PROLETAREC ŠTEV.—NO. 862. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 20. MARCA (MarcH 20), 1924. LETO—VOL. XIX. Upravništvo (Office) S639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2364. Naši nasprotniki naznanjajo "skrahiranje" socializma. Nemški državni zbor je razpuščen in razpisane so nove volitve. Izvoljen je bil 1. 1920 in do poteka termina ima še eno leto. Vlada pravi, da sedanja grupacija zastopstva v parlamentu ne odgovoraja več volji ljudstva, zato je treba novih volitev. Socialistični klub je bil izmed vseh najjačji v razpuščenem državnem zboru. Nemška socialistična stranka je bila izmed vseh najboljše organizirana. Izvedla je revolucijo, ki je strmoglavila nemške dinastije in proglasila republiko. Lotila se je rekonstrukcijskega dela", pri katerem pa je naletela na nepremagljive ovire, ki so jih ji stavile na pot zmagovite zavezniške države, v prvi vrsti Francija, in notranje sile, za-popadene v nemškem kapitalizmu in šovinizmu. Danes je nemška socialistična stranka oslabljena in reakcija upa iz njene izčrpanosti kovati kapital za utrditev svoje moči. Strokovne organizacije nemškega delavstva so brez sredstev. Padec marke je uničil njihove blagajne. Brezposelnost, okupacija Porurja in Pore-n j a, frakcijski boji, fašistična propaganda in podobni vzroki so oslabili moralno silo zavednega nemškega proletariata. Nemško ljudstvo je prežeto s sovraštvom proti Franciji in med' njim so dobile zaslombo tiste stranke, ki pridigajo evangelij osvete za ponižanje nemškega naroda. Ko je bila objavljena vest o razpustu nemškega državnega zbora, so zagovorniki kapitalizma zapeli staro pesem o skrahiranju socializma. Prostituirani uredniki ameriških metropo-litanskih dnevnikov in revij so napisali članke, v katerih slikajo brezupen padec socializma. Z neprikritem veseljem hite konstatirati, da so socialistične stranke oslabljene in da se je ljudstvo odvrnilo od marksističnih učiteljev ter postalo patriotično in sovražno mednarodnemu socializmu. "Socializem v Nemčiji je skrahiral!' "Fiasko komunizma v Rusiji!" "Delavska vlada v Angliji ne izvaja programa svoje stranke!" "Nemčija jadra v monarhijo!" "Rusija uvaja kapitalizem!" To je nekaj naslovov, ki jih najdete dan za dnem v kapitalističnem časopisju. "Želja je mati misli," pravi pregovor. In zavedni kapitalizem ničesar bolj ne želi, kakor skrahiranje socialističnega gibanja. Pri tem pa ve, da socializem ni skrahiral, kajti ako hoče kaka stvar skrahirati, mora obstojati. Ker pa socializma ŠE NI, ne more skrahirati. Več kot pol stoletja je preteklo od kar je pisal francoski ekonomist Ceriber v reviji "Journal des Economistes", da socializem ni vreden kot abstraktna teorija niti te časti, da se o njem resno govori. Najslavnejši tedanji ekonom Louis Reibaud je pa dejal, da je socializem umrl in vsaka beseda o njem bi bila kakor nagrobnica. Internacionala socialističnih delavcev je bila takrat šele ustanovljena in ni imela še nobenega vpliva. V času, ko sta Ceriber in Reibaud sporočila svetu, da je socializem umrl, je bila zadušena pariška konui.ua in socialistično gibanje po svetu je bilo komaj v povojih. Ceriber in Reibaud sta umrla in šla v pozabljenost, ker nista zapustila ničesar, kar bi jima ohranilo življenje v zgodovini. Socializem, katerega sta proglasila za mrtvega, živi. V vsaki deželi so imeli in imajo učene ljudi, ki pripovedujejo vsa leta, od kar obstoji socialistično gibanje, da je socializma skrahiral, da je umrl, da je doživel gorostasen polom. Socializem ni rastlina, ki požene iz zemlje preko noči, se razcvete, in potem ravno tako hitro usahni. Če hočemo za razvijanje socializma najti primero v rastlinstvu, moramo izbrati hrast. Socializem je že pognal svoje korenine, ki se raztezajo vse dalje in dalje. Njegovo deblo je že močno; kar sa na njemu posuši vej, odpadejo brez škode za korenine in deblo. Nemčija je v gospodarski krizi. Istotako Francija, Belgija, Španija itd. To ni krivda socializma. Za gospodarske polome, za mizerijo in kaos, ki vlada v Evropi, je kapitalizem odgovoren. V kapitalizmu ni rešitve za človeštvo. V kapitalizmu so vzroki za vojne; imperializem ni socialistična iznajdba; glad poleg razkoštva in orgij je mogoč samo v razredni družbi; mi-litaristična tekma je svojstvo kapitalističnega sistema. To so socialne hibe sis-tema, ki danes vlada nad človeštvom. Ta sistem je imel nalogo voditi družbo iz fevdalizma v kapitalizem — korak naprej v razvoju — in jo je izvršil. Svetovna vojna pomeni eno zadnjih njegovih krvavih poglavij. Ampak zadnje še ni bilo. Znači pa dobo, v kateri je začetek prehajanja iz kapitalizma v socializem. Kapitalizem je bankrotiral. S svojimi razvojnimi zakoni je samega sebe vpropastil. In čudno, krivda za kaos, za gospodarsko anarhijo in glad vali na socializem. Ako bi se dogodilo, da bi ob tej uri razpadle vse socialistične stranke, vse unije, in da bi prenehalo vse socialistično časopisje, razvoj iz kapitalizma v socializem bi šel naprej. Socialistične stranke ne bodo razpadle in socialistično gibanje ne bo umrlo. Lahko se ga v enem ali drugem času v tej ali oni deželi oslabi, lahko se ga zatre, lahko se ga požene v mrtvilo za celo vrsto let. To se je dogajalo v prošlosti in se bo v bodoče toliko časa, da človeška družba dozori za socializem. Ker pa bo dozorevala počasi, bo tudi proces prehajanja iz kapitalizma v socializem počasen. Socializem je komaj na pragu nove dobe. In od praga do svetovne socialistične uredbe je zelo daleč. Stebri sedanje družbe se zavedajo, da je socializem na pragu, ker ga vidijo. V svojem strahu ne žele ničesar bolj kakor to, da bi socializem umrl predno bi stopil preko praga. Te želje so jim v uteho. Socializem pa postaja večji, ogromnejši, in riše po zemeljski obli. Vso bo prerisal in predelal, zagovorniki starega pa mu bodo prerokovali smrt in ga proglašali za mrtvega dokler bo kaj življenja v njih. t Članstvo U. M. W. of A. narašča. Leta 1918 je unija ameriških premogarjev narasla na 410,000 članov. Potem pa je do leta t922 nazadovala za kakih 286,000 članov. Od 1. 1922 je šla zopet navzgor in kakor se je glasilo poročilo in.dianapolski konvenciji, je imela United Mine Workers koncem leta 1923 najvišje število članov v svoji zgodovini, namreč 445,734. Računa se, da je vseh premogarjev v Zedinjenih državah do 800,000. Izmed teh jih je nad 50% organiziranih. Neunijski kraji se nahajajo v Alabami, West Virginiji, Coloradi, Pennsylvaniji, New Mehiki, Utah in v manjši meri tudi v nekaterih drugih državah. Nekateri teh okrajev so bili že organizirani, posebno tekom zadnje stavke premogarjev, pri pogajanjih z operatorji za sporazum pa jih je unija pustila na strani, kar je pri prizadetih stavkarjih vzbudilo splošno ogorčenje. Razočaranje je pa zelo slabo agitacij-sko sredstvo. Obletnica pariške komune. Dne 18. marca 1. 1871. je pariški proletariat vrgel raz sebe stare suženjske okove in proglasil komuno. Vest o revoluciji v Parizu se je raznesla kakor blisk po Evropi. Pariz je postal centrum republikancev in "gnezdo revolucij", kakor so ga zvali reakcionarji. V času, ko je vladajoči cesarsko kapitalistični napoleonski režim na Francoskem v vojni s Prusijo popolnoma bankrotiral, je vstal pariški proletariat s ciljem zgraditi idealnejšo družbo na razvalinah vojne iri cesarskega kraha. Vojno iz leta 1870 med Nemčijo in Francijo ni bilo mogoče preprečiti, ker jo je hotel imeti Bismarck sam. Nemške armade so bile dobro pripravljene in Bismarck je bil odločen izpeljati svoj načrt. V Franciji pa je bilo vse narobe. Nemci so Francoze že potlačili, ko so se jeli ti šele pripravljati na vojno. Po dveh za Francoze ponesrečenih bitkah so udrli Nemci v Francijo. Armado Napoleona III. so Nemci obkolili in jo premagali. Devetdeset tisoč Francozov, mediiji-mi cesar Napoleon III., je bilo ujetih. V trdnjavi Mentz pa se je podal Nemcem francoski general Bazaine s 170,000 možmi posadke. Nemška armada je prodrla do Pariza. Napoleon III. se je osvobodil jetništva, pobegnil v Anglijo in tam umrl. Francoska politična hegemonija nad Evropo, ki je trajala nad 70 let, je bila zlomljena. Z njo je padlo tudi francosko cesarstvo. V Parizu pa se je sestavila nova vlada, ki so jo dobili v roke ljudje slabši od Napoleona. Samo 71 dni je živela pariška komuna. 28. maj je bil njen zadnji dan. Versaillska vlada jo je zadušila v potokih krvi.Sodobni zgodovinarji računajo, da je bilo pomorjenih okoli 17,000 komunardov. Vlada, ki je zatrla komuno, je bila tista, ki je zavladala 4. septembra po padcu Napoleona in njegove dinastije. Bila je to vlada nizkotnih karakterjev, strahopetna pred mogočneži in brutalna napram izmozganim masama. Komuna je bila pogažena, ker se še niso izpolnili njeni pogoji. Tragično se je izvršil heroični in gigantski boj pariškega delavstva. Še po porazu so mu sledile strašne žrtve. V zgodovini proletarskih bojev za svobodo pa ostane pariška komuna za vse čase slavno poglavje. Radi pomankanja prostora smo morali M. D. Danishev članek o problemu naseljevanja izpustiti/ priobčen bo prihodnjič. Tudi nekaj dopisov je moralo izostati. Molekovo predavanje "Priče organske evolucije" smo pričeli priobčevati v tej izdaji. { SEMI NT J A. Kdo izgublja? — Diktature in parlamenti. — Moč bankirjev. — Reformiranje mohamedanizma. — Moderni Vatikan. — Cerkve v Zed. državah. — Pomankanje krščanstva v krščanstvu. | Ko je pričela vrednost franka padati, so jih hiteli "Francozi izmenjavati v tuje valute. Poin-care je dobil v Ameriki veliko posojilo, frank je šel kvišku, in nekateri špekulanti so "zaslužili" pri tem miljone frankov. J. P. Morgan, ameriški bankir, je preskrbel posojilo. Listi pišejo, da ko bi Morgan hotel pokupiti franke takrat ko so padli v vrednosti, potem dal posojilo Franciji kar bi stabiliziralo frank in ga pognalo kviško, bi naredil pri tej špekulaciji toliko dobička, kolikor znaša njegovo posojilo. Tudi pak pri takih igrah nekdo izgublja. Kdo? * * # Poincarejeva vlada je visela na niti. Senat jo je rešil z malo večino glasov. Rešil pa jo je pred krahom Morgan, ker ji je dal posojilo pod pogoji, kakor jih je on narekoval. Velika je moč mednarodnih bankirjev. * # # Nemški državni zbor je razpuščen, ker baje ne odgovarja sedanji psihologiji večine nemškega ljudstva. Mase se nagibajo danes na radikalno, jutri na reakcionarno stran, ker iščejo izhod iz mizerije. Poincarejevi vladi pa je dala francoska zbornica moč izdajati dekrete, ne da bi jih moral preje potrditi parlament. Poin-care je hotel to moč raditega, ker je treba v krizah, kakršna je sedanja, naglih odredb, zbornice pa so počasne in zavlačujejo sprejetje nujnih zakonov z dolgimi debatami in obstrukci- jami. To je en korak do diktature v Franciji. # # # Primo Rivera, diktator Španije, in Mussoli-ni, dikdator Italije, sta v težkem položaju. Lahko je izdajati dekrete, veliko težje pa je uvesti gospodarsko stabilnost. Riverova vlada je rahla, Mussolinijeva pa je še trdna. Kljub temu iščeta oba zaslombe izven krogov svojih ožjih pristašev. Mussolini bo poskušal vladati celo s parlamentom, ako bodo imeli v njemu fašisti večino. V nasprotnem slučaju ga bo kmalu po volitvah razpustil. Poincare je najnovejši diktator v Evropi. Francoski kapitalisti in kmetje ga bodo tolerirali, ako se mu posreči dvigniti vrednost franka in uvesti stabilnejše gospodarske razmere. V ta namen pa se bo moral poslu-žiti drugačne politike napram Nemčiji. Francija ne more prospevati- poleg razmrcvarjene Nemčije. Turška zbornica v Angori s svojim voditeljem Kemal pašo je na delu za moderniziranje Turčije po vzoru zapadnih držav. Cerkvene zakone, ki so bili pod sultanovo vlado veljavni tudi za posvetne zadeve, nadomešča ž zakoni, ki nimajo z vero ničesar opraviti. Izvedla je ločitev cerkve od države, toda v praksi te ločitve še dolgo ne bo. Turki so še preveč verni in tako-zv&no svobodomiselno gibnje je v Turčiji slabotno. Vlada se tega zaveda, pa skuša modernizirati mohamedansko cerkev. Tudi to ni lahka naloga, ker je duhovščina ignorantna, fanatična in starokopitna. Toda začetek je storjen in če se bi Mohamed čez nekaj desetletij povr- # nil, ne bi več spoznal svoje vere. * # # Iz Rima poročajo, da namerava zgraditi Vatikan radiotelefonsko postajo za pošiljanje brzojavnih depeš. S tem bi postal papež neodvisen od italijanskega telegrafa, katerega se mora posluževati vatikanska diplomacija v občevanju s papeževimi zastopniki v inozemstvu. Bili so časi, ko je katoliška cerkev preganjala iznajditelje, jih mučila in sežigala na grmadah. Do pred par leti je bilo vatikanskim duhovnkom prepovedano voziti se v avtomobilih. Noben dvor se ni držal starih tradicij toliko časa kot papežev. Ampak čas gre naprej in Vatikan se skuša pomikati z njim. Krščanske cerkve se znajo asimilirati. Ali bo tudi mohame- danska pokazala to sposobnost? * * * Leta 1923 je bilo v Zedinjenih državah 237,-404 cerkva, v katere je zahajalo 45,457,366 vernikov, ali 680,015 več kakor 1. 1922. 206,843 duhovnikov je skrbelo za dušno pastirstvo, ali 2,733 več kakor leta 1922. V pro-šlem letu je bilo zgrajenih 2,884 novih cerkva. Ako so te številke točne, je v krščanskih in drugih verah zelo malo vere, kajti če bi je kaj bilo, bi krščanski svet ne bil tako oddaljen od krščanstva. Sicer pa so vere produkt ljudi in so raditega take kakršni so ljudje. tjt® Izključevanja v W. P. J. B. Salutsky, bivši član eksekutive Workers' Party, je nedavno sklical v New Yorku konferencp, katere namen je bil organizirati "komunistično prosvetno ligo." Eksekutiva omenjene stranke pa je sporočila svojemu newyorškemu organizatorju, da bo vsak član, ki se to konference udeleži, izključen iz W. P. Konferenca se je vršila in eksekutiva W. P. je izvršila svojo grožnjo. Med izključenimi je tudi L. Hen-din, ki je bil eden vodilnih članov W. P. v New Yorku. J. B. Salutsky izdaja z nekaterimi drugimi bivšimi pristaši W. P. svoj mesečnik "American, Labor Monthly", ki ga W. P. bojkotira. Salutskijeva skupina se prišteva k "čistim" komunistom, medtem ko smatra sedanjo ek;sekutivo W. P. z Ruthenbergom na čelu za oportu-nistično in kompromisno ter škodljivo komunističnemu gibanju. ANGELO CERKVEN I K: MARIŠKA. (Nadaljevanje.) Tedaj pa se vojak prekucnil, in puška je odletela. Kriknila je. Spotaknil se je ob kopico kruha v predpasniku. "Strela," je zaklel, "kaj pa je to? Ravno na deski. Kdo je to? Kje si? Ha, ženska, golobiči-*'ca, Mariška, kaj?" Mariška se je sesedla in nemo bulila v vojaka. Vstati je hotela, a noge so ji odpovedale. Z rokami se je hotela oprijeti voza, a prsti so ji štrleli narazen, hotela je odpreti usta, nekaj povedati, a ustnice so se stiskale in niso poznale ne črke, ne besede. "Ven, Mariška," je rekel tiho Spiesser. Prilezla je ven, poslušna kakor otrok. "To, kar si nakradla, vzemi," je velel, "o ceni pa se še pomeniva." Tih je bil njegov glas in njo je bilo strah. Težko butaro ji je pomagal na hrbet. Še nikdar v življenju ni nesla kaj tako težkega. Spotikala se je ob vsakem koraku. Mnogokrat je padla na tla, in obraz ji je krvavel in gorel. Zdelo se ji je, da nosi v butari sam pekel, a četudi je hotela butaro zagnati stran, ni mogla, kajti butara se je je krčevito oklepala, zrasla je ž njo v eno samo telo. Ničesar ni umela. Njen um je dospel do črte smrti in onemogel se je zgrudil, ko je spoznal svojo nemoč, pred durmi, ki vodijo v ono drugo stran človeka. A ona druga stran človeka, njeno bedno srce, je s strahom govorilo besede o samožrtvovanju in o koncu sanj, o koncu sreče. Govorilo ji je, da je vse končano, in da ni več Velike nedelje — na tem svetu. Čudno! Glas njega, ki je umrl s kletvijo "Prokleti!" na ustnicah, je za večno utihnil. Tudi beseda "Umri!" je umrla za vedno. Občutila je v tistem trenutku, da je umrl, da je odšel, ker je že vse končano in bi njegova pomoč bila-odveč. Spoznala je, da je prodala svoje telo in sv<*-jo dušo zavoljo svojega telesa samega. Doma se je zgrudila na Dašino posteljo. O, če bi bil on, ki jo je vabil, danes tukaj! Šla bi ž njim kamorkoli. Kamorkoli, tudi v širno ravan, ki ji je bila ugrabila Marico, starega Mihajla. "Daša," jo je poklicala, "vstani, Daša, najina pot vodi čez jarke v našo stepo." Daša si je pomencala oči, odprla jih je in vprašala: "Kam hočeš, mamuša, kam hočeš sedaj čez jarke? Tistikrat bi bili'šli! Sedaj pa ne moreva; kako, ko so tam Avstrijci?" "Gre, prav lahko pojde tudi čez jarke; tam kjer so Avstrijci, pri 35. pešpolku je mnogo Ru_ sov, Rusinov. Kar oni naju popeljejo čez." Govorila je, toda zavedala se je prav jasno, da ne bo šla nikamor, ker ni sile v njej, ki bi jo nesla tja čez. Niti sile, niti vere, niti upanja! A govorila je venomer. Lagala je — komu? Sebi? Daši? Morda nikomur. Lagala je, ker je v vsakem upanju pol laži, in ker je vsaka resnica bila nekdaj pol laži. In marsikatera resnica se je spremenila v laž. Lagala je, povijajoč stvari v dve culi in majhen zabojček. "Ta zabojček vzemi ti, Dašica, ti dve culi pa si otovorim jaz." Odprl je vrata in stopil v kuhinjo Spiesser. Bil je majhen in čokat možak; brki so mu rasli kakor Viljemu, cesarju, in gledal je, kakor domača mačka. - "Dober večer, mladenka moja, dober večer Mariška," je izgovarjal premišljeno^ poudarjajoč zlog za zlogom. Nič ni odgovorila. Stala je pri ognjišču in ni se ganila. "No, a naj se vsedem?" "Tako, golobček moj, tako, tukajle se vsedem," je dejal in se skoraj vlegel na njeno posteljo. Trenutek je bilo vse tiho in mirno. Popravil se je,'povlekel se še bolj v. posteljo, vle-gal se nanjo, skrčil je noge v kolenih, obrnil se vznak in gledal v strop. Daša se je pokrila z o-dejo čez glavo. "Daša," jo je poklicala Mariška, "daj, glej ven!" A Daša ni pogledala ven. Trepetala je pod odejo pred zločestimi očmi čokatega moža. "No — in?" jo je vprašal Spiesser skoraj razžaljeno. Molk. "No, ne bo nič?" Molčala je.- "A, golobček, verujem, verujem. Težko je in nerodno, če človek mesece in mesece krade. Človek je hudo v skrbeh." "Pojdi in naznani me! Pojdi! Takoj pojdi!" Pred njo se je pojavil mož, na zmaju jahaje. Videla ga je natanko, in svojega moža je tudi spoznala, ki tam daleč plače nad njeno sliko in moli pred Bogom, da bi bil že konec te proklete dobe. "Hm, hm," je nadaljeval Spiesser, "nisem hudoben človek. Človek mora pač jesti, toda kar tako, kar brezplačno, to ne more biti. Treba bo nekaj dati, saj ne mnogo, a nekaj!" "Kaj hočete? Govorite! Hitro, hitro!". "Le potrpite, golobček moj!" "Ne kličite me tako! Prenehajte! To me žali, boli me!" "Glej, glej! Če pa je tako, no seveda, v tem slučaju bom pač rekel preljuba, visokospošto-vana gospa, ali če hočete, devičica." "Saj niste hudobni! Gotovo imate doma ženo, dobro ženo, majhne otročiče, ki ravno tako ;n toliko trpijo, kakor jaz in moja mala. Bodite dobri gospod!" Zarezal se je iz vseh pljuč in zazdelo se ji je, da je slišala v njegovih prsih čuden hropeč, dvigajoč se jok. "Ha, ha — ženo imam! Dobro ženo! Seveda ženo, vlačugo, tako, kakršna«si ti! Saj ste vse enake. Prokleto seme! Imam jo, ki mi je rodila otroka, majhnega, lepega, nad vse srčka-nega. Pa sem šel. Ali je šlo tedaj prekletstvo klavnice tudi v gozdove, kjer je zrasla živina za klavnice. Tudi tja je šlo in morilo je duše, kakor mori tukaj duše in telesa. Blaznica zavzema vse večji in večji prostor. Strahotno se širi in veča." Zakrilil je z rokama v zraku, da bi pokazal v velikem kolobarju, kako se blaznica od dne do dne širi. Stopil je s postelje k mizi. "Blaznica, ti pravim! Velika blaznica! In ne samo nas moške, ki smobili rojeni in vzgojeni samo za norišnice in klavnice, tudi vas ženske, ki ste nosilke duše, ki ste počivališče naših utrujenih duš in src, ki ste shramba našega Najsvetejšega in Najlepšega, tudi vas je zajela blaznost! O, in mojo ženo tudi!" "Mojo ženo!" Zarjul je, da je Daša skočila s postelje, da je Mariška preplašeno odprla oči, in razširila roki, loveč sapo in moč s krilečima rokama. "Moja žena," tako je v pretrganih stavkih pripovedoval Spiesser, "moja žena. Lepa. Mlada. Bil je tam major. Mlad in postaven. Ni bil čokat — o . . . o . . . čokat ni bil — jaz sem majhen in čokat — ni bil majhen in grd, kakor jaz — ne grd, ne čokat." Jokal je. . "Lep, postaven je bil. Človek, ki je osvajal ženske z enim samim pogledom, tudi najboljše zakonske žene! Da, človek, ki je imel polna prsa odlikovanj, nešteto spominov na velike pokolje, grozne umore in mnoge krivice! Ta človek je prišel in je ugrabil delavcu ženo." "O . . . o . . . oh," je hropel, "vzel jo je, ž njim je šla, doma pa je pustila mojo malo. Ž njim je šla! Kam?" "Potolažite se, človek," je zašepetala Mariška. . , "Potolažite se! Hahaha — da,' da, potolažim se! A potolažila me boš ti! Le ti! Kolikokrat, a, kolikokrat si varala svojega moža?" Zapičil je pogled v njo, da je odskočila in sklenila roke: "Prizanesite mi, otrok posluša! Še nikdar, nikoli!" Še nikoli, res? To bo sladko maščevanje!" "Maščevanje?" je vprašala samo sebe, "zakaj maščevanje?" "Prišel sem domov," je nadaljeval, "in ni je več bilo. O, ni je bilo! Sosedje so se posme-hovali. Norčevali so se iz mene rekoč: "O, o, čokati, vitki major je bil lepši .... Sla je ... " (Dalje prihodnjič.) PRIČE ORGANSKE EVOLUCIJE Predaval IVAN MOLEK v soc. klubu štev 1 v Chicagu dne 22. februarja 1924. O tem predmetu se danes veliko piše in, razpravlja. Bryan agitira po južnih državah za zakone proti evoluciji. Nasprotniki, ki pobijajo vsako resnico, se ljuto zaganjajo v vsakogar, ki uči to resnico. In po pravici, ker odkritje te velike resnice pomeni konec starega naziranja o postanku sveta in življenja. Še ni dobrih 50 let tega, ko so ljudje — tudi tisti, ki so se smatrali za*učene — verjeli, da je bilo vse, kar je, svet, vse rastline, vse živali in vsi ljudje — beli, črni, žolti, rjavi in bakrenasti Indijanci — da je bilo vse to ustvarjeno v enem tednu pred kakimi 6000 leti tam nekje na Jutrovem. Yerjeli so, da je bilo vse to od prvega dne takšno kot je zdaj: celo stvarstvo ima od začetka isto obliko in isto sliko; vse je bilo postavljeno na svoje mesto. Kača je bila zato v raju, da je zapeljala Evo, Eva je bila zato, da je zapeljala Adama in Adam je bil zato ustvarjen, da je prišel grešni človek na svet. Prvi človek je moral biti grešnik zato, da smo potem vsi ljudje grešniki že po rojstvu. — Verjeli so, da živali zato hodijo po štirih, da pokažejo svojo pokorščino in podložnost napram dvonožcu-človeku, ki hodi zato po dveh, da lahko zavija oči proti nebu. — Rože zato cveto, ker cvet lepo diši človeku, in zvezde so bile zato posejane po nebu, ker lepo migljajo. Verjeli so, da je človek zato drugačen od drugih stvorov — da nima perja, štirih nog, parkljev ali krempljev, rogov in repa — ker je ravno tak kot njegov stvarnik. (Ko je nekdo nekoč zapisal, da je bil človek ustvarjen po podobi njegovega stvarnika, tedaj gotovo še ni vedel, da je zamorec tudi človek in žolti Mongo-lec tudi, ker potem bi se bil vprašal: Po čigavi podobi je pa bil zamorec ustvarjen?) Nasprotno zamorec verjame, da je njegov stvarnik črne polti, "ker drugače ni ustvarjen po stvarnikovi podobi. In če bi kamela si kdaj zamislila svoje ustvarjenje, ne verjamem, da bi bila tako velikodušna, da bi ne rekla, da ni bil stvarnik nihče drugi kakor kamela. Danes pa svet ve -— saj znanstveni del sveta ve — da ni tako. Ve, da vse to so svečane pripovedke poštenih in dobromislečih starinov iz onih davnih časov, ko je bilo človeštvo še na otroški stopnji svojega miselnega razvoja. Človek se je tedaj trudil na najboljše načine, da si bi razrešil uganko vsega tega, kar je bilo okrog njega, pa si je izmislil razne pripovedke', ki so mu bile naposled sveta resnica. In to je bilo dobro za takratnega človeka. Nekaj je moral imeti. Saj ima tudi sedemletni otrok svoje domišljije, in bedasto bi bilo, če bi mu jih branili. Ali otrok odraste, in smešno je, če se vrača v domišljije svojih detinskih let. Človeštvo je tudi že odrastlo in njegovi detinski nazori mu ne zadostujejo več. Moderna in pozitivna veda je naposled odkrila resnico. Veda, stroga veda, ki vse preišče in pretakne, ki vsako stvar pregleda od zunaj in znotraj, obrne gor in dol, dokler ne dozna za pozitivno, kaj je stvar, iz česa je in kako je prišla — ta veda, ki zahteva za vsako stvar absolutne dokaze — ta obenem skromna veda, ki se ne napihuje in ne pravi: Vse že vem, tako je in nič drugače! — pač pa pravi: Do danes vem sa- mo to, in to, kar vem, vem; trudim pa se, da izvem še to, česar ne vem, da enkrat izvem vse — ta pozitivna veda nam je povedala v zadnjim petdesetih letih, da vse, kar je, je proces. Nič ni stalnega. Nič ne stoji. Vse teče, vse se giblje, vse potuje, vse se izpremi-nja: vse raste. Svet je zrastel in življenje je zrastlo na njem. Svet ni star 6000 let, temveč prej 6000 miljo-nov let. Teh par tisoč let, kar jih pozna zgodovina, je kakor ena sekunda proti enemu letu. Pred tistim časom, v katerega so starinci postavili Adama in Noe-tovo barko, so bile dolge dobe, dolgi veki na naši zemlji. Vsaka doba, vsak vek je imel svoje forme življenja, svoje kontinente in oceane, svoje reke in gore. Tako bo tudi v bodočnosti; vsak vek, ki pride za nami, bo imel svoje oblike ^življenja in sistemov. —= Bil je čas, ko na zemlji ni bilo nobenega življenja, ni bilo ne kopnin pa tudi ne morja in nobene vode. V tistem veku je bil svet najprvo krogla plina, potem pa krogla vrele lave, ki je sijala in žarela kakor danes žari solnce. Zemlja je še danes v svojem središču masa vrele lave. Dokaz temu so vulkani, ki vsak čas tupa-tam bruhajo to lavo na dan. fn enkrat je bil čas — moral je biti ta čas — ko se je skorja zemlje toliko ohladila, da se je vodna para, ki jo je oklepala, izpre< menila v dež, in dež, ki je padal na razbeljena tla žlin-draste mase, je naredil prvo morje. V tem morju so se naredile prve usedline, katere je voda zanesla s kopnega in te usedline so bile materijal za kamen peščenec. Prirodne sile, ki nikdar ne mirujejo, so skozi eone vekov razvile gorovja in dolovja, kopnine in vodovja in neprenehoma preobrazovale lice zemeljskega površja. — In ko so prišli ugodni pogoji — in enkrat so morali biti — se je pojavilo življenje na zemlji. Majhno in revno je bilo to življenje v začetku: drobna celica, ki se ne vidi s prostim očesom; celica brez kosti in krvi, enostavna masa žolici podobne tvarine brez kake forme, o kateri še ne veš, dali je žival ali rastlina. In iz teh drobnih stvaric je zrastlo vse organsko življenje na zemlji, pognalo dve mogočni veji živalstva in rastlinstva — in krona na tem drevesu življenja je človek. Trajalo je miljone in miljone let, predno je zemlja dobila sedanje lice in predno se je človek sploh zavedel, da je človek. — Geologija — to je znanstvo o gradnji zemeljske skorje — nam pove, da je bila Amerika enkrat malo večji otok in Južna Amerika se je držala Afrike. Evropa je bila dolge veke odrezana od Azije z morjem, ki je segalo preko današnje Rusije, Ogrske, naših slovenskih krajev, južne Bavarske, Švice, severne Italije in Francije do Atlantika, ki je bil takrat jezero. Sedanje ponosne Alpe so bile takrat morsko dno. Bil je čas — v premogovi dobi — ko je bila vsa Misisipiška dolina od Colorade do Pennsylvanije morje, pozneje pa močvirje, natlačeno s tropičnim rastlinjem, v katerem so se valjali dinozavri — velikanske kuščarice — ki so izumrli pred deset miljon leti. Dalje je bil čas, ko so v Severni Dakoti rastle palme — in ravno tako na Češkem, v Grenlandiji in na Špic-bergenu, kjer je danes večen sneg in led. Bil je čas, ko še ni bilo gorovja Rocky Mountains, niti Alp, Pire-nej ne Himalajev, bile pa so druge gore, katerih danes ni več, ker so pod morjem. Vse to nam pove veda. Pove nam tudi, da ni v materiji ali snovi, iz katere so sestavljena vsa organska bitja s človekom vred, nobene bistvene razlike. Vse živali s človekom vred iinajo svoj začetek v jajcu ali jajčku in vsa živa bitja so sestavljena iz celic ali stanic in vse te stanice so sestavljene iz enake proto- plazmične snovi. Naj bo hrošč, riba, slon, zamorec, Indijanec, Lloyd George ali rimski papež — vsi imajo' svoj začetek v eni sami celici, ki se prav nič ne razlikuje druga od druge. Razlike na zunaj so velike. Edino slepec ne vidi razlike med ribo in človekom _ ampak riba in človek imata hrbtenico z mozgom v sredi in imata po dva para udov, en par spredaj drugi par spodaj; razlika je le ta, da človeški udje' se imenujejo roke in noge, ribji pa plavute. Perutnica ptiča je precej drugačna na zunaj od noge krokodila — toda vzemite ptičjo perot, prednjo nogo psa, plavuto kita in prednji ud krastače ali krokodila, denite jih iz kože in videli boste, da imajo bistveno iste kosti kakor človeška roka. Vzemite okostnjak človeka in primerjajte ga z okostnjakom opice ali katerega drugega sesalca in videli boste, da je v prvem kakor v drugem enako število kosti in enako število kostnih zgi-bov ali členov. Ali so te podobnosti le slučajne? Ali ne pomenijo nič?—Pozitivna veda nam odgovarja: Ne, niso slučajne! Vse te in še mnoge druge podobnosti so dokaz, da so živali in sploh vsa organska bitja produkt naravnega procesa, ki se imenuje razvoj ali s tujo, iz latinskega izvirajočo besedo evolucija. Vsa živa bitja, živali in rastline, so se razvila in se še danes razvijajo dalje. Krona vsega razvoja je pa človek, ki se je razvil iz vrste najpopolnejših sesalcev na vrhu mogočnega drevesa vsega organskega življenja. Razvoju pa ni podvrženo le organsko življenje. Tudi neorganska, ali takozvana mrtva snov — ki pa v resnici ni mrtva, ker absolutno mrtvega ni nič — tudi neorganska materija je podvržena evoluciji. Najnovejše odkritje zmagoslavne vede je, da organska ali živa snov izhaja iz neorganske snovi. Vsaka snov je v svojem začetku neorganizirana, kaotična. Svet in ves solnčni sistem se je razvil iz mase neorganske snovi v najprimitivnejšem stanju: v stanju elektronov. Znanost vidi vsako jasno noč na nebu priče tega stanja, priče evolucije svetov in solne. Te. priče so nebule. Nebula je svetla megla prasnovi, to je elektronov, ki zgoščeni v atome in molekule, predstavljajo rojstvo sveta. To se vrši večno. iSleherno sekundo se rode novi svetovi in umirajo stari v vesoljstvu. Snov, sestavljena iz elektronov v atomih in atomov v moleku-lih, je končno prešla v prvine ali elemente, katerih pozna veda do danes 92, in ti elementi so fizično gradivo vseh mrtvih in živih organizmov. Zadnje čase je veda odkrila, da se razvija in izpreminja .tudi bistvo snovi same, da evolucija deluje tudi v kemičnih elementih. Učenjaki šo dognali, da se kovinski element uranij izpreminja v radij, radij se izpreminja v helij in zlato prehaja v svinec. Vsi elementi so produkt neorganske evolucije. Evolucija pa ni le v formah žive in mrtve snovi, pač- pa deluje tudi na duševni strani življenja. Človeška družba se razvija, razvijajo se jeziki, šege, navade in vere, razvijajo se ideje, politične institucije, kulture, čustva, mišljenja in um. (Dalje prihodnjič.) i^t Debs ni kršil postav, kljub temu so ga poslali v ječo. Tisti, ki so ga obsodili, so kršili zakone, pa so vendar na prostem. Svetost Justice ne sme biti omadeževana, — so rekli takrat, ko so obsojali "rdečkar-ja". Kje si sedaj, Pravica? Zakaj ne priženeš v Atlan-to razne "justične" tajnike, senatorje in druge "pa-triotične" stebre, ki te smešijo v tvojem imenu? DOPISI. naše naloge in naša pota. Piše JOHN TERČELJ. Predsedniške volitve, ki na vsaka štiri leta vznemirjajo ameriško politično življenje, so blizu. Republikanski in demokratski političarji očitajo drug drugemu vse mogoče grehe. Škandali, ki jih razkrivajo v Washingtonu, so prišli na dan proti volji obeh strank. Ampak sedaj so oboji razgaljeni in ena stranka skuša zvaliti krivdo za graft na drugo. Ker so slučajno republikanci na vladi, se njih drži več korupcije. Ako bi se pripetilo pod bivšo demokratsko administracijo kakšno podobno razkritje, bi javnost videla, da se je ravno tako kradlo in varalo ljudstvo kakor pod republikansko vlado. Socialistična stranka v takih in enakih slučajih ne smatra "razgaljenih" tatov za absolutne krivce. V sedanjo korupcijo so zapleteni mornarični tajnik, bivši notranji tajnik Fall, državni pravdnik, njihovi assi-stanti itd. Navidezno bi izgledalo, da je hotel slučaj, da je prišlo v Hardingovo administracijo par nepoštenih ljudi, ki so omadeževali drugače pošteno republikansko stranko. Socialisti vidimo stvar v pravi luči. Daugherty, Denby, Fall, Roosevelt itd., so le funkcionarji stranke, ki je danes na vladi. Ta je kapitalistična stranka. Ona zagovarja gospodarski sistem kakršen je, in s tem zagovarja korupcijo, tudi če tega ne naglaša v svojih programih. Korupcija je svojstvo kapitalističnega sistema, in vsaka stranka, ki ga zagovarja, je sama korumpirana; ne more biti drugačna. Človeka grabi jeza, ko čita, kako premišljeno, kako hladnokrvno ropajo kapitalistični agentje ljudska bogastva — ki seveda še niso ljudska. Kljub temu so ti ropi škoda za ljudske interese in sramota za deželo, v kateri se dogajajo.. Saj mora biti "ponosne" Ameri-kance sram pred mislečim svetom, vsaj pred tistim svetom, ki dela na tem, da se odpravijo vzroki takih socialnih hib. Uverjen sem, da je republikanska administracija s svojimi tatvinami, ki so jasne kakor na dlani, dala socialistični stranki imenitne argumente za pobijanje korumpiranih strank v tej volilni kampanji. In vidim, da so drugi sodrugi enakega mnenja. Sod. Branstetter, bivši gl. tajnik soc. stranke, piše v svojem apelu članstvu, da je smrdljiva korupcija v Washingtonu ustvarila situacijo, katero moramo izrabiti. Njegovo pismo je bilo priobčeno v "Proletarcu" z dne 6. marca, v katerem pravi med drugim: ". . . Razkritje teapotskega 'škandala, goljufije v veteranskem biroju in razkritja korupcije v drugih vladnih departmentih; odklonitev bonusa veteranom; gospodarsko propadanje malih farmarjev in poskusi znižati davke bogatašem na račun ljudstva, vse to je ustvarilo situacijo, KATERO MORAMO IZRABITI. IN PRILIKO IZRABITI JO, IMAMO SEDAJ!" Sedaj, ko nas bodo obiskali političarji korumpiranih strank in prali pred avdijencami delavstva svojo umazano vest, je naša dolžnost storiti korake, da delavstvo izve resnico. Omogočiti moramo shode, na katerih bodo nastopali ljudski učitelji, oznanjevalci socialističnih naukov, in povedali delavstvu, da ga stare stranke varajo tako grdo, da se jim bo gnusilo, kadar se bodo potrudili spoznati njihovo igro. Ako nočemo smradu, ki ga širijo kapitalistične stranke, jim moramo vzeti moč. V ljudstvu je sila, ki jim jo lahko vzame. Pošljimo v zbornice naše poslance. Ako ne moremo dobiti jutri večino, lahko pošljemo v zbornice vsaj toliko poslancev, da bodo pognali kapitalističnim interesom strah v mozeg. Kadar pa nas bo dovolj zavednih, bomo VLADA! # • * Upam, da bo tudi jugoslovansko delavstvo v tem delu Pennsylvanije vršilo svojo dolžnost. Vzgajajmo nevedne; simpatičarje dobimo v organizacijo. Deluj-mo, da postane vsak delavec naročnik vsaj enega socialističnega lista. Koraki za sistematično delo v tem oziru so že narejeni. Konference socialističnih klubov, ki so se vršile dosedaj, so zgladile pot. Bodoče bodo izvrševale delo, ki ga imamo in MORAMO izvršiti. Sodelovati moramo z državno organizacijo socialistične stranke. Z okrajnimi soc. organizacijami moramo biti v tesnih stikih in jim nuditi sodelovanje naših klubov v čim večji meri. V sporazumu z njimi moramo sklicevati shode in agitirati, da se jih delavstvo tudi udeleži. Z našo literaturo moramo iti med kroge, katerim je namenjena. * * * Dosedaj smo razpravljali in delali. Razpravljali smo, kako je bilo, kako bi moralo biti, kaj je bilo prav in kaj ni bilo prav. Na naše konference so prihajali ljudje, ki so bili ljubosumni na naš napredek, pa ga skušali ustavljati. Veliko so si prizadevali za ta namen — ampak šli smo naprej z delom in, gremo naprej. Tudi v bodoče bodo vrata na naša zborovanja, otvorjena. Ne bomo pa pustili, da nam bi neprijate-lji tratili čas in sabotirali naše delo. Bili smo tolerantni, ker smo hoteli dokazati, da nam je za solidarnost in skupno delo. Neprijatelji se niso spreobrnili, ampak so trošili laži, ustmeno in s tiskano besedo v listih. Kdor se je hotel zanimati za potek našega gibanja, mu te trditve ni treba dokazovati. * * * Kako majhni so nekateri ljudje! O Marxu in En-gelsu nam bi še dovolili govoriti, toda bognedaj, da bi se spomnili Lenina. Takrat zakriče, da mi nimamo te pravice, kajti mi smo "izdajalci delavstva." Oni seveda imajo to pravico, ker so "brezmadežni". Toda poznamo jih in poznamo njihovo prošlost. Pred par leti so imeli še škapulirje na vratu. Sedaj pa tako hite naglašati svojo revolucionarnost, da jih ne utegneš niti vprašati: "Say, kakšna pa je vaša prošlost?" O tej molče ko grob. To, pravijo, je "njihova privatna stvar." * • • Zadnje čase so si vzeli za nalogo posečati te kraje. Nič nimamo proti ljudem katerekoli struje, ako je njih namen širiti razredno vzgojo in pridobivati delavce v organizacijo. To pa ni namen teh ljudi. Naše konference so bile uspešne. In vprašali so se, če ne bi bilo na kak način mogoče preprečiti, ali pa vsaj otežkočiti naše delo. Naš napredek jih boli. Zadnjič se je nekje hvalilo g. Novaka, da je "dober" govornik. Pravili so, da je govoril o Marxu, En-gelsu in o pariški komuni. In jaz vprašam: Ali ni socialistična stranka dajala delavcem vse mogoče priložnosti, da smo se učili spoznavati Marksova dela in dela drugih socialističnih mislecev? Ali nismo imeli priliko poučiti se o Komunističnem manifestu, in kedo da ga je spisal, v naših socialističnih klubih? Vsakdo, kdor je le hotel, se je lahko poučil o socialističnih naukih, o Marxu, Engelsu in drugih socialističnih mislecih. Pariška komuna ni za nas nikako novo razodetje. Ni treiba, da ljudje vedo kdo si bil in kaj si delal v prošlosti. Morda imaš slabo zgodovino, morda si bil marijoneta v rokah nazadnjaških klik. Nič ne de! Pridi na oder, pa govori o rečeh, o katerih so ti drugi pravili že leta nazaj, če si jih hotel poslušati, pa boš "dober" govornik. Morda bo kdo mislil, da si povedal kaj novega, pa boš postal "ugleden". Kako neki je padlo znanje v glave nekaterim ra-dikalcem? Če jih včeraj še ni bilo med nami, pač pa v taboru nazadnjaštva, ali je morda mogoče, da jih je razsvetlil sv. duh, ki jim je vlil toliko učenosti v glave, da so brleli plamenčki iz njih? * • * Danes se nekateri jeze n,a tiste, ki niso mogli (po njihovem mnenju hoteli) rešiti zatiranih ljudstev. Drugič pa bodo jezni na tiste, ki jih ne bodo mogli pripeljati v obljubljeno deželtf> Tako se bo ta "jeza" in obsojanje vleklo zmerom naprej. Hipokritični pismarji in farizeji, bili kjerkoli, so se vedno znali igrati z neukim ljudstvom. Igrajo se z njim, igrajo danes tako, jutri drugače, toda ljudstvo nima ne zabave in ne koristi od teh iger. Tisti, ki so delali in tisti, ki delajo, so bili od hinavcev in zava-jalcev vedijo obsovraženi in opljuvani. To ni škodilo njihovemu delu, ki so ga vršili in ga vrše za — ljudstvo. Tisti, ki imajo čas za kritiziranje, naj ga raj še obrnejo za složno delo. Kritike so na mestu in so koristne, ako pokažeš, kako je treba boljše delati. Bla-maž bo manj, zatiranja tudi, postajali bomo hitrejše sila, prerekanja bo manj in uspehi bodo večji. Mi smo za složno delo. Mi se nismo pojavili šele včeraj v razrednem boju. Kapitalizma nismo šele včeraj spoznali. Ker ga poznamo že dolgo in ker smo v borbi že dolgo, se zavedamo, kako potrebna je solidarnost v delavskih vrstah. Pokazali smo to v prošlosti, in te poti se bomo držali tudi v bodoče. Kdor hoče ruvati, naj ruje! Mi smo šli preko takih elementov v prošlosti in bomo šli v bodoče. Kdor hoče delati solidarno, smo bili pripravlj.eni delati z njim in bo^io v bodoče. Naš cilj je socializem in vse naše delo mu je posvečeno. Nov klub J. S. Z. v Arirsi, Kansas. ARMA, KANS. — Slovenskemu delavstvu v Armi in okolici naznanjam, da smo tu s sodelovanjem so-druginje F. A. Tauchar in' sodruga A. Šularja ustanovili socialistični klub z 19 člani. Odbor kluba za sedaj je: M. Gorenc, tajnik; Joe Rugel, zapisnikar; Frank Godina, organizator. Seje novega kluba se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu po seji društva SNPJ. Vabimo vse rojake delavce, da pristopijo v naš klub in pomagajo delavski stvari, torej sebi, kajti le v organizaciji je moč! — Tajnik. Elyska demokracija. ELY, MINN. — Dopisi iz Elyja niso pogosti. To ne pomeni, da je zaspanost grb naše naselbine. Četudi daleč na severu, smo bili v slovenskem javnem življenju vendar večinoma v prvih vrstah. Mesto Ely je znano vsakemu Slovencu. Tu smo imeli misijonarje, ki so res misijonarili med pagani, imeli smo časnikarje in gospodarje časnikov, naši rojaki so se pririnili do bankirske stopnje in potem zdrčali navzdol, imamo sedež ene podporne organizacije, tu stanujejo gl. odborniki drugih podpornih organizacij, imeli smo svoje politike in "politikante", slovenska letovišča, holel pri jezeru za počitka žejne samotarje, Matija je elyska dika, imamo svojo čitalnico, narodni dom, cerkev in tako dalje. Ely ima blizu sedem tisoč prebivalcev, med katerim so zastopani Finci, Hrvatje, Angleži in druge narodnosti. Približno polovico elyskega prebivalstva pa tvorijo Slovenci, zato smo izvolili tudi slovenski mestni odbor. V mestnem zastopstvu smo imeli že prej večkrat svoje rojake. Župan, mestni blagajnik in mestni odborniki so bili "od nas doma", toda večina ni bila naša. Dogodilo se je tudi, da smo bili brez zastopstva, in edina koncesija, ki so nam jo dali, je bila, da so imenovali kakega Slovenca za policaja. Razumljivo je, da so bili vsi naši rojaki, ki so bili izvoljeni v razne mestne urade, "delavski prijatelji," tudi če niso bili. Naša mestna občina je zelo demokratična, istota-ko njen sedanji odbor. Ceremonij ne uganjamo. Županu pravimo Klenkarjev France, mestnemu sodniku pa Marko. Druge naše mestne odbornike poznamo pod imeni Lojze, Jože itd. Skoro vsi so bili inajnarji, ali pa so še. Eni so Gorenjci in drugi Belokranjci. Kakor vidite, ni nihče izmed naših mestnih očetov "gospod" ali "Mister". Imamo pa enega, ki je gospod in manjšina naših rojakov ga priznava za takega. Ta gospod je župnik France. Nekaj let nazaj je župnikoval v elyski slovenski fari pokojnik Rev. Joseph E. Buh, ki ni povzročal prepirov. Nekateri pobožnjaki so šepetali, da bo šla fara na hoben, kajti Rev. Buh je star in treba je mlade moči. In tako se je dogodilo, da so dali Buhu časten naslov in ga premestili v Duluth, fara pa je dobila novega, mladega, "gorečega" župnika. Od tedaj pa je špetir v nji, ki pa ne dela nikomur sivih las, razun morda Rev. Francetu. Zadnjič sem naletel na pogovor v neki trgovini, v kateri so pripovedovali, kako je g. France razbijal po prižnici in se hudoval nad dopisnikom v "Prosveti", kateri mu je prerokoval, da si bo moral najti bolj koristen poklic; obljubil mu je celo kramp in lopato. Cerkev, s prižnico vred, so zgradili stari naseljenci, pa se je Francetu morda ne zdi škoda. Razburjanje je škodljivo zdravju. France, mlad si še, jeza pa stara. Lansko leto si postal državljan. Če ne bo šlo drugače, boš pa kandidiral v kak politični urfad, v takega, ki kaj nese. Kaj bi razbijal! Vidiš, našega časopisja ne boš mogel očrniti, niti pri vernikih ne. "Proletarec" in "Prosveta" imata na Elyju do pet sto naročnikov. To število se ne bo zmanjšalo, pač pa večalo. Bili so časi, ko so rohnjenja proti naprednim listom kaj izdala, ampak to je že dolgo. Slovensko delavsko ljudstvo je izpregledalo! Ko se človek enkrat otrese duševne teme, se ne more več po-grezniti vanjo. Francetu priporočam, naj se sprijazni s to resnico. Tukajšnji rudniki precej dobro obratujejo in tisti ki delajo se ne pritožujejo, da imajo premalo dela, pač pa obratno. Plače pa so'nizke in kompanije so stvari tako spretno uredile, da je treba rudarjem opravljati gotova dela zastonj. J Že dvakrat se je poskušalo organizirat5 rudarje, prvič 1. 1907. Imeli smo že splošne stavke rudarjev po železnem okrožju Minnesote, in veliko lokalnih, organiziranih in neorganiziranih. Jeklarski trust je bil v vseh dosedanjih bojih jačji kot delavstvo. Volja za vzorno organizirano nastopanje rudarjev je še slabo utrjena. Preveč je še lakajev, špijonov in hlapcev, pa premalo solidarnosti med izkoriščanimi rudarji. Ker pa ni še vseh dni konec, in ker se naše časopisje širi, upamo na boljše čase. — Naročnik. Netočna poročila. AVELLA, PA. — V "D. S." z dne 14. feb. je bil priobčen dopis J. Hafnerja o dramski predstavi in. konferenci na Library, Pa. Na njegove laži je dobil od par naših sodrugov odgovore, kakršne zasluži. Jaz ga bom opozoril le na par stvari, ki še niso bile omenjene. Jernej pravi, da je bila igra "Tri sestre" vprizorje-na dne 27. januarja, to je isti dan, kot se je vršila konferenca. Nam iz Avelle, ki smo bili na konferenci, to ni znano. Bili smo med prvimi v dvorani in odšli med zadnjimi, pa ne vemo ničesar o kaki igri. Jaz bi tega niti ne omenjal, da me niso vpraševali nekateri tukajšnji rojaki, kako se mi je dopadla igra. Jernejev dopis so namreč čitali za zabavo, verjeli pa so, da je njegovo poročilo glede datuma omenjene igre točno. Mogoče je, da smo mi tisti čas spali v dvorani. Toda če bi, bi nas Jernej opazil in to gotovo sporočil. Ali pa je spal on, in se mu je sanjalo o igri, ki je bila igrana prejšnji večer. Da ne bo ugibanja kako in kaj, naj nam to stvar pojasni. Tudi o "duševnih leščerbah" se mu je sanjalo. Če misli, da bo s takimi izrazi kaj opravil za stvar svojih bosov, se moti. Ako bi Jern.ej poslušai tiste, katere psuje z "leščerbami", bi imel boljši razoru in ne bi bil toliko let med nazadnjaki kakor je bil. Njegove "luči" najrajše brle tam, kjer je kaj za podirati, ker ne znajo graditi. "D. S." ima svoje kolone zmeraj na razpolago vsakemu, ki hoče udrihati po socialistih. Ni čudno! Socialisti so zgradili kapitalizem, povzročili vojno in povojno mizerijo, ki vlada po svetu. Socialistov ni nikjer, pravijo v eni vrsti, v drugi jih pa dolže krivde za vse gorje, ki vlada po svetu. Ako je izdajateljem omenjenega lista n.a tem, da pomagajo proletariatu, zakaj ne porabijo tistega prostora za koristnejše čtivo? Z napadi na tiste, ki ne mislijo po vašem modelu in ne spreminjajo mnenj z^a-mi, se bo prokleto malo storilo za delavsko izobrazbo. Še tisto malo sloge, ki jo je najti v delavskih vrstah, bo šla rakom žvižgat v veliko veselje vladajočega razreda. Kedaj neki bo nekatere ljudi srečala pamet? — Delavec. Agitacija za naše časopisje. Soc. klub št. 27 v Clevelandu je poslal naročilo za 500 iztisov majske izdaje Proletarca. Naročil je tudi socialistični tednik "New Leader", katerega bo dobival deset iztisov tedensko. Naročila za majsko izdajo Proletarca prihajajo v večjem številu kakor prošlo leto in ako jih bomo dobivali v enaki meri do konca aprila, bo ietos izšla v mnogo več izvodih kakor lani. Predavanja v klubu št. 27 v Clevelandu. CLEVELAND, O. — Predavanja v klubu št. 27, J. S. Z., se vrše na vsaki drugi seji v mesecu. Predavatelj je visokošolec sod. Jos. Siskovich. Predava o raznih predmetih, kot o evoluciji, fiziki, astronomiji itd. Četrto nedeljo v marcu popoldne bo predaval o evoluciji življenja. Sodrugi, prihajate na ta predavanja v čim večjem številu in pripeljite s seboj tudi svoje znance in prijatelje. Delavci potrebujemo znanja, in predavanja so en način, da si ga pridobimo. Čim več bo zanimanja, v toliko večji meri bo klubu št. 27 mogoče vršiti prosvetno delo. — Tajnik. Združitev soc. kluba št. 41 in dramskega društva Lavor v Clintonu izvršena. CLINTON, IND. — Socialistični klub št. 41, JSZ., in dramatično društvo "Lavor" sta se na izredni seji, ki se je vršila dne 7. marca, združila v enotno organizacijo. Blagajna bo enotna in delo na političnem in kulturnem polju bo v bodoče enotno pod okriljem socialistične organizacije. Članstvu obeh organizacij sporočam, da se bo vršila bodoča seja dne 30. marca ob 2. popoldne pri sod. John Juvancu na Anderson Streetu. Ker bo zelo važna, se je udeležite polnoštevilno od obeh prizadetih skupin. Korak, ki smo ga storili na skupni seji 7. marca, pomeni korak naprej v življenju naše naselbine. Mesto, da bi cepili naše moči, bomo v bodoče delali skupno in želi tudi večje uspehe. ^ Na seji dne 30. marca bosta podala finančna in, druga -poročila tajnika obeh organizacij. Urediti imamo vse potrebne formalnosti. Izvolili bomo nov odbor in ukrenili vse kar bo potrebno za delo v združeni organizaciji. Pridite na to sejo vsi člani soc. kluba št. 41 in vsi člani dramatičnega društva Lavor. Na svidenje dne 30. marca. — FRANK BREGAR, tajnik kluba št. 41. Sodrugom in somišljenikom v Chicagi. CHICAGO, ILL. — V petek dne 21. marca bo redna seja kluba št. 1. Na dnevnem redu bodo poročila o naših priredbah, finančno poročilo o izidu naše zadnje dramske predstave, o kampanjah itd. V petek dne 28. marca ob 8. zvečer bo predaval v dvorani SNPJ. sod. Jože Zavertnik o astronomiji. Vstopnina prosta za člane in nečlane. V nedeljo 23. marca ob 3. popoldne bo imela s m .ti • >03 o g i* O o J* ILLINOIS: Carlinville.....20 Waukegan .... 7 Springfield . . . . 12 Chicago No. 1.. 40 INDIANA: Universal......10 10 1 3 9.50 —— — .— 2,45 —.— — .— 4.65 ——.— 12.00 11.63 9.30 — 3.00 1.90 .90 1.50 5.90 Clinton....... 13 5 5.65 3.50 2.80 1.80 IOWA: Madrid....... 6 5 3.55 1.38 1.10 1.40 KENTUCKY: * Member at large 3 — .90 .37 .30 .30 KANSAS: Gross ......... 4 6 3.30 —.— —.— 1.00 Members at large 10 — 3.00 2.50 2.00 1.80 MICH1GAN: Detroit........ 30 20 16.00 6.25 5.00 2.90 OHIO: Glencoe...... 14 2 4.90 —.—- —.— 1.60 Cleveland...... 120 — 36.00 ■—.— —.— 4.40 Warren....... 15 — 4.50 —.— —.— 1.51 Barberton .... 20 — 6.00 —.— —.— 1.80 Members at large 6 - — 1.80 22.12 17.70 —.— PENNS Y L V A NI A: Harvvick...... 11\ — 3.30 —.— —.— 1.10 Herminie . . 15 6 6.60 —.—< —.— 2.10 Cliff Mine . . .. 10 8 5.80 —.— —.— 1.00 Homer City .... — — 1.90 Slovan,....... 4 5 2.95 —.— —.— .90 Moon Run . . 47 — 14.10 —.— —.—• 4.70 Avella........ 16 6 6.90 ■—.— —.— 2.20 Canonsburg . .». 27 — 8.10 —.— —.— 2.70 Lloydell...... 10 4 4.40 —.— —.—• 1.80 Library ....... 10 3 4.05 —.— —.— 1.40 Verona ....... 7 — 2.10 —.— —.— .70 Bon Air...... 5 3 2.55 —.— —.— .80 Lawrence..... 18 2 6.10 —.— —.— 2.60 Finleyville .... 15 — 4.50 —.— —.— 1.50 West Newton . . 7 2 2.80 •—.— —.— .90 Southview .... 25 — 7.50 —.— —.—- 2.50 Renton....... 15 3 5.55 —.— —.— 1.80 Sygan ........ 20 — 6.00 —-.— —.— 2.00 Forest City .... 4 2 1.90 —-.— —.— .50 Members at large 3 — .90 39.12 31.40 .40 WISCONSIN: Sheboygan .... 20 — 6.00 2.50 2.00 1.90 WEST VIRGINIA: Meriden...... 12 4 5.00 2.00 1.60 1.30 Pursglove ... — — —v— —.— ✓ 1.60 Skupaj . ... 631 100 $224.30 $91.37 S73.10 5 567.01 Rednih Dualnih Izjemnih Znamk na roki 1. feb...... 606 207 137 Prejeli iz gl. stana....... 500 —— — Skupaj ............1106 Razpečanih tekom meseca 631 Na rokah 29. feib. 1924 ____ 475 Članov prijavljenih v februarju 207 100 107 137 137 .831 TAJNIŠTVO J. S. Z. IZOBRAŽEVALNA AKCIJA J. S. Z. V fond "Izobraževalne akcije J. S. Z." so vplačala društva in socialistični klubi v mesecu februarju kot sledi: Tek. Štev. štev. društva. Kraj Vsota 42—138, SNPJ, Canonsbrg, Pa..............$12.00 38—120, SNPJ, Gallup, N. Mex..........................4.50 127—179, SSPZ, Venetia, Pa..................50 31—143, SNPJ, East Helena, Mont..........12.00 50— 39, SNPJ, Chicago, 111...............12.00 137— 90, SNPJ, Venetia, Pa................................1.00 71— 1, SNPJ, Chicago, 111................................1.00 14—209, SNPJ, Nokomis, 111................................2.00 12— 74, SNPJ, Virden, 111..................................1.00 129— 29, SNPJ, Thomas, W. Va..........................3.00 19—400, SNPJ, Renton, Pa..................................6.00 9—275^SNPJ, Maynard, 0..............................1.00 79— 47, SNPJ, Springfield, 111..........................1.00 109—434, SNPJ, Arma, Kansas............................6.00 65—198, SNPJ, Willard, Wis..............................6.00 48— 87, SNPJ, Herminie, Pa..............................6.00 731—245, SNPJ, Lawrence, Pa............................1.50 131— 60, SNPJ, Lloydell, Pa........................1.00 128—190, SNPJ, St. Michael, Pa..........................2.00 123—200, SNPJ, Herminie, Pa..............................1.00 119—248, SNPJ, Spangler, Pa..............................1.00 29—115, SSPZ, Helper, Utah................................1.00 121—106, SNPJ, Imperial, Pa..............................2.00 130—176, SSPZ, Hanvick, Pa..............................2.00 1— 19, SNPJ, Mineral, Kansas......................3.00 132—318, SNPJ, Baggaley, Pa................................2.00 133—454, SNPJ, Stockett, Mont......................12.00 134—3>71, SNPJ, Cle Elum, Wash......................4.50 135—419, SNPJ, Harwick, Pa. .'..........................2.00 136—244, SNPJ, Kaylor, Pa..................................3.00 44—362, SNPJ, Carlinville, 111............................1.00 124—105, SNPJ, Cherokee, Kansas .....................1.00 138— 60, JSKJ, Chisholm, Minn. . . . .................2.00 122—123, SSPZ, Detroit, Mich............................1.00 96—352, SNPJ, Kincaid, 111..............................4.00 47—328, SNPJ, Madrid, Ia..................................1.00 26—112, SNPJ, Bearcreek, Mont......................2.00 40—290, SNPJ, Homer City, Pa............................3.00 126—214, SNPJ, Mullan, Idaho............................1.35 Klubi J. S. Z. 69, Herminie, Pa....................................................4.00 224, Pullman, 111.......................... . 1.00 47, Springfield, 111..................................................i.OO 181, Lloydell,«Pa.................................1.00 237, Meriden,, W. Va..............................................1.00 1, Chicago, 111......................................................5.00 Skupaj................. ..............$139.35 SODRUGOM V CLEVELANDV. Seje socialističnega kluba St. 27. se vrže vsaki drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo ob 2.30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodrug« je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki »impafcl«-rajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri *oc stranki, vabimo, naj pristopijo v nai klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva aal« ga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri ter pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." Zopet ena laž proti družabnemu lastništvu razkrita. Zastopniki mednarodnih bankirjev so bili v Nemčiji in razpravljali ter študirali, kaj jim Nemčija lahko da kot garanicijo za posojilo v zlatu. Pronašli so, da so nemške državne železnice najboljše poroštvo. Železnice so, kakor pravijo finančniki, v vzornem stanju in prinašajo primeren dobiček na vrednost, ki jo predstavljajo. To je, kapital, ki je zapopaden v nemških državnih železnicah, se. izplačuje. To je čisto drugačna povest od one, ki so jo širili propagandisti proti javnemu lastništvu nedolgo nazaj. Pripovedovali so nam, da je javno lastništvo povsod kjer so ga vpeljali, doživelo katastrofalen polom, Nemčijo pa so nam kazali kot najvidnejšo sliko takega kraha. Seveda, železniški propagandisti, zagovorniki privatnega lastništva prometnih sredstev, so lagali. To je razvidno iz proučevanja, ki so ga vodili mednarodni bankirji v Nemčiji in našli, da so nemške državne železnice v najboljšem stanju, vzorno obratovane in so raditega najbolja garancija, ki jim jo more dati Nemčija za posojilo. — ("Labor".) vt® Ne čakaj, da bodo vsi ljudje "složni". Pristopi k organizaciji, ki deluje v duhu solidarnosti za vzgajanje ljudstva, pa boš pomagal, da pride do sloge. Socialistična stranka ne bi rasla, ako bi bili v nji samo omahljivci.- Socialistična stranka napreduje in raste, ker ima v svojih vrstah ljudi, ki ne zamude nobene priložnosti za konstruktivno delo. PROLETAREC majskaizdaja LETOS izide devetnajsta majska izdaja "Proletarca". Skromna je bila prva leta, ■ toda je rastla leto za letom, kakor je rastel "Proletarec" in kakor se je jačala in širila Jugoslovanska Socialistična Zveza. Devetnajst let. trdega dela je rodilo svoje sadove! Naše majske izdaje tekom zadnjih let se lahko kosajo z vsako podobno publikacijo v mednarodni socialistični literaturi. Majska izdaja Proletarca 1. 1923 je žela splošno priznanje, ne samo med delavstvom v Ameriki, ^ ampak tudi v Evropi. Uredništvo se bo potrudilo, da bo letošnja majska izdaja še nadkrilila dosedanje pp vsebini in ilustracijah. Uprava bo storila svojo dolžnost v agitaciji za naročila. Vi, sodrugi in somišljeniki, pa storite svojo! Skrbite, da ne bo naselbine, v katero ne bi prišla letošnja majska izdaja. Apeliramo na soc. klube, kulturne organizacije, podporna društva in posameznike, da naroče po večje število iztisov majske izdaje Proletarca, ki izide ob času, tako da jo bodo imeli naročniki v rokah pred prvim majem. Proslavimo delavski praznik, praznik mednarodnega bratstva, praznik solidarnosti delavskega ljudstva na načine, ki bodo vredni našega dela, naših stremljenj in naše borbe proti družabnemu sistemu kakršen je! E Z majsko izdajo imamo okoli tisoč dolarjev stroškov. Sama naročnina jih navadno ne pokrije. Zato nabiramo tudi oglase. Sodrugi zastopniki, potrudite se dobiti število oglasov v vaših naselbinah, s katerimi boste pomagali kriti stroške majske izdaje. Pišite Upravništvu po potrebne tiskovine in navo- dila. Pomnite, da čim večji bodo dohodki, toliko večji obseg bo imela majska izdaja Proletarca. Zavzemite se: 1.) Vsak slovenski, da, vsak jugoslovanski delavec v vaši naselbini mora dobiti v roke letošnjo majsko izdajo Proletarca. 2.) Vsak trgovec, ki je odvisen od vas, mora imeti svoj oglas v majski izdaji Proletarca. Pošljite naročila za majsko izdajo pravočasno, vsaj do 19. aprila. CENE ZA MAJSKO IZDAJO SO SLEDEČE: Posamezen iztis ...........................$ .15 10 iztisov ............................. 1.25 25 iztisov ..................j®.......... 3.30 SO iztisov .............................. 6.00 100 iztisov ...............................11.00 250 iztisov ..............................26.00 500 iztisov ..............................45.00 1000 iztisov ..............................80.00 Posameznikom priporočamo, naj naroče toliko iztisov kolikor morejo, bodisi dva, tri, pet itd. Ako žele, nam lahko pošljejo naslove tistih, katerim jo hočejo naročiti, in mi jim bomo poslali list direktno. Podprite majsko izdajo Proletarca tudi z gmotnimi prispevki. Naša želja je, in vaša tudi, da proslavimo naš praznik čim dostoj-nejše. Priredimo shode, sestanke in druge priredbe, na katerih bomo dobili nadaljnih moči za pot k našemu vstajenju, vstajenju mednarodnega proletariata. In eden načinov za uspešno proslavitev našega praznika je, jda razširimo majsko izdajo Proletarca v še večjem številu kakor dosedanja leta. Za upravništvo "Proletarca" ANTON SLABE. Listu v podporo. V. Izkaz. HARWICK, PA. — Po $1.00: Frank Arh, Andrej Bertel; po 50c: Anton Jazbinšek, Martin Koprivnikar, Fanny Koprivnikar, Martin Prašnikar, Anton Varbič, John Leskovec, Ludvik Prašnikar, Anton Klemenčič, John Pavlika, Anton Selin, Mary Mogert, Frank Nose, Ernest Božič; po 25c: Anton. Lavrin, Anton Leskovec, Kattyh Leskovec, Mary Prašnikar. (Andrej Bertel in Anton Jazbinšek, nabiralca) ...............................$ 9.50 LLOYDELL, PA. — Neimenovani, $4.75; John Demoyzer, 50c; Joe Guzel, 25c ............ 5.50 CHICAGO, ILL. — Vesela družba v So. Chicagi ( Poslal Frank Udovich) .................. 5.00 SOUTH FORK, PA. — Po $1.00: Louis Kveder, Matt Krmauner; -Jacob Rupar, 50c. (Poslal Jacob Rupar) ............................ 2.50 HERMINIE, PA. — Alois Sleber ............ 1.70 BROWDER, KY. — Tony Semec, 50c; Frank Vesel, 25c; John Debelak, 20c; Frank Peter-lin, 15c; Frank Voncina, 15c; (Poslal Frank Vičič) ................................. 1.25 RENTON, PA. — Anton Skerlj...............50 Skupaj...............................$ 25.95 Prejšnji izkaz......... ................ 10V.41 Skupaj...........................$133,36 DRUŽINSKO ŽIVLJENJE. Ko je nekega večera soprog odprl vrata svojega doma, zaigral mu je smehljaj na ustnih. Sobe njegove hišice so bile počedene, miza pogrnjena in svojo soprogo je našel zaposleno pri peči. Ko je prihajal v prejšnjih mesecih ob večerih domov, je vselej našel hišo v neredu, zmučeno ženo in jokajočega otroka. "Kaj se je zgodilo", je vprašal svojo ženo, ko je opazil zadovoljen izraz na njenem licu. "Ne moreš si misliti, zato ti moram povedati. Danes zjutraj je prišla k'nam gospa Smith in ko je zagledala grde izpahke na Aninem telesu, me je vprašala, če sem jih skušala odpraviti. Rekla mi je, da je ona rabila mazilo, o katerem je prepričana, da bo ozdravilo otroka. Pojasnila sem ji, da smo poskusili vse, toda brez uspeha. Nato je šla domov in prinesla lonček tega mazila. Gospa Smith je dela to mazilo na otrokovo kožo in otrok je postal miren. Ko boš šel nocoj k brivcu, želim, da stopiš v lekarno in kupiš lonček BISMOLATA, ki stane samo 50c. Ako ga nimajo v lekarni, tedaj ga bomo naročili naravnost od WALINDER LABORATORl'. 4452 Wilson Ave., Chicago, 111." (Adv.) ^JEIEISJEliM Finančna sila tega zavoda Vam jamči vseobčo sigurnost. SLOVENCI V AMERIKI W v M§§ Ig^IS I otroci — njih roditelji — in roditelji teh, poverjujejo svoje bančno poslovanje našemu zavodu — in vsak izmed njih ceni uspeh svojega neprestanega stika s to največjo jugoslovansko banko v Zedinjenih državah. In vi, ki pri nas ne vlagate, niti ne investirate, brez razlike kje stanujete, prepričajte se, da je za Vas najuspešnejši, ako poverite Vaše bančno poslovanje nam. KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Ave., vogal 19. ulica, CHICAGO, ILLINOIS. Pošiljamo denar v staro domovino najceneje in najhitreje. PRODAJAMO PAROBRODNE LISTKE za vse prekomorske črte v Jugoslavijo in nazaj. Izdelujemo tudi sve-dočbe (affidavits) za naseljence. Knjige! Knjige! Velika izbira slovenskih in angleških knjig. Prečitajte cenik knjig 9 in si jih naročite od Proletarca. Največja zaloga boljših književnih del. LOUIS KVEDER <200 Wal«h BUg.) 434 Diamond St., PITTSBURGH, PA Izdelujem pooblastila, kupna in darovalne pogodbe, testamente in vsa v notarski posel ■padajoča dela. CENIK KJIG. vitez IZ RDEČE HIŠE. (Aleksander Dinmas star.), roman iz časov franeosle revolucije, 504 strani, broširana 80c, vezana v platno ................... VZORI IN BOJI, črtice, vezana.. ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.,.. ZADNJA PRAVDA, (J. S. Baar) roman, broširana............ zajedALCL (Ivan Molek), povest, 304 strani, vezana t plat-........................... ZA SREČO, povest, broširana.... ZAPISKI TINE GRAMONTOVE, (VI. Levstik), vezana....... ZLATARJEVO ZLATO, (Aug. Senoa), zgodovinska povest iz IVI. stoletja, vezana.......... ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zore©), broširana ...................... ZVONARJEVA HČL povest, broSirana ....................... ŽENINI NASE KOPRNELE, (Rado Mnrnik), broširana . ... SLOVENSKI PISATELJI: FRAN LEVSTIK, zbrani spili, vezana ....................... FRAN ERJAVEC, zbrani spisi, L- vezana ...................... JOS. JURČIČ, zlbrani spisi, I. zv., vesan ...................... H. zv. vezan ................ HI. bv. vezan ............... IV. zv. vezan ................ V. zv. vezan ................ VI. zv. vezan ................ PESMI IN POEZIJE. 1.25 1.50 .65 .75 1.75 .45 1.00 1.20 .40 .65 .30 1.25 2.00 1.75 1.50 1.50 1.25 1.00 1.00 .76 .90 .66 .»0 BASNI, (Jean de la Fontaine, iz francoščine prevel L Hribar) vezana ..................... 1.00 MLADA POTA, (Oton Zupančič), pesmi, trda veaba.......... MODERNA FRANCOSKA LIRIKA, (Prevel Ant. Debeljak), vezana ...................... PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- breoht), trda vezba.......... POEZIJE, (Fran Levstik), rezana POHORSKE POTI, (Janko Gla- «er), broširana ...............85 SLUTNJE, (Ivan Albreht), broširana ......................45 STO LET SLOVENSKE LIRIKE, od Vodnika do modeme, (C. Gotar), vezana...............1.20 STRUP IZ JUDEJE, (J. S. Ma- char), vezana ............... 1.10 SLOVENSKA NARODNA LIRIKA, poeaije, broširana.......65 SOLNCE IN SENCE, (Ante De- Jbeljak), broSirana ........... SVOJEMU NARODU, Valentim Vodnik, broiirana ............ •LEZKE PESMI, (Peter Besni«), toda reaba.................. TRBOVLJE. (Tone Seliškar), proletareke pesmi, broširana •0e; vezana ................ *RIBTIA EX SEBERIA, (Voje- alar Mole), resana ........... 1.85 ▼ CARJB VIDOVE, (Oton Zu- »), penMre, brodiraaa---- .40 Nadaljevanje z 2. strani. IGRB ANFISA, (Leeaid Andrejev), broširana • • • ............... BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana........ ČARLUEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (P. 8. Tauehar), dve šalo-igri, enodejanke, broširana ......................... DNEVNIK, veseloigra v 2 dejanjih ........................ GAUDEAMUS, komedija v 4 dej. GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-sen), igra v petih dejanjih, broširana ..................... KASIJA, drama v 3 dejanjih ... JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana.............. MACBETH, (Wm. Shakespeare), NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj. Nusiž), šala ▼ treh dejanjih, broširana.................. NOČ NA HMELJNIKU,' (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana ........................ OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana . .................... ROMANTIČNE DUŠE, (Iran Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ............... ROSSUM'3 UNIVERSAL RO-BOTS, drama s predigro v 3 dejanjih ...................... SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75c; vezana . .. .60 .75 .25 .30 .60 .60 .75 .75 .75 .35 .35 .75 .85 .50 .75 1.00 .50 .25 .50 75 MLEKARSTVO, • črtieami e živinoreji s slikami ............. NALEZLJIVE BOLEZNI ...... NARODNOGOSPODARSKI ESEJI ......................... NAŠ JEZIK, (Dr. J. Glonar), rezana ....................... NAŠ SADAŠNJI USTAVNI POLOŽAJ .................... O KONSUMNIH DRUŠTVIH... O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. L Prijatelj), broširana... OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA ................. POGLED V NOVI SVET....... POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, to 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin Lončar), broSirana 75c, vezana POSTREŽBA BOLNIKOM, s slikami ........................ PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Ivan Robida, vezana............ RASTLINSTVO NAŠIH ALP, (F. Seidl) ...................... RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik En- gels, prevel M. Žagar)....... REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditua) broširana................. SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA, iadala SNPJ., 364 etnani, vezana r platno ...... SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broii- .76 .35 J* .45 .7« .10 .46 .5« .10 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RBLIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... -20 ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 6.00 DEMOKRATIZEM IN ŽEN- STVO, (Alojzija Štebi) .......10 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, (Dr. V. šarabon), rezana.....1.25 JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM ................. .25 KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM.......... .20 KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marka in Friderik Ba- gek)...........................£0 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dir. Joeip Meneej) .... .25 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40 MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Pref. dr. Z. Zaher), trda vezba................ SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, vezana........... SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, B. K.), broširana.............. USTAVA, ruake socialistične fed. sovjetske republike.......... V NOVO DEŽELO, (E. K.) broširana.................. 2.00 VOLJA IN DEJANJE, (piihe- logi&na analiza)............ fADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM . . . ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Ha-ward Moore, prevel I. M.) .... ZA STARO PRAVDO. (Fraa Erjavec) . . ................ ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bes- laj) ......................... ZDRAVJE, zdravstvena rerija aa pouk e zdravstvu in sdrarlje-nju, letnik 1921, broširana $1., trdo vezana............... ZDRAVJE, jaa., feb., mare, april in majska iadaja letnika 1982, vsaka po ..................... ZGODOVINA SOCIALIZMA T SRBIJI (Fran Erjavee) ...... 1.00 .35 i:i5 .95 JS .45 >.00 .50 1.26 .50 .10 .25 3A .10 1.50 M .30 1.6« .10 .26 ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) trije zvezki, broširani, I. «v. 85«; H. zv. 75c; III. zv. «5c. V»i trije zvezki 541 »tr. 2.25 RAZNO. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1916, vezan ........................4Q letnik 1917, vezan ........................50 letnik 1919, veaan ........................50 letnik 1920, veizan ............................65 letnik 1921, broširan ....................50 letnik 1932, vezan ........................75 letnik 1922, broširan ....................50 letnik 1923, vezan ..........................75 CANKARJEVA SLIKA mm dopisnicah, 2 ta 5c............. (Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva Številka) ...................10 KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, 1. 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1. 1923, §t. 2—a—t ...,,_..........40 NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV......40 O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweia-Trat9iiiSki) .. .10 PROLETAREC, vamni letniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ---- 5.00 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija ... ....................25 ANGLEŠKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOCIAL-ISM, (Geo. Plechanoff), rezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Os-berne Ward) dve knjige, 1313 strani, vezane.............. 5.00 ANCIENT SOCIETT, (Lewis H. Morgan), vezana............ 1.50 BRASS CHECK) (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1.20 "DEBS, HIS AUTHORIZED LIPE AND LETTERS". (David Karsner), vezan« ▼ platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilhelm Meyer), vezana.......66 EVOLUTION OF MAN, (Wil- helm Bolsche), vezana.......60 EVOLUTION OF PROPERTT, (Paul Lafargue), rezana......60 JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatahford), vezana.....1.25 GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol- * stva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00 IMPERIAL WASHINGTON, (R. P. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25 JTJNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....1.20 JIMMIE HIGGINS, (Upton Sinclair) ...................... 1.00 KARL MARX, biographical me-moira, (Wilhelm Liebknecht), vezana ....................60 KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz zadnjega štrajka (1913) coloradskih premogarjev, trda vezba . . .............. 1.20 LAW OF BIOGENESIS, (J. Howard Moore), rezana.......60 LIFE AND DEATH, (Dr. E. Teiehmamn), vezana........60 OUTLINE OF HISTORY, (H. G. Wells), vezana, 1171 strani 5.00 PHYSICIAN IN THE HOUSB, (J. H. Greer, D. D.) Domači zdravnik, rezana . ^........2.00 REPUBLIG OF PLATO, reeana 2.06 RIGHT TO BE LAZY, (Paul Lafargue), vezana.............60 ROBERTS RULES OF »aLBK, vezana ...................... 1.50 SAVAGE SURVIVALS, (J. JS«w- ard Moore), vezana .......... 1.25 SCIENCE AND REVOLUTION, Ernest Unterman, vezana .... 60 SOCIAL REVOLUTION, (Kaif Kautsky), vezana .............60 STSUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPESSVZ- TION, (A. M. Lewis), vezana .60 THET CALL ME CARPENTER, (Upton Sinclair), trda vezba.. 1.7S THE CRY FOR JUSTICE, (Upton Sinelair) vezana ......... 2.00 THE DREAM OF DEBS, (Jack London) ....................lo THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju ver za privatne interese ............ 1.20 THE UNIVERSAL KINSHIP, (J. Hovvard Moore) .......... 1.25 THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhjs Williama), s slikami, 311 strani, vezana v platno.........2.00 HUNDRED PER CENT (Upton Sinclair). Povest patrijota. . 1.20 VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Leiris), vezana......................60 THOUGHTS OF A FOOL, (Eve- lyn Gladjs), vezana . . ______ 1.25 Naročilom priložite poštni ali eks-presmi money order, ček ali gotovino. Za manjša »aročila lahko pošljete poštne znamke. Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnicam, pri v«e'n večjih naročilih liberalen popust. Vsa naročila naslevite na:, PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, lil. Pretresljivo pismo iz nizozemske Zapadne Indije. Ce ga ne morete dobiti v svoji soseščini, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, III. Na dobrem zemljevidu lahko najdete jako mal otok Saba v Karibejskem morju, vzhodno od Porto Rike. Iz tega oddaljenega kraja je dospelo v Chicago pismo, datirano 2. februarja. V priprostih besedah je opisalo žalostno zgodbo. Gospa Irene H., vdova s tremi malimi otročici, živi tam. Trpi na želodčnih neredih. V nekem časopisu pa je čitala o Trinerjevem zdravilno grenkem vinu in trdno veruje, da ji bo to zanesljivo zdravilo pomagalo. Ker je jako revna, je priložila v pismo krasen ženski robček ročnega dela in nas vprašala, da ji v zameno pošljemo to zdravilo. Taka je slava Trinerjevega zdravilno grenkega vina. Vsak je zadovoljen s tem zdravilom, ki je neprekosljivo v slučajih slabega teka, zaprtja, plinov v črevih, nervoz-nosti, glavobolov in sličnih želodčnih neredov. "V moji hiši ne moremo biti brez Trinerjevega zdravilno grenkega vina, ki je zelo dobro za želodec," tako nam piše Mr. John Razus iz Gary, Ind., od 24. feb. Vstavite se v vaši lekarni ali pri trgovcu z zdravili še nocoj in prinesite domov Trinerjevo zdravilno grenko vino! Koliko članov sem pridobil zadnii mesec za socialistični klub J. S. Z.?