno, če je dohodek družine na člana od 4.900 do 5.600 dinarjev; 600 din mesečno pa, če je dohodek na družinskega člana od 5.600 do 6.000 dinarjev mesečno.
Upoštevajo se vsi dohodki družine. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva v trinajstkratnem znesku katastrskega dodhodka. Otroci iz kmečkih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna, imajo pravico do denarne pomoči v znesku 600 din mesečno in sicer s pogojem, da je dohodek iz
kmetijske dejavnosti glavni vir dohodka oziroma da živijo v kmečkih gospodinjstvih, katerih skupni katastrski dohodek ne presega 9.000 din oziroma 2.800 din letno na družinskega člana.
Kadar so dohodkovni pogoji prekoračeni, se lahko denarna pomoč izjemoma odobri, če je družina v slabšem socialnem položaju zaradi daljše bolezni v družini, raznih nesreč ali podobnega
Otrok, ki • ima pravico do otroškega dodatka, je upravičen do povečane denarne pomoči v znesku 600 din mesečno, če je telesno ali duševno prizadet, in 400 din mesečno otrok, ki ima edinega hranilca, če je ugotovljeno, daje družina zaradi tega v bistveno težjem socialnem položaju.
Dokazilo o upravičenosti do denarne pomoči morajo občani vložiti čim prej, sicer bo upravičencem s prvim majem ta pravica ukinjena.
D. Dolinšek
Zanimivo predavanje
Osnovna organizacija Rdečega križa Žalec organizira dne 29. marca 1984 ob 17.30 v prostorih družbenopolitičnih organizacij v Žalcu (nasproti železniške postaje) predavanje Ele Kovačič iz Domžal o
ZAMRZOVANJU MESA, MESNIH IZDELKOV IN GOTOVIH
JEDI
40 let geodetske službe
S skromno slovesnostjo so delavci geodetske uprave v občini Žalec obeležili 40-letnico te sicer družbeno pomembne dejavnosti. Saj je geodetska služba pomemben člen v družbenem sistemu zaradi urejanja prostora. Zagotovo se premalo poslužujemo bogate zbirke podatkov, ki so jo zbrali v teh letih. Zajetne so mape skic in zemljevidov, vsak kotiček naše zemlje, poti, voda in drugih pomembnih objektov je posnet, kot rečejo sami, in zbran v bogatem arhivu. Škoda je le, da ni sredstev, da bi te pomembne informacije lahko vzbrani celoti ponudili vsem, ki jih potrebujejo. Pravkar so natisnili načrt mesta Žalec, pripravljajo pa tudi načrt občine Žalec. Delavcem geodetske uprave ob jubileju čestitamo in želimo še veliko delovnih uspehov.	jk
VABILO
za cepljenje psov proti steklini
Na podlagi odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1984 je cepljenje psov proti steklini obvezno za vse pse, stare nad štiri mesece. Prav tako mora posestnik v treh dneh prijaviti veterinarski postaji Žalec pogin, odtujitev in pobeg psa ter vsako drugo spremembo v zvezi s tem. Neprijavljeni in necepljeni psi se mojgijo pokončati. Zoper posestnike necepljenih psov in posestnikov, ki niso prijavili pogina, odtujitve ali pobega psa, bo uveden upravno kazenski postopek pri sodniku za prekrške.
Stroški cepljenja, znamkice in vpisa v register psov in za konjaško službo znašajo 400 din, ki jih mora plačati lastnik psa ob cepljenju.
RAZPORED CEPLJENJA:
4.	aprila 1984 VRANSKO — pri Veterinarski amb. ob 8. uri
ČEPLJE — pri Kladniku ob 9. 45 PREKOPA — pri gasilskem domu ob 10. uri GOMILSKO — pri KZ Gomolsko ob 11. uri GRAJSKA VAS — pri gasilskem domu ob 12. uri
5.	aprila 1984 TEŠOVA — pri Čvanu ob 9. uri
PRAPREČE — pri Pistotniku ob 9. 30 LOČICA — Dri Ivanki Drolc ob 10. uri ZAHOMCE — pri Ukmanu ob 11. uri LIMOVCE — pri Mihi Fermetu ob 12. uri
6.	aprila 1984 KAPLA - pri Kokolu ob 9. uri
TABOR — pri KZ Tabor ob 10. uri LOKE — pri Jelenu ob 11. uri
9.	aprila 1984 ŠENTRUPET — pri Dvoržaku ob 8. uri
BRASLOVČE — pri Veterinarski ambulanti ob 10. uri
10.	aprila 1984 LETUŠ — pri Rovšniku ob 9. üri
DOBROVLJE — pri Domu borcev ob 11. uri
11.	aprila 1984 POLZELA — pri Gosijeku ob 9. uri
. BREG — pri Okornu ob 11. uri LOČICA — pri Smrečniku ob 12. uri
12.	aprila 1984 DOBRIČ — pri gostilni Zabukovnik ob 9. uri
ANDRAŽ — pri Vašlu ob 10. uri ANDRAŽ (Podsevčnik) — pri Satlerju ob 11. uri ZALOŽE — pri Likebu ob 12. uri ZALOŽE — pri Čedetu ob 13. uri
5.	aprila 1984 GOTOVLJE — pri zadružnem domu ob 8. uri
GOTOVLJE JEDERT — pri Nahtigalu ob 9. uri GOTOVLJE ZALOG — pri Zupancu ob 9. 30 ZG. GRUŠOVLJE — pri Serdonerju ob 10. uri -SP. GRUŠOVLJE — pri obiralnem stroju ob 10.30 PODLOG — na križišču ob 11. uri ROJE — pri zbiralnici mleka ob 12. uri
6.	aprila 1984 GRIŽE — pri zbiral, mleka ob 8. uri
ZABUKOVICA — pri gasilskem domu ob 9. uri
ZABUKOVICA — pri Minervi ob 10. uri
PONGRAC — pri Matijevcu ob 11. uri
ZAHOM — pri Poteku ob 11.30
MATKE — pri Gasilcu ob 12. uri
ŠEŠČE — pri zadružnem domu ob 13. uri
9. 4. 1984 PRELSKA — pri kapeli ob 8. uri
VINSKA GORA — pri zadružnem domu ob 8.30 PIREŠICA pri Drev ob 9. uri JANŠKOVO SELO — pri cerkvi ob 10. uri ČRNOVA — "pri Breclu ob 10.30 STEBEVNIK — pri uti ob 10.45 PODKRAJ — pri Kutičanu ob 11. uri PONIKVA — pri zadružnem domu ob 11.30 STUDENCE — pri kapeli ob 12.30
10.	aprila 1984 HRAMŠE — pri Pušniku ob 8. uri
VEL. PIREŠICA — pri Fervegu ob 8.30 PERNOVO — pri gasilskem domu ob 9.30 GALICIJA — pri zadružnem domu ob 10. uri ZAVRH — pri obirälnem stroju ob 11. uri MALA PIREŠICA — pri zbiral, mleka ob 11.30 ARJA VAS — pri zbiral, mleka ob 12. uri DREŠINJA VAS — pri Drev ob 12.30 LEVEC — pri Strenčanu ob 13. uri
11.	aprila 1984 RUŠE — pri Kramarju ob 10. uri
KALE — v vasi ob 11. uri MARIJA REKA — pri Čeretu ob 12. uri MARIJA REKA — pri Vrbanu ob 13. uri KAPLJA VAS — pri Svetu ob 14.30 LATKOVA VAS pri gasilskem domu ob 15. uri PREBOLD — pri Filijalki ob 16. uri GORNJA VAS — pri Ergotu ob ,17. uri
12.	aprila 1984 PETROVCE — pri zadružnem domu ob 15. uri
KASAZE —• pri Arčanu ob 16. uri LIBOJE — pri Škobernetu ob 16.30 LIBOJE-ZAGREBEN — pri Švarcu ob 17.30
14. aprila 1984 ŠEMPETER — pri zadružnem domu ob 8. uri VRBJE — pri gasilskem domu ob 9. uri ŽALEC v Veterinarski amb. ob 10. uri LOŽNICA -- pri gasilskem domu ob 11.30
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC
Letošnji tradicionalni pustni karneval na Vranskem je potekal v znamenju kresanja mnenj na seji skupščine o izgradnji prašičje farme. Številni obiskovalci so prišli na svoj račun, saj domiselnih mask ni manjkalo, v programu pa je bilo izrečenih kar precej kritičnih pripomb o različnih problemih vobčini. Člani Turističnega društva Vransko pa si za organizacijo zaslužijo vse priznanje.
Se dolgo po tistem, ko je zapadel sneg po okoliških gričih, so si morali proti Zabukovici utirati pot po takšni, ne ravno vzorno spluženi cesti. Le-ta sodi v kategorijo četrtega razreda, zanjo pa bi morali skrbeti delavci komunalnega podjetja. Vendar so tokrat nanjo kar pozabili. (J. Koštomaj)
Žalske ulice enkrat tedensko s sodobnim strojem očistijo delavci Javnih naprav iz Celja. Kljub temu pa ne bi bila odveč večja skrb občanov za čistočo cest in ulic, saj mnogi — namesto v koše — mečejo odpadke kar po zelenicah in ulicah. Tako bi lahko prihranili tudi marsikakšen dinar za druge namene.
jk
Takrat je že veljala, takrat! Danes škodva deci majhem, pa tud’ starejšim. Slomšek še ni vedel, da bo danes marsikdaj tako slab ,žmah’ imela. (Foto: L. Korber)


er v Savinjski dolini
_____________________;________________________________;--------------------------------------------
Proizvajamo:
—	ročne motorne in traktorske rotacijske kosilnike,
—	vrtavkaste in tračne obračalnike ter vrtavkase zgrabljalnike,
—	nakladalno-rezalne prikolice in puhalnike,
—	nakladalno-silažni prikolici-
—	silažne kombajne, obiralnike koruze in robkalnike koruze,
—	nakladalnike in trosilke hlevskega gnoja,
—	proizvodni program pa zaokrožajo mlini kladivarji za mletje vseh vrst žitaric.
KVALITETA STROJEV - OSNOVA ZAUPANJA NAŠIH KMETOV
..—......
	
_