Pogajanja o novi plačni politiki Novi dogovor naj bi veljal le za leto 2001 d„ r^stavn'ki socialnih partnerjev so ta te-bil n Va'crat sed*i za pogajalsko mizo. Ker je p P-otni predlog novega dogovora o plačni ni r ‘kl .za s’ndikate nesprejemljiv, so vlad-lc Csorjl Pripravili novega, ki naj bi veljal a Prihodnje leto (prvi predlagani dogo-°r bi veljal tri leta). nia 0t u‘l,n Povedal Brane Mišič (pogaja-Dr So "da za skrbno zaprtimi vrati), je raz-moir na P°8ajanjih v sredo začel Dušan Se-„0 lc 2 zelo odločno zahtevo, da novi dobi h f J16 sme spreminjati dogovora, ki veže D° | on.ca Junija 2001. Poudaril je, da se ditvti0v*jen* Pravici, torej januarski uskla-nihč ^ aC Z rastj° cen življenjskih potrebščin, h0 e ne more odpovedati ali pristati na nji-do /■ Zn.12anjC' Po neuradnih izračunih bo-izhrvr-1- rast’ cen v letošnjem letu januarja čalet 'S. P*aue eskalirale (se bodo pove-ve|: Za več kot pet odstotkov. Da je treba Predsf01 ^°8ovor uresničiti, so se strinjali tudi kj Se .avniki.delodajalcev. Razprava o tej toč-hodo^i2 vk*!u^'*a 2 en°tnim mnenjem, da se lja\-n'^ aČe januarja povečale skladno z ve-Plač U11 t*°8°vorom (kakšno bo usklajevanje P v negospodarstvu, še ni jasno). žlv, Zprava 0 usklajevanju plač z rastjo cen njskih potrebščin v prihodnjem letu še ni zaključena. Marsikaj bo treba še preračunati. Ciljna inflacija naj bi bila 6,3-odstotna. V igri je več predlogov, kdaj in za koliko naj bi se plače povečale. Ker je dejanska inflacija lahko precej večja od načrtovane, bo v dogovor vgrajena varovalka, ki bo preprečevala preveliko zaostajanje plač za rastjo cen. Pogajalci so soglašali s predlogom, da se regres za letni dopust s sedanjih 107.712 tolarjev poveča na 114.498 tolarjev. Na predlog predstavnika ZSSS so udeleženci pogajanj predlagali vladi, naj se o vseh dogovorih posebej uskladi še s predstavniki sindikatov s področja negospodarstva, ki na pogajanjih niso bili ustrezno zastopani. Pogajalci so se strinjali s predlogom, da se pristojni organi socialnih partnerjev izrečejo o ciljih novega socialnega sporazuma in načinu njegovega sprejetja. O vseh teh predlogih in celotnem novem dogovoru se bodo morali izreči še organi udeležencev v delu ekonomsko-socialnega sveta. Predsedstvo ZSSS bo o tem razpravljalo in odločalo 22. decembra. Omenimo še, daje vlada v državni zbor že poslala predlog spremembe usklajevanja pokojnin s plačami. Če bo predlog potrjen, se bodo pokojnine usklajevale le za rast plač, božičnice in 13. plače ne bodo več vplivale na rast pokojnin. F. K. "Po novem letu bom res šel vsako jutro toči" Novoletna zaoblluba št. 9 Gos/a modrost Ob dnevu človekovih pravic Dvesto tistaezpravnih delavcev Ko boste jeseni znova opazili divje gosi, ki razporejene v obliki črke V letijo proti jugu, se spomnite ugotovitve znanstvenikov, zakaj letijo v takšnem redu. Kadar gos zamahne s krili, ustvarja vzgon, ki ga lahko izrabi njena naslednica. Z razporedom v obliki črke V lahko gosja jata preleti najmanj enainsedemdeset odstotkov večjo razdaljo, kot bi jo lahko preletela posamezna žival, če bi letela sama. Ljudje, ki imajo podoben cilj in občutek z.a skupnost, pridejo prej tja, kamor so namenjeni, ker si pomagajo z zagonom skupnosti. Kadar gos pade iz formacije, začuti večji upor in se hitro vrne v jato, kjer je deležna blagodejne vzgonske sile, ki jo pušča za seboj njena predhodnica. Če imamo vsaj toliko pameti kot gos, se bomo pridružili skupini, ki gre v isto smer kot mi. Ko se vodilna gos utrudi, se umakne na konec formacije in prepusti vodilno vlogo naslednji. Med poletom na jug je pametno, da se gosi ali ljudje menjujejo pri zahtevnejših opravilih. Gosi, ki letijo zadaj, z gaganjem spodbujajo tiste spredaj, da ne zmanjšajo hitrosti. Kakšno sporočilo pa dobimo mi, če kdo za nami pritisne na hupo? In še nekaj je zelo pomembno. Kadar kakšna gos zboli ali pa jo ranijo lovci in pade iz formacije, se od jate ločita še dve, da ji bosta pomagali in jo varovali. Z njo ostaneta tako dolgo, dokler si ne opomore ali pa pogine. Šele potem se v troje ali samo v dvoje odpravijo naprej ali pa se pridružijo kakšni drugi jati. Če imamo vsaj toliko pameti kot gosi, se bomo držali skupaj! V branje priporoča: Rajko Lesjak, sekretar ZSSS Redna tiskovna konferenca vodstva ZSSS je bila prejšnji petek posvečena dnevu človekovih . . pravic. Dušan Semolič in Gregor Miklič sta na riJel spregovorila o kršenju in ogrožanju pravic delavcev. Pravice zaposlenih so namreč pomemben del splošnih človekovih pravic. Gregor Miklič, izvršni sekre- na, saj delodajalci želijo prad tar v ZSSS, je med delavske pra- ce iz dela urejati s pogodban^ vice uvrstil pravico do svobode sindikalnega organiziranja in svobode delovanja sindikatov. Večina delodajalcev v naši državi ti pravici spoštuje, majhni delodajalci pa ju pogosto kršijo. Ne spoštujejo tudi pravice delavcev, da volijo svete delavcev. ZSSS skuša te delodajalce odvrniti od kršenja, vendar bi bila država pri tem učinkovitejša. Pomembna je tudi pravica sindikatov do kolektivnih pogajanj. Kolektivne pogodbe so najbolj priznan način urejanja pravic zaposlenih. Poleg neposrednih pravic iz dela se s kolektivnimi pogodbami urejajo tudi širše pravice, kot so zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Prav pravica do kolektivnih pogodb pa je v naši državi ogrože- zaposlitvi in pravilniki, kijih^ mi sprejemajo. Ker želijo del dajalci o pravicah iz delovnih f merij še naprej odločati sami, pf haja zaradi tega tudi do spora P sprejemanju zakona o delovfl razmerjih. Delavci, ki so v delovnem r^ rnerju za določen čas, so po M1 ličevem mnenju delavci drUe vrste. Čeprav so načelno enak pravni z drugimi delavci,^1”. jo naprimer pravice najeti kre . Drugi njihov problem bo na* pri dodatnem prostovoljnem^ jim delodajalci pač ne obnovijo plovnega razmerja. Podobno se “°gaja, če delavci zbolijo. Prikrajšam so tudi za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Med ogroženimi pravicami de-vcev je tudi v naprej načrtovan de ovn, čas. Vse več delodajalcu v ’ da klavci delajo le tak-ai, ko Je delo. Ne zavedajo se, zimu de'° dolžni dobro organi- ampak presežne ure de|.|,ZP0leia.i°- Preobremenjeni in in Vseveda pogosteje oboli-Don tezko dočakajo izpolnitev p°gojev za upokojitev. amesto o pravnem varstvu za- poslenih bi po Mikličevih besedah lahko^govorili o pravni nevarnosti. Čeprav sodišča delajo hitreje, prihaja zaradi zastarelih zakonov, nastalih v obdobju samoupravljanja in družbene lastnine, do velikih težav. Boljše se godi delavcem, katerih položaj urejajo kolektivne pogodbe, kot delavcem, o katerih odloča delodajalec sam. Miklič pozna primer delavca, ki ga je delodajalec zaprl v delovne prostore za osem ur in mu dal toliko časa, da podpiše odpoved delovnega razmerja. Takega načina ni uporabil kak majhen delodajalec, ampak nekdo, pri katerem dela sto ljudi. Delavcem, ki po več letih dočakajo pravnomočno sodbo v svojo korist, se dogaja, da je ne t>ftAV5KF V petek, osmega decembra, so točno ob dvanajsti uri predstavniki ZSSS pred državnim zborom opozorili na spoštovanje človekovih pravic. kojninskem zavarovanju, kje'J bodo delodajalci izločili ssV jih spiskov. Delavci v delovt^ razmerju za določen čas so off ženi tudi če si na račun del0,.^ jalca upajo izraziti kritiko. K°J|£ pogodba za določen čas izte za v V*?ra^anJe’ :,h je bila ZSSS vprašana za mnenje o kandidatih neka/-!* človekovih pravic, je Semolič odgovoril, da ne. So pa ‘ en kandidati pri prejšnjih volitvah pri ZSSS iskali podporo, kati v ruf'h državah je praksa drugačna. V Avstriji so bili sindi-smdikraSUn* ce^°’.kd° na.i bi bil minister za delo. Predlog avstrijskih Pogovor z Albertom Vodovnikom, predsednikom SKEI morejo uresničiti. Njihov delodajalec enostavno izgine ali pa sodbe noče spoštovati. Dušan Semolič je dodal, da se v ZSSS bojijo vsakega novega zakona, saj skoraj pri vsakem prihaja do poskusov zmanjševanja delavskih pravic. Delodajalci se pri tem sklicujejo na globaliza- cijo, konkurenčnost, evropski red. ZSSS se vsem tem poskusom upira. Uresničevanje pravic je po Se-moličeveih besedah vse bolj odvisno od tega, koliko ima kdo denarja. Če človek nima dovolj denarja, si ne more zagotoviti primernega zdravljenja. in pričakovali novih Ških PrišliCendelovne sile- Takšnih, ki bi v EU radi je vel k Str^an*m' hibami in tam dobili nove, V EU ne moremo vstopiti s strganimi hlačami pSE-SE » govor///, kaj ste sklenili? držav Sestanku so sodelovali tudi kolegi iz razDaHnekdan-ie Sovjetske zveze, ki so že pred kateri • te države imeli veliko povezav z ne-p0Veyn" nemškimi zveznimi deželami. Iz teh deni m1 V abko nastanejo regionalni dogovori, r°Psk '° ° migracU' delovne sile, ki jih na ev-izvaj.! Ia.vni n' lahko skleniti, še težje pa jih je Sv0iim'- i0vili.smo tudi’ da lahko SKEI s držav- h lzku*njam' veliko pomaga kolegom v m0 ,er tranzicija še ni zaključena. Ima-kj ]au. 1 veliko izkušenj s približevanjem EU, noveinzakonu 'o delovnih razmerjih? ni, konstijo kolegom v Bolgariji. Ukraji- " l0' S predsednikom SKEI smo se pogovarjali zlasti o tem, kako prebroditi težave na pogajanjih o plačni politiki. Sogovornik je razgrnil tudi mednarodno sodelovanje tega sindikata in poglede na urejanje notranjih odnosov v ZSSS. Kako lahko glede na cilje vašega sindikata ocenite predlog vlade o spremembah pri plačni politiki? Po našem mnenju še ni čas za pogajanja, saj sindikati še nismo oblikovali skupnih stališč. Imamo tudi veljaven dogovor in zakon, ki urejata eskalacijo. Menimo tudi, da bi pogovori o novih predlogih zmanjšali možnosti nadaljevanja pogajanj o spremembah tarifne priloge kolektivne pogodbe dejavnosti. Kaj vas v predlogu, ki ga je prejšnji teden predstavil novi minister za delo, najbolj moti? Motijo nas zlasti spremembe pri eskalaciji, saj tudi delodajalci načrtujejo, da bodo januarja povečali plače za ugotovljen porast cen življenjskih potrebščin. Moti nas tudi, da je predlog prišel v času, ko si nekatere poklicne in vplivne skupine že uredile zelo dobre plače. Te dejavnosti naj bi nova plačna politika omejevala, vendar ne vemo kako. Razlike v plačah so tako velike, da lahko pride do resnih socialnih nemirov. Zakaj ste o tem prepričani vnaprej, ne bi bilo boljše vseeno začeti pogajanj? Izkušnje drugih tranzicijskih držav nas učijo, da lahko v takšnih razmerah pride le do nasprotovanj med sindikati. Kot da hočejo doseči, da bi se medicinske sestre o svojih plačah pogajale s kovinarji. Dosedanja vladna politika vodi le v medsindikalne boje, kar odločno odklanjamo. V predlogu vidimo tudi šok terapijo, ki lahko med delavstvom povzroči revolt. Če se sindikati ne bomo uprli, lahko revolt uide iz okvirjev. Predlog je nesprejemljiv tudi zaradi tega, ker omogoča delodajalcem, da še naprej vztrajajo pri odklanjanju pogajanj o spremembah plač v naših dejavnostih. Kaj je SKEI sklenil v zvezi s sporočilorij delodajalcev, da zavračajo nadaljevanj pogajanj? Vztrajamo pri zahtevi za nadaljevanje P gajanj. Konflikt še vedno želimo rešiti na m|f^ način. Ker pa postaja vedno bolj očitno, da ne bo mogoče, bomo 20. decembra na seji publiškega odbora verjetno začeli priprave1,1 opozorilno stavko, kasneje pa še na sploša Delodajalcem ne bomo dovolili mirnih bo?-1 nih in novoletnih praznikov. Pred časom ste ustanovili tudi svoj podmladek. So že kakšni rezultati? SKEI mladi, tako se imenuje, ima že kakšnih 600 članov. V tem projektu gre za to, da bi že zelo mlade naučili bojevati se za svoje pravice, pri čemer jim je sindikat, še posebej SKEI, lahko edini prijatelj. Albert Vodovnik Kako bo SKEI ravnal v razpravah o Politične stranke bomo pozvali, naj izP1 nijo predvolilne obljube, še prej pn nuj c mislijo nad svojim delom. Ugotavljamo tu . daje koalicijski sporazum mogoče tolmpc zelo različno. Če smo naivni, vidimo v n)e' naklonjenost do delavcev, če pa vstavimo rovalke, pa je bolj videti naklonjenost irtte’ som delodajalcev in kapitala. Boste spor prenesli tudi na mednarodP raven? Skupaj s sindikati nekaterih članic EU inc \r J "■ žav t'!l.Pr1eda°stje tudi ta, da se s kolegi iz dr-govari ,!!?1!112 bivše Jugoslavije, še lahko po-b0 več 110 brcz Prevajalcev. Cez nekaj let to ne an8leščino80Če’ Sa-i mladi že raJe uporabljajo Kakč. . . nic višegrajske skupine smo podpisali mci1^ randum o tarifni politiki. Prepričani srno« Slovenija v EU ne bo prišla zaradi daiuP1 ‘ne ti ~ ~ uvfMiu m neicego- sali dvnuUb lke srbske in Hrvaške smo podpi-s°delovivanske dogovore. Prejšnji teden smo P*o seji 1 na sej' sindikata kovinarjev Srbije. Sandrom 'i'1 S Predsednikom tega sindikata Alek-vanju. -n vuvičem podpisal dogovor o sodelo-Problern bredv'deva skupno iskanje rešitev 8ajani;u ■ clanstva, izmenjavo izkušenj pri po- 'daraostn Sk ePanJu kolektivnih pogodb, so-^Hrrvi./ ^ akcije, skunno na'jL resov slovenskih delavcev nadc monstracijah v Nici zahval' predsednik ZSSS Dušan Sen10 lič. “ZSSS je še enkrat opra*-la dobro delo za dobrobit slov®11 skih delavcev in Evrope,” je“ jal Semolič. “Naš prispevek' Nici je bil opazen, za kar gre^ hvala vsem, ki so pripravili d monstracije Evropske konfe® racije sindikatov in na njih sod lovali.” Raglje so najbolj vžgale. V Nici smo videli, kako nas cenijo Nica. Ime, ki ga nihče od 120 slovenskih udeležencev demonstracij, ki sojih organizirali evropski sindikati, ne bo pozabil. Začelo seje, ko smo se pričeli opremljati za pohod. Rdeče kape, šali, zastave, piščalke, raglje, brezrokavniki, marele... Temperatura raste, ko se na stari in umazani avtobusni postaji pripravljamo in ko se ob razvitju transparenta “Zveza svobodnih sindikatov Slovenije” še zadnjič dogovarjamo o našem nastopu. Priprave že spremlja zvok ragelj in piščalk, zato so udeleženci demonstracij, ki so prišli z več kot 200 avtobusi iz Italije in Španije, že pozorni na nas. Nekaj Špank bi se za spomin slikalo z nami. Tudi zamenjali bi kaj z nami: kaj dobim za kapo? Majico, ne zastave pa ne damo! Kolegi iz Hrvaške zveze samostojnih sindikatov se razvrstijo za nami. Malo jih je, vendar pa bo to njihova prva takšna izkušnja. Mi smo si jo na podoben način pridobili na demonstracijah v Luksemburgu. S pesmijo na ustih in v koloni se prebijamo na zbirno mesto. Do tja je kar dolga pot in ponekod zaradi velike gneče, ne moremo v koloni. V koloni demonstrantov smo čisto na začetku: najprej skupina z vodstvom EKS ter predsednik in sekretarji sindikalnih konfederacij, ki sodelujejo na demonstracijah, nato skupina veteranov in mladine EKS in nato ZSŠS kot prva sindikalna konfederacija v koloni. Ko sem Petra Seidenecka, “zunanjega ministra” EKS, vprašal, po katerem ključu nam pripada tako visoko mesto, mi je dejal: “Prvič, ste najštevilčnejša sindikalna delegacija od vseh držav kandidatk. In drugič, to je priznanje vam in zgled drugim!” Res, človek mora priti v Nico, da zveš, kako tvoj sindikat cenijo v tujini. Petra sva z Dušanom srečala v tiskovnem središču, kamor sva po dogovoru prišla, da bi se srečala s slovenskimi novinarji. Čeprav je dan poprej prišlo v Nico kar nekaj slovenskih novinarjev, v tiskovnem središču nisva srečala nobenega. Pretolčemo se do zbirnega mesta, a tafl1 že Belgijci in Nizozemci. Med njimi in s J i pino EKS, kjer bi morali biti mi, ni niti AL V ra prostora, zato se odločimo, da bomo z" ‘jpj mi. Ko stojimo skoraj uro in čakamo na četek pohoda, se dogaja marsikaj. Začne P dati dež, zato odpremo dežnike. Naša op ma izstopa, prihajamo iz majhne državic®’* jo prebivalci Evropske unije stalno u vrše j. na zadnje mesto pri vprašanju, katero kad , datko bi najraje videli, da postane članica ^ Mogoče smo zato tako zelo zanimivi za vinarje, televizijske snemalce in fotorepod®^, Pa tudi za prebivalce Nice, ki nas hodi)0 *■, kat. Še pred začetkom pohoda priletijo n1’ An- narji nemške televizije, ki bi radi intervju ločimo Branka Pintarja, ki v nemščini ode. Dežniki so nam prišle še kako prav. ‘Od kod P Zveza Svobodnih Smdm on Qinvi>niie vaija na vprašanja: uu iw- -hajate? Zakaj ste tu, saj Še n', člani EU?” Branko odgovC Nismo člani EU, smo pa član1 ^ ropske konfederacije sindikate* smo iz solidarnosti z evropskih1 s, dikalnim gibanjem. Še franedjf novinarka dobi odgovore na n®*, vprašanj. Nenadoma prileti ko deralni sekretar EKS WiHy schak in zavpije: Kje ste? Tu n'v j ■ mesto! Za menoj! Sledimo m11 j mesta, kjer smo po načrtu m . biti. Pred Belgijce in NizozC’ *SSS uspešna na evropski sindikalni sceni Udeleženci iz Ljubljane so se v>mli domov v četrtek dopoldne, u eleženci iz Lendave pa v popoldanskih urah. Tako so bili na po-! 'skuPaj dva dni in dve noči, ne da bi medtem zatisnili oči. Ven-ai Je bila skupna ocena udeleženci6''’ da se je veljalo potruditi ter da vsi napori in stroški niso bili aman: ZSSS je zopet opravila “°hbro delo! Po bogatih izkušnjah ®rb° za interese delavcev pri as doma, je zdaj množično, dobro ganizirano in opazno stopila tudi a evropsko sindikalno sceno. To "'nepomembno, saj se bodo sin n' s)ovenski delavci skupaj s lkati iz drugih držav za svo-enieljne pravice v Evropi jut-sdjega dne boriti tudi na ulicah r rS‘h različnih evropskih met-slo ° ^amo demonstracije pred i: Venskim parlamentom v Ljubiji1 Marsikdaj ne bodo več do-vit^ v se ne bodo tako učinko-m ° kot kapital preko državnih Do\ V bo,u za delavske pravice n eza*‘ tudi sindikalisti, bodo . ec delavci v jutrišnji Evro- *£££*-—** Tomaž Kšela Med najlepšimi gesli je bilo - evropski delavci potrebujejo evropske pravice. ‘a 50 se potrudila s piščalkami. ki spoštljivo naredijo prostor. ^dnn.-16 sevP°bod. Na čelu naše skupine pred-slov('n , ušan z zastavo ZSSS, ob njem dve nam; * zastavi in ob njih še sindikalne. Za sij0 n ransparent ZSSS, ki ga večinoma no-lomanaša dekleta, in za njim ce-Pri‘a skuPina ZSSS z zastavami. Marširali mjfiup. Ir|i bo ostal večno v spo-Našj '„Fr'bajamo na široko ulico. konfederacije CGT. Kako drugačen je odnos prebivalcev do nas, kot kadar demonstriramo po Ljubljani. Tam toplina, pri nas hladen mraz. Naenkrat se pred nami zgrne množica fotoreporterjev - tudi Sašo Bernardi je med njimi -televizijskih novinarjev in snemalcev. Snemajo iz vseh kotov, bliskavice nas slepijo. Dušana intervjuvajo za francosko televizijo kar med pohodom. Mlada novinarka mu postavi nekaj vprašanj, Dušan odgovori, TV-ekipa se umakne, vendar le za minuto, dve. Ponovno ekipa pride do Dušana in novinarka mu postavi še nekaj vprašanj. Kasneje izvem, da ji je bil Dušanov odgovor, da smo Slovenci tu iz solidarnosti do evropskega sindikalnega gibanja, tako všeč, da se mu je odločila postaviti še nekaj dodatnih vprašanj. Med hojo opazimo, da je na vsakem križišču na stranski ulici kordon policistov speci-alcev: kjer je stranska ulica ozka, je ena vrsta, kjer je ulica širša, sta dve vrsti. smo več ur. n0 P°jej° Zdravljico, ki ubrani »raev ^locnikih pdmeva po ulicah Nice. Na nas stoji množica ljudi, ki “Bra?oZs7Vlja’ ploska’ vP'Je dviStL°’ 7oven'e”, tu in tam se balkoniS v’ st,snjena v pest. Na otroci n "1S Stoj'j° mladi in stari, množic am maha!° in vP'jejo. Iz rdeče y,u,nam zavihrajo v pozdrav zastave francoske sindikalne Ne oziramo se nanje. Naši se spomnijo še ene: Kdor ne skače, ni Slovenc, hej, hej, hej, odmeva med množico, iz katere nenehno skačejo ljudje in nas slikajo. Za spomin. Naši kar naprej pojejo znane slovenske pesmi, ljudje, zbrani na pločnikih, slišim, si pripovedujejo: Slovenija. Res, to je prava promocija države. Na otroke naredijo naj večji vtis raglje, saj jim morajo starši razlagati, zakaj povzročajo toliko hrupa. Tudi snemalci in fotoreporterji se kar ne morejo odtrgati od njih. Ali jih ne poznajo? Prišli smo do polovice poti. Rahlo smo že utrujeni, vendar vnema ne popušča. Pesem, zvok ragelj in piščalk še vedno odmeva, kot na začetku poti. Med množico na pločnikih zagledam skupino starih ljudi, ki nam ploska in vpije “Bravo”. Ženskam v tej skupini med mahanjem po licih polzijo solze. Spreletava me srh, da ne bi zvilo še mene, vneto piskam v piščalko. In tako naprej, vse do cilja. Tri ure smo hodili in se polni nepozabnih vtisov vrnili do avtobusov. Ko smo se odpeljali proti Ljubljani, nam je naš vodič Brane poročal: po uradnih podatkih policije je na pohodu sodelovalo 70.000 sindikalistov, na katere je pazilo 6.000 policistov. Skupina ZSSS je bila v špici poročil francoske in nemške televizije. Na koncu pa je svoj vtis o demonstracijah strnil z: “Bili ste čudoviti!” „ , ... Pavle Vrhovec Fundacijo Avgusta Kuharja je leta 1996 ustanovila Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije z namenom tudi na ta način spodbujati razvoj področja. Poimenovala jo je po starosti slovenskih varnostnih inženirjev Avgustu Kuharju, letos pa je prvikrat nagradila tudi skupino strokovnjakov. Prejemniki priznanja in nagrade so trije najodgovornejši delavci oddelka 'ekološko, tehnično in požarno varstvo’ v družbi z omejeno odgovornostjo Sava Tires. Oddelek pogodbeno opravlja naloge s področja varnosti in zdravja pri delu tudi v delniški družbi Sava Kranj in družbi z omejeno odgovornostjo Gepe (Goodyearovi družbi za proizvodnjo gumenih tehničnih izdelkov). Temelj visoke varnosti: ozaveščanje, ne prisila Zgovorna je obrazložitev za podelitev nagrade in priznanja Avgusta Kuharja prav tem strokovnjakom. Ti so po ugotovitvah komisije za podelitev nagrad in priznanj Avgusta Kuharja ustvarjalno in učinkovito omogočili izvedbo načel poslovne politike varstva pri delu in požarnega varstva uprave delniške družbe Sava ter koncerna Goodyear. Ustvarjalno so znali uporabiti možnosti, ki jih za upravljanje varnosti in zdravja pri delu nudijo mednarodni in domači standardi varnosti. Pri delu so uporabili tehnološko najsodobnejše metode dela, ki omogočajo visoko učinkovitost. Naloge varnosti in zdravja pri delu so smotrno razporedili med vso vodstveno strukturo omenjenih treh gospodarskih družb. Zastavili so si visok cilj: proizvodnja brez poškodb pri delu s pomočjo učinkovitih prijemov usposabljanja in sodelovanja z delavci in njihovimi izvoljenimi zaupniki.’ Njihova najpomembnejša zasluga je vzpostavitev učinkovitega odnosa do varstva in zdravja pri delu v celotni gospodarski družbi Sava od vodstva do posameznika. Vsi so vpeti v doseganje glavnega cilja, nič nezgod, ne le na delu, pač pa tudi doma in v prometu. Kot podporo varnostnemu sistemu so pričeli izdajati interno glasilo 'Signal’, uvedli so nagradna vprašanja in sistem tekmovanja skupin delavcev za prehodne zastavice in simbolne nagrade; v podjetju sami izdelujejo fil- Cilj nič poškodb na delu Vodje službe varnosti in zdravja pri delu v kranjske Savi nagrajenci fundacije Avgusta Kuharja Poslovna odličnost zahteva usklajenost zadovoljstva kupcev, zaposlenih, delničarjev ter družbenega in življenjskega okolja gospodarske družbe. Le v takšnih razmerah so delavci ustvarjalni, kompetentni in svobodni, dosegajo visoko produktivnost ter razvijejo marketinško miselnost. To pa izdelkom družb zagotavlja tržno prednost na svetovnem trgu. Tako so prepričani v delniški družbi Sava Kranj in njenih hčerinskih podjetjih, globoko pa so tudi prepričani, da je pomemben gradnik takih odnosov vsestranska skrb za varno in zdravo delovno okolje. Da v kranjski industriji avtoplaščev in gumarskih izdelkov varnost in zdravje pri delu pišejo z veliko začetnico, dokazuje tudi letošnja nagrada fundacije Avgusta Kuharja skupini strokovnjakov za področje varnosti in zdravja pri delu podjetja Sava Tires: Emilu Nanutu, Janku Gorjancu in Janezu Fabijanu. Nagrajenci fundacije Avgusta Kuharja Emil Nanut, Janko Gorjanc in Janez Fabijan. me s poučno vsebino. Za osveščanje zaposlenih uporabljajo torej metode, ki temeljijo na zavesti, ne na prisili. Štirideset let obratne ambulante Oddelek Ekološko, tehnično in požarno varstvo (poslej ga imenujmo na kratko kar oddelek) opravlja celovite storitve s področja tehničnega in zdravstvenega varstva pri delu, varstva okolja ter požarnega varstva. V njem je zaposlenih šest delavcev, vodja je diplomirani kemijski inženir Emil Nanut, varnostni inženir Janko Gorjanc je vodja varstva pri delu, varnostni inženir Janez Fabijan pa vodja požarnega varstva. Za varnost in zdravje pri delu je usposobljenih tudi 70 zastopnikov varstva, ki so opravili tečaj varstva pri delu in pridobili pooblastilo odgovornega direktorja za izvajanje posameznih strokovnih nalog. V gasilsko reševalni enoti je zaposlenih deset poklicnih gasilcev, poleg njih pa je za to delo usposobljenih še 28 operativnih prostovoljnih gasilcev, ki sicer delajo na drugih delovnih mestih. Tem lahko v primeru nuje lahko pomaga 140 članov prostovoljnega gasilskega društva Sava Kranj, ki pa pomembno prispevajo predvsem k izvajanju preventivnih požarnovarnostnih ukrepov. Za varno odstranjevanje odpadkov ima Sava sklenjene pogodbe z desetimi zunanjimi pogodbeniki, katerih delo nadzira oddelek. Oddelek tesno sodeluje z obratno ambulanto, ki je lani praznovala že štirideseto leto obstoja. V njej sta v ambulanti prve pomoči zaposleni dve medicinski sestri, v obratni ambulanti Sava pa po pogodbi z zdravstvenim^ mom Kranj delajo specialist medicine dela, dve splošni zdr3 niči, dve višji medicinski ses^ ter tri medicinske sestre. Gosp darska družba Sava ima tudi 1^ no reševalno vozilo z vso p°tre. medicinsko opremo. Zdravn no ki obratne ambulante redno oi kujejo proizvodnjo, da se sez nijo z delovnimi razmerami m j lažje ocenijo vzročnost m zdravstvenim stanjem delav in delovnimi razmerami. V jj bulanti seje mogoče zdraviti tu zaradi zasvojenosti. ^ Strokovnjaki za varnost zdravje pri delu v Savi so pr'P vili tudi predlog, kako ergo noiU' sko urediti delovno okolje za 'ki' delavce, ki delajo z računalu' Kako ozavestiti ^ obveščati delavce Tesno in dobro sodelujej0, sveti delavcev v vseh treh dn* ' ah Save, kjer skrbijo za varu e*. e, ki mesečno v vsaki del° an oave, rjci smuiju z.« »•- j, t zdravje pri delu. Predstav i delavcev so vključeni v j e, ki mesečno v vsaki del° . noti presojajo varnost in zdm ri delu, varnost okolja, P°z‘ 3 varnost, varnost v zvezi Z rmimi snovmi in zunanje y ilce nalog na tem področju^ iVIUKa CKUlUg, VcUHUSUU direktor programa. Ukrep6 lOS"' jo izvesti vodje enot, presoje'’1 pa jih kajpak nadzirajo, c V kranjski Savi so v up°r^. svilne metode za prenosin * tcij. Na voljo so interna eh treh gospodarskih druzh : Profil, Sava in Hevea. L6 oddelek začel izdajati tudi 1 ^ glasilo, mesečnik Sig*1"^. namenjen delavcem vseh ^ lih družb in v katerem s° ,. ljuden, jedrnat in zanimaj, i zaposleni seznanjeni z dej’ ^ vezanimi z varnostjo. V > objavljeno nagradno vpn|S‘ ^ Adi pomaga širiti obzofj6J ročju varnosti in zdraVr^ Hplavri na cn nnvahll^' ' i, delavci pa so povabljeu1’^, —x":" •""1" ______________________-k omost delavcev na varO0’ ^ i c nrmiAoi/A ’rirxrrzvz I k DV ’ ;ami sporočajo svoja sp ali težave v zvezi s to P*.j itiko. V Savi redno usm6fj',i je denimo mesec varnosti (letošnji marec je bil posvečen delu brez nezgod) ali teden ergonomi-J'“■ Delavcem svetujejo, kako naj skrbijo za svoje zdravje pri delu !n v Prostem času in vabijo de-‘avce- da sami predlagajo izboljšave varnostnih ukrepov. V Sa-v_i imajo pogosto vaje, na kate-ri se delavci in intervencijske e .’Pe usposabljajo za delovanje v izrednih razmerah. Usposabljanje in ozaveščanje zaposlenih o v izrednih razmerah. Usposablj n.|e in ozaveščanje zaposlenih varnosti in zdravju pri delu toi ^teoretično, ampak tudi pra Y Vseh treh gospodari___ 11 Prpizvodne enote nenel Podnv^°' katera Je bolJša 1 v Ju varstva in zdravja pri .Prihodnjem letu bodo v 5 1 ^ju varstva in zdravja pri uv Prihodnjem letu bodo v S v 1 Prehodno zastavico, ki ‘ za a, v kateri enoti najdlje 0 Poškodbe pri delu. Dela gradeteb°d0dobili Praktične Enkrat tedensko delavcem n n r'|C0 Predvajajo kratke po nime Ustne proizvodnje o' k ih1 m zdravju. Na oglasnih c den V Prv°izvodnji visijo vr"1' U^eži podatki o analiz vastavil tudi Cilj sodelo iati erri naložbenem načr telmSv? cesti v Šentvidu in delavci so začeli delati v najetih prostorih L'to troja, kamor so preselili le del opreme. V prisilni poravnavi leta 1“ je Start postal največji - 38-odstotni lastnik Skipa. Ker je bilo Skip^. vo premoženje prodano pred prisilno poravnavo, so strateški up11!, (Start, Merkur) dobili poplačane vse svoje terjatve, drugi pa skoraj Direktorja in lastnika Starta Staneta Drolca Mladina in Dnevnik P vezujeta s sedaj že bivšim državnim sekretarjem za industrijo Boris ^ Šuštarjem, ki je v priporu zaradi suma prejemanja podkupnin. Sta teh člankih nastopa v vlogi sanatorja podjetij Mycycle in KOOP. Mla ocenjuje, da Drolc v ta podjetja ni vstopil zato, da bi jih saniral. a pak da bi prek njih prišel do proračunskih sredstev. Pri tem naj bi1 krepko pomagal Šuštar. PRAVNI NA§V E TI Piše: Lidija Jerkič, univ, dipl, iur._ Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe dejavnosti ter reševanje sporov med strankami Z 80. členom kolektivne pogodbe dejavnosti je urejen postopek sklepanja nove oziroma spreminjanje in dopolnjevanje stare pogodbe. Kolektivna pogodba dejavnosti, enako kol druge pogodbe, ne more biti sklenjena, spremenjena ali dopolnjena, če stranke s tem ne soglašajo. Postopek se začne z zahtevo, ki mora biti pisna, obrazložena in nasprotni stranki posredovana vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti te pogodbe. Hkrati mora pogodbena stranka s priporočeno pošiljko odpovedati staro kolektivno pogodbo. To izhaja iz uvodnih določb o časovni veljavnosti kolektivne pogodbe dejavnosti. Druga stranka se mora do predloga opredeliti v 30 dneh. sicer se začne postopek pomirjevanja. Če stranka zamudi trimesečni rok, se veljavnost kolektivne pogodbe podaljša za dobo dveh let. Po veljavni zakonodaji ne more priti do situacije, da bi stranka le odpovedala pogodbo, ne da bi hkrati predlagala sklenitev nove. Sklepanje kolektivne pogodbe na ravni države oziroma panoge je zaenkrat obvezno, ker zakon napotuje za urejanje vrste pravic na urejanje v kolektivnih pogodbah in bi v primeru zgolj odpovedi nastale velike pravne praznine. V času veljavnosti kolektivne pogodbe dejavnosti lahko stranke kadarkoli predlagajo njeno spremembo ali dopolnitev. Spremembo oziroma dopolnitev lahko predlaga vsaka stranka posebej in ni potrebno, da bi bile to skupaj vse stranke na eni strani (npr. vsi sindikati). Če bo predlagatelj npr. le en sindikat, bo moral s svojim predlogom seznaniti vsakega od podpisnikov na strani delodajalcev in vsakega od podpisnikov na strani sindikatov. Če se druga stranka ne odzove na predlog ali ga odkloni, sc začne postopek pomirjevanja. Pomir-jevanje (konciliacija) je določeno s kolektivno pogodbo kot način reševanja sporov med strankami kolektivne pogodbe. Pomirjcvanje je sicer obvezno, vendar se ga za razliko od arbitraže stranke lahko odpovedo ali izognejo. V tem primeru se bo po-mirjevanje štelo za neuspešno. Stranki v postopku ni potrebno sprejeti postopka pomirjanja, svojo nezainteresiranost lahko pokaže tudi s tem. da q\c& ne imenuje člana komisije za pomirjanje-na dejstvo, daje s kolektivno pogodbo ust« ^ Ijena komisija za pomirjanje kot stalen org ' more priti do tega, da stranka ne bi imenovala e Vsaka stran kolektivne pogodbe (stran dL nil jalcev in stran sindikatov) imenuje po *^va UIrUi° komisije za pomirjanje. Člani komisije sporaz imenujejo predsednika. Komisija ima torej - y, nov. Vloga članov je lahko nevtralna, lahko pa ^ najo v skladu z interesi stranke kolektivne p°P .j-ki jih je imenovala. Ključna oseba bo zato sednik, za katerega kolektivna pogodba preuv ajj da je iz vrst uglednih znanstvenih, strokov javnih delavcev. Predsednik mora biti Sj , vCj iii ra nevtralen, poznati mora odnose mi ed dela' itflC' delodajalci, uživati mora ugled in predvsem ti smisel za pogajanja. -e $■ V primeru pomirjevanja ne gre za odloča J <,Vl|VeJ 8e besedni napad svojega nadre-ho^V0 Zeta Muršiča, ki mu je pretil, da ga da a°la* t*e'at manj zahtevno delo oziroma ne k "° zamenJal kot vodjo proizvodnje, če 0 poslušen. To ga je tako prizadelo, da vo|:J,e Postalo slabo. Potem ko je dobil do-vi n °dšel k zdravniku, in ta gaje, pra-kem (|S a* ^ Psihiatru. “Zdaj sem na bolniš-ohei ,?Pustu in jemljem pomirjevala, saj sem ^ 11 111 neznosno tesnobo.” stal 0necvm*nulega tedna pa se je v Nafti se-seč,lzvrkni odbor sindikata, na katerem so svoi '1?' me(* drugim seznanili s šikaniranjem na. e^a Predsednika ter sprejeli sklepe in jih :.10v'h na upravo. Ivan Krpan: “Pritiski in grožnje so me spravili v bolniško.” 11 Ud Upi tV ker 7an Plavk da se je znašel pod pritiskom, |av ast®Pa sklepe in stališča sindikata in de-nacjjV' Nafti je namreč potrebna finančna sa-ladi n Z dokapitalizacijo, na katero je spom-bi (||Pnstaln že prejšnja Drnovškova vlada. Če jetjuZava Nafti odpisala stare terjatve, bi podla ’kl §a bremenijo stari dolgovi, omogoči-skj i ac|j°> hkrati pa bi postala država večin-Ustre Stlll*< Nafte. To pa. kakor meni Krpan, ne nje„Zu sedanji upravi, ki izvaja politiko seda-Večfn finskega lastnika - Petrola. Zdajšnji klon,, *astn'k po Krpanovem mnenju ni na-rm'ln(fn.suaaciji Nafte, še zlasti pa ne sanaciji niCa riJtr- Če bi postala država večinska last-llCria T '|Ct'*a' ver.ietno na-šla strateškega part-rteijV j °Pa bi tudi od Petrola terjalo, da se res-k<)rj'i|l1 sanacije. Kipan meni, daje Petrol iz-Poiijjk Za*penjavo vlade, da bi uresničil svojo je oD(y°’ . ni naklonjena sanaciji Nafte. Ker diknt n-arjal na Pohhko, s katero delavci in sin-riiašei ISo(so8lašali, se je - tako meni Kipan -^lika ' Potiskom predsednika uprave Cveta ^arja 6m, Predsednika nadzornega sveta Dag-ftko u!steria’ ki po mnenju sindikalistov ravna ''orne,,.. . u8aJ9 Petrolu. Odkar je na čelu nad-da NafLSVcta ^usJer se po besedah Krpana uso-Pa se bni^u*v za^aranem krogu, nadzorni svet vaija 7 j-* kot s strategijo sanacije podjetja uk-e »m, ki bi ga morala izvrševati upra- va. To pa, meni Krpan, dejansko ustreza Petrolu, saj vodi k zaprtju rafinerije. Krpana še posebej boli, da proizvodnja v Nafti ne poteka v skladu s pogodbo, ki sta jo podpisala država in Petrol in velja do konca leta. Zaradi neobratovanja rafinerije je podjetje začelo pripravljati spiske presežnih delavcev, ki so jih že začeli pošiljati na čakanje. Zaradi tega seje vodstvo sindikata znašlo pod hudim pritiskom prizadetih delavcev. Krpan je v zvezi s tem dosledno zastopal stavkovne in sindikalne zahteve, da mora rafinerija poslovati v skladu s razmerah povsem legalne in legitimne. Povsem nesprejemljivo in nedopustno pa se mu zdi, če začne kdorkoli predstavniku sindikata groziti in ogrožati njegov delovni status zato, da bi ga utišal. Vodstvo Nafte je konec novembra enostransko odpovedalo tudi podjetniško kolektivno pogodbo, saj zaradi težkega finančnega položaja podjetje delavcem ne more več zagotavljati sedanje socialne varnosti. Če v takšnih razmerah ne bi prišlo do razhajanja med sindikatom in upravo podjetja, bi bil to dokaz, da v Nafti in v naši širši družbi nekaj ni v redu z demokracijo in s socialnim partnerstvom. Jasno je, da so v tako izostrenih razmerah interesi in pogledi socialnih partnerjev na sanacijo različni. Poskusi utišanja predstavnikov enega socialnega partnerja zato niso samo napad na sindikat, temveč tudi na demokracijo. Člani Svobodni sindikatov v Nafti ob pritiskih na svojega predsednika prvi trenutek niso mogli reagirati, zato pa so se kasneje na seji izvršnega odbora dogovorili za aktivnosti, s katerimi si bodo prizadevali zaščititi integriteto sindikata in njegovih predstavnikov. Na seji so ugotovili, da je do poskusov pritiskov in šikaniranja sindikalnih zaupnikov v Nafti prihajalo tudi v preteklosti. Zato se bodo takšnim poskusom v bodoče toliko bolj odločno uprli z vsemi sredstvi, kijih imajo sindikati na razpolago v pravni državi. Sekretarka krajevne pisarne ZSSS v Lendavi Zdenka Bobovec je skladno z odločitvami Naftinih sindikalistov predsednika uprave in nadzorni svet Nafte ter oba lastnika podjetja že pisno opozorila, da je takšna praksa nedopustna v socialnem dialogu. pogodbo med obema lastnikoma in da je treba zagotoviti delo vsem delavcem. V zvezi s tem je opozarjal tudi, da v Nafti nekateri delajo po pogodbi, medtem ko podjetje pošilja svoje delavce domov na čakanje. Kljub takšnemu stališču sindikata je od 48 delavcev, ki jih je podjetje poslalo na čakanje, na čakanju še vedno 44 delavcev. Neuradno pa se govori, da jih bo kmalu na čakanju še mnogo več. Krpana ni prizadelo, da je prišlo do ostre polemike med predstavniki sindikata in uprave, saj so razlike v mnenjih in pogledih v tako zaostrenih gospodarskih AZBEST UBIJA ZAHRBTNO Zaradi azbesta umirajo tudi člani družin delavcev Konvencija št. 162 Mednarodne organizacije za delo iz leta 1986 o varni uporabi azbesta, ki jo je Slovenija ratificirala, določa, da mora delodajalec delavcem, katerih obleka se pri delu onesnaži z azbestom, zagotoviti delovno obleko, ki se ne sme nositi izven delovnega mesta. Te obleke delavci ne bi smeli nositi v pranje domov. Država, ki je konvencijo ratificirala, je celo dolžna prepovedati odnašanje takšne delovne obleke izven delovnega mesta in določiti varen način njenega čiščenja, da se pri tem prepreči sproščanje azbestnega prahu v zrak. Delodajalec pa je tisti, ki mora v skladu s temi predpisi zagotoviti varno čiščenje te delovne obleke. Dokazano je namreč, da soproge, ki doma perejo delovno obleko delavcev, ki delajo v azbestni proizvodnji, pogosto obolevajo in umirajo zaradi azbestnih bolezni. Pa čeprav same v azbestni proizvodnji neposredno nikoli niso delale! Slovenija še nima pravilnika o delovni obleki delavcev, ki delajo v azbestni proizvodnji. Marsikje slovenske soproge še perejo moževo delovno obleko, posuto z nevidnim azbestnim prahom! Lučko Bolim Vir: Mednarodni posvet o zmanjšanju posledic izpostavljenosti azbestu. Nova Gorica, 9. novembra 2000 Delavci Aerodroma Maribor „ so že od septembra brez plač Položaj delavcev Aerodroma Maribor, ki po več letih neurejenih statusnih vprašanj še vedno preživlja gospodarsko in likvidnostno krizo, seje zopet izjemno zaostril. Blizu 50 delavcev je za februar, marec in april prejelo minimalne plače, od takrat naprej pa prejemajo plače po kolektivni pogodbi, vendar so zadnjo, za mesec september, dobili 23. oktobra. Poleg tega jim podjetje dolguje še približno polovico regresa za lanski dopust, ves letošnji regres in odpravnine. “Kako se tik pred novoletnimi prazniki počutijo delavci, ki so zadnjo plačo dobili za mesec september, verjetno ni treba posebej pojasnjevati,” pravi predsednik sindikata delavcev prometa in zvez v podjetju Božo Dobršek. Še posebej težko je tistim, kjer sta oba zakonca zaposlena v Aerodromu Maribor ali pa je eden brezposeln. Delavci so doslej pokazali ve- liko potrpežljivosti za reševanje neurejenih statusnih razmer na Aerodromu, za katere niso sami popolnoma nič krivi in odgovorni, a tako ne morejo več naprej. Zato je stavkovni odbor pred kratkim zahteval, naj pristojni uredijo položaj delavcev ali pa vodstvo letališča odstopi in letališče zapre. Ne nazadnje je delovanje letališča v takšnih razmerah, ko se podjetje nenehno srečuje z likvidnostmi težavami, lahko nevarno tako za potnike kot za zaposlene. Še prej kot zaposleni so izgubili potrpljenje člani skupščine podjetja. Ti so pred časom odstopili, saj sklepi, ki sojih sprejeli na poletni seji, niso bili uresničeni. Delavci letališča zdaj zahtevajo izplačilo neizplačanih plač, izplačilo razlike od minimalne plače do plače po kolektivni pogodbi za mesec februar, marec in april, izplačilo lanskoletnega in letošnjega regresa ter izplačilo odpravnin. Vodstvu pravni Svetovalec Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS_ Zdravniško potrdilo in delo prek polnega delovnega časa Vprašanje: V našem podjetju je velika potreba po nadurnem delu oziroma po prerazporejanju delovnega časa. Kadar je potreba po dodatnem delu velika, je več tudi bolezenskih izostankov z dela. Delavke imajo namreč zaradi prisilne drže pri delu težave s hrbtenico. Da bi se izognile nadurnemu delu, ki ga dejansko težko opravljajo, so si v letošnjem letu priskrbele spričevala zdravnikov specialistov, da zanje delo prek rednega delovnega časa ni priporočljivo. Uprava podjetja pa je disciplinski komisiji prijavila ne le tiste delavke, ki nadur niso hotele delati, ker so menile, da gre vse skupaj preko razumnih meja, ampak tudi, ki so imele omenjena spričevala zdravnikov specialistov. Uprava jih je disciplinski komisiji prijavila z razlago, da so izostale z dela prek polnega delovnega časa. Znano nam je, da tudi sodna praksa upošteva zgolj mnenja invalidskih komisij, ne pa tudi zdravniških spričeval. Delavke pa so dobile Varnostno knjižico, ki jim je bila razdeljena v okviru projekta PHARE “Razvoj slovenskega sistema varnosti in zdravja pri delu”, v kateri piše, da ima delavec pravico odkloniti delo prek polnega delovnega časa ali pa delo ponoči, če bi to v skladu z mnenjem pooblaščenega zdravnika utegnilo poslabšati njegovo zdravstveno stanje. Ali ta knjižica zavaja? Odgovor: Ne. Novi Zakon o (Uradni list RS, št. 56/1999), s varnosti in zdravju pri delu katerega določbami morajo de- Božo Dobršek: Če pristojni ne morejo zagotoviti, da bo Aerodrom Maribor zaposlenim izplačeval plače in druge prejemke, je bolje, da vodstvo podjetja odstopi, letališče pa zaprejo zaradi tehničnih razlogov. lodajalci urediti varnost in zdravje pri delu najkasneje do 28. julija 2001, dejansko v 3. odstavku 33. člena določa: “Delavec ima pravico odkloniti delo v primeru, da dela več kot polni delovni čas oziroma ponoči, če bi mu v skladu z mnenjem pooblaščenega zdravnika takšno delo poslabšalo zdravstveno stanje.” V 4. odstavku istega člena pa še med drugim piše: “V primeru, da delodajalec ne ravna v skladu z mnenjem pooblaščenega zdravnika, lahko delavec zahteva posredovanje inšpekcije dela ter o tem obvesti svet delavcev ali delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu.” Zakon v 3., 20. in 21. členu določa, kdo je pooblaščeni zdravnik, katerega mnenje o škodljivosti nadurnega dela za zdravje delavca delodajalec mora upoštevati. Pooblaščeni zdravnik je le tisti zdravnik specialist s področja medicine dela, ki mu delodajalec poveri opravljanje strokovnih nalog zdravstvenega varstva pri delu. Te naloge pa lahko opravlja le javni zdravstveni zavod oziroma pravna ali fizična oseba s koncesijo za opravljanje te dejav- podjetja so postavili rok za ute ničitev stavkovnih zahtev doz ^ četka tega tedna, vendar so kasneje odločili, da bodo p0^ kali še na sejo nadzornega svC Aerodroma Maribor. Če tudiP njej stavkovne zahteve ne U do uresničene, bodo zaposl” zahtevali zaprtje letališča zaf^ tehničnih razlogov, saj je °Pr. ma že zastarela. Delavci jo, da bi moralo vodstvo Aer droma v tem primeru odstoP. ti, delavce pa bi morali p°s domov na čakanje. ,. f Agonija Aerodroma M&rl . je čedalje hujša, ker ni reif.. vprašanje lastništva med ° nami Hoče-Slivnica, kjer j® tališče, mestno občino Ma” , lisce, nicsuiu uuuiiu veti' občino Miklavž na Dravsk liju. Poleg tega pa AerodU zli mivtn rlmml i rvmmpfd St*l di nima dovolj prometa, saj ■ n niti ene redne letalske . Tisto - od Maribora iinchna in nazaj - ki s0^, edli spomladi, so poleti li. saj zanjo ni bilo dovolj P i i ■ mreži zdravstvene s jj stvemn oKvar, zaraj^ . e delavcev, proučeva ov obolevanja, prve p0'^ ipravljanja preventiv, stvenih pregledov dela' . vljanja vzrokov invalid” roblaščeni zdravnik si” , . _____„«rsl' >ni izbrani zdravnik” Jravnik specialist tora ,, veljati za pooblaŠČ””' Z » dajalec m tioizan ue -j-ipričana pa sem, da1,1 U ni zdravnik zelo t . .1 mnenje zdravnika da nadurno delo P ^ in Hplavrn n711*011^ .1 aa naaurno uciv r iu delavcu oziro”1”^- dabšuje zdravstven” tMJMlJC ZAil ti V dt »- vf 1 mu ga delavka P°j\ želavke imajo nat” -i elavke imajo m l. odstavkom 32-% ;mm zdravniku«" pombe in obves” j h varnosti in zdrahi ^ nikov- Res pa je, daje letalski Prevoznik zaradi svojih obveznosti na drugih linijah zagotovil letalo za polete od Maribora do nrestolmrA .— aj Popoldne. Zato so poslovne; , ferske, Pomurja in Koro? e’ ,k'morajo biti pri svojih pari ^rJih v Nemčiji od jutra do ve tomobj?iP°tOVali S SV°jimi av Je’ da J6 država njih letih mariborsko letali? če nemLeljit0 obnovila. Letali? aj b' uporabljali tudi za vc k(lr,CkPOtre*3c' Vprašanje pa je x 0 *ejališko dejavnost če nio 0prav*jal oziroma kdo bo ze Ali 0d.države dobil koncesije Za ^'ujetje Aerodrom Mari bo ravnI2elvP0St0pek prisil' se bon Vprašanje Pa je. lastnih "a ta Predl0g 0< -j^Jfvei Aerodroma M; Povišanje premij prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja Vzajemna zdravstvena zavarovalnica bo s 1. januarjem 2001 za 9,2 odstotka oziroma za povprečno 274 tolarjev povišala premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Vzajemna opozarja, daje od letošnjega junija že skoraj milijon zavarovancev izkoristilo možnost znižanja premije za višino davka na promet od zavarovalnih poslov, ker so se odločili za preoblikovanje zavarovanj za doplačila in podaljšali zavarovalno obdobje na najmanj 10 let. Vsem tem se bodo premije dejansko povišale le za 2,5 odstotka oziroma v povprečju za 80 tolarjev. Napovedano povišanje premij je posledica letošnje skokovite rasti cen zdravstvenih storitev. Samo zaradi novembrskega povečanja plač zdravstvenega osebja so se cene zdravstvenih storitev namreč povišale kar za petino. Več kot 300.000 zavarovancev bo v okviru krovne pogodbe med Vzajemno in Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije od 1. januarja 2001 plačevalo premijo za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila k ceni zdravstvenih storitev po 3.250 tolarjev mesečno. Tisti, ki se še niso odločili za preoblikovanje zavarovanj, pa bodo plačevali po 3.461 tolarjev mesečno. Toda tudi ti lahko vsak trenutek preuredijo svoja zavarovanja na poslovnih enotah Vzajemne. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je letošnjega novembra zaokrožila prvo leto svojega samostojnega poslovanja. Po letu dni se lahko pohvali z 0,5-odstotnim porastom zavarovancev za doplačila in kar s 30-odstot-nim porastom zavarovanj “tujina z medicinsko asistenco”. Z dobrim obvladovanjem škod in nadzorovanjem obratovalnih stroškov bo Vzajemna oblikovala konec leta 1,8 milijarde tolarjev izravnalnih in matematičnih rezervacij, ves dobiček pa skladno z usmeritvami po dolgoročni finančni trdnosti, moči in stabilnosti razporedila za oblikovanje varnostnih rezerv zavarovalnice. Lučka Boh m Anton Bensa je kriv V Novi Delavski enotnosti št. 41/1999 smo poročali, daje Anton Bensa, bivši direktor Gradbenika, 16. novembra 1999 fizično grozil Zdenki Bobovec, sekretarki v območni organizaciji ZSSS Pomurje. Kot je v sodbi K 137/99-16 ugotovilo Okrajno sodišče v Lendavi, ji je rekel: “Zgazil te bom kot mačko.”Poleg tega je s tem namenom vstal s stola in začel z rokami mahati proti njej ter jo tako prestrašil. Sodišče je menilo, daje obdolženi to storil naklepno. Le pogojno kazen pa je izreklo, ker Bensa predhodno ni bil kaznovan. Zagrožena kazen naj bi nanj vplivala tako, da v bodoče ne bi več tako ravnal. Obtoženi je 18. novembra lani Bobovčevi tudi napisal pismo in se ji opravičil za neprimerno obnašanje. Po mnenju sodišča je Bensa s tem storil kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena kazenskega zakonika in gaje za to pogojno obsodilo na dva meseca in petnajst dni zapora. Ta kazen pa ne bo izrečena, če v letu dni ne bo naredil novega kaznivega dejanja. Kazen še ni pravnomočna, saj se je na sodbo mogoče pritožiti na Višje sodišče v Mariboru. Iz našega članka, objavljenega 18. novembra 1999, navajamo: “Vzrok Benso-ve jeze je bilo to, da je Zdenka Bobovec javnost obvestila, daje nadzorni svet Gradbenika Bensi priznal dva milijona terjatev. V zameno zanjo je Bensa dobil garsonjero. Bobovčeva je javnost tudi obvestila, da imajo terjatve do gradbenega podjetja tudi delavci, vendar nadzorni svet o njih ni odločal. Bobovčeva seje kričanja nenapovedanega obiskovalca ustrašila, bala se je tudi fizičnega napada. Dogodek je prijavila policiji, obiskala je tudi osebnega zdravnika.” F K Srečanje članov sindikata Pošte Slovenije, poslovne enote Murska Sobota ) ^Hevj ' s|udikata Pošte, Poslovne enote Murska Sobota so se pred ti se j;mra 1 113 tradicionalnem prednovoletnem srečanju. Pridružili )- lri 7vez o,tl|d‘ Cvetka Gliha, sekretarka Sindikata delavcev prometa 6 junije y 0venije, Hedvika Možina, predsednica sindikata pošte Slo-fi f°thurje ■ ,a Bobovec, sekretarka območnega odbora sindikata za Murska s'n,Janez Pernek, direktor Pošte Slovenije Poslovne enote J’ a°stne1TI ? 0ta' Predsednica sindikata poslovne enote je v priložil' (]°bju g»voru ocenila, da je bilo delo sindikata v preteklem ob-v novem ?° 'n ^*anom zazelela uspešno delo in zadovoljstvo tu- “Smo najmočnejša organizacija v ZSSS” V zvezi Z vsebino tega članka, v katerem je tudi kritika naše organizacije, zahtevamo nekaj pojasnil in odgovorov na več naših vprašanj. Sedež območne organizacije SKE1 smo s Kopitarjeve ulice preselili na Dalmatinovo zaradi projekta ZSSS o delitvi sindikalnega premoženja. Na seji izvršnega odbora 5. februarja 1998 smo ugotovili, da območna organizacija ZSSS Ljubljana in okolica prikriva pomembne podatke in dogodke. Ker smo na izvršnem odboru ocenjevali, da nas je partner želel preslepiti in da je zlorabil pooblastila, smo zahtevali odgovore na več vprašanj, ki jih nismo nikoli dobili. Sprašujemo: kdo je odločal o prodaji poslovnih prostorov v Litiji in kako je bila odločitev sprejeta; kakšen je bil način prodaje in uradne cenitve prostorov na Kopitarjevi ulici 4 v Ljubljani; kdo upravlja s kupnino; kako se uporablja najemnina; pod kakšnimi pogoji so bili kupljeni poslovni prostori na Parmovi ulici 51, koliko denarja je v stanovanjskem skladu in sklada skupne porabe ter kako se uporablja, kolikšni so prihodki novoletnih prireditev in praznovanj na Rožniku. Ko bomo te odgovore prejeli, bomo z njimi seznanili svoje članstvo. Valter Zavec, sekretar območne organizacije SKE1 Ljubljana in okolica /fuft(Ofceg£a “Madonca, ta teden pa so v naših ministrstvih tekle primopredaje kot po tekočem traku,” je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi dejal rezkar Vili. “Stari ministri so izginili iz javnosti tako rekoč čez noč, v njihovih foteljih pa že sedijo novi! ” “Kaj se je zgodilo? Kdo je izginil? Kdo se je predal? "je razburjeno in prestrašeno povprašala praktikantka Suzana. “Suzana, le pomiri se. Nihče se ni predal, le stari in novi ministri so opravili primopredajo,” ji je pojasnil Vili. “Razumem. Pri italijanščini smo se učili, da besedica primo pomeni prvi. Torej gre pri primopredaji za to, da se prvi preda drugemu, ali ne!?” je dejala Suzana. “Kdo se je torej v tem našem primeru prvi predal in komu?" “Ne, ne, ne, Suzana! ” je vzkliknil Vili. “Pri primopredaji ne gre za to, da bi se stari minister predal novemu.” Iz dnevnika delavca Jožeta Primopredaja “Pa se menda ja ne preda ljudstvu!?” je zgroženo vzkliknila Suzana. “To bi se lahko za marsikaterega starega ministra slabo končalo.” “Ne, ne, ne, Suzana!” jo je prekinil Vili. “Pravim ti, da pri primopredaji ne gre za nikakršno predajo, temveč za to, da stari ministri predajo delo novim! Zdaj razumeš?” “Hm, da in ne!” je skomignila z rameni Suzana. “Razumem, da ob primopredaji en minister preda drugemu svoje delo. Ker ne vem, kaj so stari ministri delali, pa še vedno ne vem, kaj so predali tistim, ki so jih na ministrskih stolčkih nasledili." “To imaš po svoje prav," je začel mencati Vili. “No, kaj so delali stari ministri?” je vrtala naprej praktikantka Suzana, ki so ji v šoli naročili, da se mora v času prakse čim več naučiti in zvedeti čim več novega. “To je težko reči” je izdavil Vili. “Zakaj težko?” se je razburil Rudi. “Delali so same probleme!” “Kako je zdaj s to rečjo? So delali težko ali so delali same probleme! ” je vrtala naprej Suzana. “Delali so težke probleme ...” smo odgovorili vsi v en glas. “In kaj bodo delali novi ministri," je zanimalo Suzano. “Tudi to je težko reči ... "je odvrnil Vili. “Zakaj težko! Če so stari ministri delali probleme, so svojim naslednikom predali probleme,” je logično razmišljala Suzana. “Potemtakem bodo novi ministri še naprej delali probleme!" “Delno imaš prav, delno pa tudi ne," je prikimal in odkimal z glavo Vili. “To, kar bodo delali ministri, ni lahko povedati.” “Kajpa sami pravijo, da bodo počeli?” je zanimalo Suzano. “Saj ravno za to gre," je dejal Vili. “Stvari niso preproste. Pravijo, da bodo uresničili tiste zastavljene in večkrat javno izražene cilje, za katere bodo dozoreli vsi potrebni pogoji, vendar samo pod pogojem, če bodo takšne mednarodne okoliščine, ki ne bodo negativno vplivale na začrtano pot, ki je jasna in natančno določena, zlasti z vidika naših nalog, ki jih je država in z njo vsa družba prevzela v procesu vključevanja v Evropsko unijo, kar je eden od temeljnih ciljev sedanje vladne politike, brez katerega si ni moč zamisliti gospodarskega in družbenega razvoja v pogojih globalizacije, če naj ...” “Nehaj! "je zakričala kuharica Špela. “Ali nam želiš zares zagreniti dan! Ali ni dovolj, da moramo takšno nakladanje poslušati vsak večer po televizijskem dnevniku ? ” “Lepo te prosim, Špela, kako pa naj naši praktikantki Suzani drugače pojasnim, kaj bodo naši ministri delali,” se je branil Vili. “Poglej, Suzana, s koalicijsko pogodbo so se novi ministri zavezali, da bodo sprejeli tak zakon o delovnih razmerjih, ki bo ob upoštevanju zahtev po realni rasti plač izhajal iz potreb po večji konkurenčnosti našega gospodarstva v luči zahtev Evropske unije po uravnoteženi uvozno-izvozni bilanci kot sestavini razvojno naravnane strategije gospodarskega in družbenega razvoja s poudarkom na stabilizaciji temeljev makroekonomske politike, ki se odražajo najbolj v stabilnem tečaju tolarja, v preprečevanju inflacijskih in deflacijskih odmikov, v uravnoteženem proračunu, v trajnostnem razvoju in okoljski politiki, ki je naravnana “Vili! Nehaj!” je tokrat že skoraj zavreščala Špela. “Ali bi rad otroku že pri teh letih pokvaril živce in uničil zdravje!" “Špela, saj veš, da nimam nobenih slabih namenov. Še najmanj pa, da bi Suzani uničil živce! ” je s sklonjeno glavo dejal Vili. “Jaz ji samo pojasnjujem, kaj bodo, kakor sami pravijo, delali novi ministri. Potem pa naj sama presodi, ali ne!?" “Karkoli že bodo počeli, jaz bi jih pri tem z veseljem zamenjal, če bi kadarkoli potrebovali kakšno pomoč,” se je zarežal Rudi. “Dela, ki ga pri nas opravljajo ministri, bi se hitro priučil, ha, ha, ha ...” “Kaj bi torej počel, če bi zamenjal kakšnega ministra?” je zvedavo povprašala Suzana. “I, kaj? Ves ljubi dan bi se s šoferjem prevažal po naši mali deželici na južni strani Alp, za nameček pa bi se v vsaki občini pustil še pošteno pogostiti, kot se za ministra spodobi,” je veselo dejal Rudi in se pogladil po trebuhu. “Še lepše pa bi mi bilo, ko bi dobil ministrsko plačico, saj minister v enem mesecu zasluži več kot jaz v vsem letu. Zato ne bi imel nič proti, če bi se tudi zame kdaj našla kakšna primerna primopredaja." “Rudi, pozabi na primopredajo!” je vzkliknil Vili. “Delavci moramo biti zadovoljni, če dobimo delo. Primopredaje pa so za tiste, ki za velik denar nič pametnega ne počnejo, pa še to si kar naprej primopredajajo eden drugemu." “No, zdaj pa končno razumem, zakaj gre pri teh primopredajah!" je veselo vzkliknila Suzana. “Kdor z.na pridno delati, dobi delo. Tisti, ki niso za nobeno pravo delo, pa si primopredajajo nekaj, za kar pravzaprav nihče ne ve natanko, kaj je. Očitno pa je sladko, mikavno, vabljivo in dobro plačano, le tega, čemu koristi, nihče ne ve natanko, ali ne!?” Lažnivec “Moj novi fant je čisto nor rut ■ Rekel mi je, da sem najlepša v P jetju.” "Očitno nisi naletela na praveg “Zakaj ne?” “Ker je velik lažnivec!" “Katera knjiga v vaši knjigami najbolj debela?" v,-u” “Vse, kar ženske vedo o moWn' “Katera pa najbolj tenka- , “Vse, kar moški vedo o ženska ■ Dober fant “Neverjetno, kako si se sPre.J. nil: nehal si pohajkovati po 8° ^ nali in igralnicah, pa tudi v s ^ si zopet resno poprijel za “e °.p" kdo te je zopet spravil na pravo P “Anica! ” ,. -0f “Ali se nameravaš poročiti Z "J .„ “Kje pa, zdaj sem predober zfll Kazen za srečo “Joj, kako srečni so A rabe • imajo lahko štiri žene!" f„ “Ti pa si zares pravi butec-“Zakaj? Ali ni lepo imeti oK0‘ be štiri lepe ženske!” „Ml!" “Na štiri tašče pa si kar po& Varen seks "Ali seksaš varno?” .Jen “Seveda, saj je žena že ves na službenem potovanju! Se kret “Oprostite, prosim, kje pa J1 lamentu sekret?" . , -njcuj “Tukaj ga ne potrebujejo serjejo kar eden po drugem- “Draga, ali si me začela v ker me imaš dovolj?" , „Wr “Ne, ne! Varam te zaradi tes od tebe nimam dovolj! ” “Dragi, danes pa imava ve<-zase!” “Že, že, kje pa je tvoj trm-“Šel je lovit ribe!" Vs “Čudovito! Zagotovo bo dan!" “Zagotovo! Kaj pa si ti reke “Da grem na ribolov! v Zakon iba hči, kakšen je tvoj -irksističen! ” votu' razumem, o Čem S i moja! ” , rli prf,, ed poroko sem doda J, ila kapital bodočega ^ Violina jj 0(1' "Ali raje poslušate violin0 0 “Bolj mi je pri srcu viol'n “Ali ste komponist? ” sept,j “Ne, ne, samo izvošce’ j!tiej' večkrat seli klavirje in violine: Sorazmerno ugodno gospodarsko leto za makroekonomske raziskave in razvoj ugodno ocenjuje letošnja gospodarska 9'banja, svari pa pred prevelikimi javnofinančnimi izdatki v prihodnje ■ ^ad Republike Slovenije je izdelal svojo redno jesensko oceno gospodarskih gibanj ^ *etu. iz katere je razvidno, da spom-ad' Postavljene ocene o gospodarskih giba-Rjjh v glavnem držijo, le vzroki zanje so drugi: ^ °s Je na gospodarsko rast Slovenije naj-0 J yPl'valo povečano tuje in ne domače po-prasevanje, ki seje zmanjšalo. Gospodar-j tl rast bo letos 4,25-odstotna, torej nižja od anske, ki je bila 5-odstotna, in tudi nižja od Pomladi napovedane 4,75-odstotne rasti. Kl-vel'k mU 'n Hokaterim slabostim, denimo pre-, 1 trošenju, je splošna ocena letošnjih du Podarskih gibanj pozitivna. Vendar na Ura-(UAa Makroekonomske raziskave in razvoj t v ,R) priporočajo zlasti zelo racionalno lemsenJe v prihodnje, da se ne bi že načeta .)(),e.;|l1a makroekonomska razmerja povsem pl J U' Pravzaprav bi morali odnos med rastjo n0f m Pr(?duktivnosti ter razmerje med jav-čimlnanČnim Pr’manjkljajem in bruto doma-koč i)r?1.zv°dom spraviti na raven, ki je ne-t0rj.Ze °'*a dosežena, meni namestnik direk-2 |lrud;| dr. Janez Šušteršič. Pred eto^nj° gospodarsko rast je zaslužno to v VSym prcce.i večje tuje povpraševanje, in Nem*?- največjih trgovinskih partnericah, Ve(j lcijl’ Italiji, Avstriji in tudi Hrvaški. Sete, ‘ lraia vsak kovanec dve strani in druga, visni/u p*at visoke menjave s tujino so vpliv moč Cen nafte, višje inflacije v tujini in ohran^3- do!arja- dejavniki so vplivali na Čilne hV16 visokeSa primanjkljaja tekoče planov. p.ance ter zmanjševanje domače kupne •etos , mače povpraševanje je zaradi tega lani r