ggjjwo    ttlioi-i  uivun    ,s/.  24.        ¦ onto vui:-r,u  von /a po>tg.                                                                                                                Pv.snwznu  ktevdka  20   stotink.
*?naja vmk ponde-
lnk in vitrtch po-
o pel dne.
Mane zacdo If to 15
**-, *a pol lein S L«
?« tctrt Uta 4 L.Za
wozemstvo celo leto
Wa nmotila brrz do-
T>o xlanc     narotnine
$€ ne more mo
n         ozirati.
Vuoovorni urrdnik:
^ I olde Kemperle
m/MimžA
stev. 54         VGona\vpondeIjek U.julija 1924.      ut. v/i.
X< frunkirana
pis ma ye ne xprtjr-
ma jo.  Oylaxi xe rar
(urtajo   po   dopovo-
ru in xe psorajo  v
naprej.
List izdaju hon sore ii
GOIilfiKF STHAZE
Tisk. J ach v Gorici
via More/It 16.
Uprara   in- undn.'.
ulica Marne/i 5.
____(prej Seuo/c).
Ne žalite Ijudstva!
<? Vedno kaj  novega,    drzavljani
_* ««* siiu>jo dolgotasifi",  to .je oči-
*,ufno tudi eno izmed nai-el. s kale-'
to* nm osrečujejo sedanji  oblast-
*i. \ovi davki, novi predpisi j^le-1
,? vojn«« odškodnine. nove  pristoj-
™n*: nova duloeila oriole    društev,
Drl'j ulm'I>i glede casopisja,    novi!
^lpisi glede uradnega j«zika, no-
« uredbe prj šoistvn i it (i<; vsalj
tw!J   .aJ "«vega.    Ena takih nepo-
sn   V1*1 novotar*.ii k* v zadnjem ea-
ifc* iT"*1' '" (lt'Iil slabo kri W>   naši
vJ7.Hl< .W ineli ia, da se. hr.fe odpra-
11 male (rziroma manjše obeine in !
Jwavifi  jz (jve)j, U-^k :iU\h i,i». I
''n velike obeine.
na„^»aino. efa misel sania na sebi
Qa i \ lfi ni|fnumi- Vt'lika iiprav-
va**** l llnai° '"«žhosI, da si ust-
pa 'J° pr'i/en in Unvn iipravni a-
J-a^n ln V(Mlii° ^'I«ino tipravo z1
VHii!>roina n»«».i^»»i stroški Jahko
bo)! ° usPi';iH\jše in na luu-in, ki
*ali Kovar-i" »not^rnim sedan jiui
n«e v<llM ko m"F<4 «bfine. ki .Ce e-
p]a^ "radnika ne morejo primerno
& J-at'v T<Mlil nat'ifN kako se  ho"
tak   i llu"s to "ovofin '.i°   «vesti   je
' «fa moramo pntti njemti odloT-i
''^opifi.
»j»Ui."*lVü  ,je  fill  -sailHrMojInr
ftbc-in ponosno. Tiidi občani
!¦ '.!>(' hribcivsk«! vasi z veli-
SHh' Sa!no'.i|l'').Hi111 JT^<iavjo na svoje
üjpwtojno žiipansf vo in  bi se (vn-!
n'f u .(l(' !'i»11 "jibov sicer skrom-
st.v'lr|".skl' lira<l# Til žflJ-ia p° sani«-
«bVi fK^* ^a P<)il0s na svojo lastno
igfu"0 -^ v mi-;em li»<Mvii vsled
Jjn7«vinskih tradic-ij «loboko vko-
v '" 'n in jra mora vposjevati
n;i' *. :i »<hV. i\n «ru f>o liudstvo ce-
10 m Pp4i>'lovalo.
f* h Vllo<:neJSe kot Pr0<» temu, <la I
njij. '*' »»^m obcinam vskratiti '
i-smuVa "Pravna saniostujnust, mo-
h(t^fu^0Vilr'a11 proti lemi1' da se
<I^IOvJ° ^zvesii samovoljno, brez 80-
vifcli an-.l« Ijiidsfva,    m cigar pra-
bi-^, ^re'   Avtonoinija   obeine    je!
r^^ü1"«  vprašanje, ki glol>oko
81v« /;l!'fi in bli^ na^effa ljud-
HjV ' u«l«Levati bi zato moraJo o
T(wi'  wezpogojno  Ijndsfvo    Siimo.
^.kaJ *tk goili?
nVj;^J "avwlemo samo na.jznacil-
f vzft-ltHl: (iorica, ki je posfala
«;t, j- f).° »a*i krivdi prava siro-
^to s' IJulil . »'^oliko oponioglu.
*».UJi j ^'«'«'»ili jrospodje, ki niso
nhi)i\\ .S(t vwlll° n(1 zlliU» varovafi
,5a .«   iMteresov    napram   Vidm«,
^klii,-4 V. P'wknSali pomairafi s
Nr- iv!-10 wswl"»h oWin: Sf.
ž» i,, ?,s?J|J«na,  Podgore, Atanclri-
N« f.,
^ z     d niHl»    "paj«    ftobiti    vi-
^U',/1?? (lohmlk*- »n li«f*io neko-
•^ sf 1°, fl rasBJari«*n« «onfaiip.
'Wn  T " f<> n'ule  lireSfll'<:^^   <la-
biti.110 ^7'^11"^' in«rarno samo pri-
s^l' ° Hafrtii prikh^pitve se pov-
.ftlii'- ?OvorK prizadetih okoHškid
U, ! PJI s<l n»hf^' "» vprasal.
hkii? ^^1'»0 « «tvari. Pad pa se
*'-"J<?jo gospcMlj^ na to, da s1a se
' n. pr. obcinska komisarja Galleusig
v st. Petru in Marinie v Podgori
izrekla za priklopitev. Kdo je }>o-
(iblastil ta dva ko/nlsarja k iakini
iz.javain. Ljudsfvc. kaierenin sta
bila vsiijena, gotovo ne. Xaibrze >o
jima oni gospodje, s pomorio kate-
rih »ta zJezla do >vojih korif, naro-
fili tudi sedanji izjavi. Zato nisia
*.amo brez vrednosfi in veljave,
temvee j<j zu ua>e Ijudstvo narav-
nost žaljivo, da se ju omenja in
spravija v javnost.
V iinenu našega Ijudsiva mora-
mo proli lakeinn >rain(iti]nemi;
lavnaniu na ioffuu'ru-j*»- t,rnif<i'i.
rati!
Kaj se qodi po svetu?
J)jr» JG. juiija se bo vj-šilo üj« d
Fran«M»zi, Anglezi in o&talimi vele-
si'lami v J.ondonu vazno zborovan-
je, na. katerem bo pad la odioeitev
glwle vojne otlškodnine, ki jo inm
I>]ricati Xenicija ant ant i. \'s<» kaže,
(\il   b(H.\o    piiS0.s1VC>A\')!J      7.1»oi7,v:in in
tudi Xemoi.
Cklkar je zaiui.j.M- .^»on>Ka  .>ira-
ža" pistil a o fran'-oskih in uemških
i'HZinerah,    su se izvrsile v poiitie-
nem zivljenju  Evrope velike spre-
membe.  l.'juor poslanwi   Matteotti-'
ja je tako prevzel zuninjanjc naše
javnosti, da Jiismo   inogli    ol>šii'no ¦
poroeati  o teli dofffulkiJi.   Zato po- i
dajanjo    nasim    r-it-ateljein     '] •¦¦ - ¦-
kratko   sliko poiitienih    dot
Polom i'rancoskega  na<*ionalizn>
l'ri ziwlnjili yoiitvali na, Fniiic-o- ,
skem je. bil J'uin'-are ixn'azen in je
padel. Z njim se je zi'usila sti-anka
i'ranco.skih imperialistov, ki w) y:
imenu doraovine hoteli vnieiti
Nemrijo in ogromno škodovati u-
jiledu Franeije. Vodiielj i'riincosko
(lemokracije gospod Herriot je .-ij-
<;tavil novo vlado, katero por.lpii-a-
jo tudi .socialist]. To je sprennjin-
ba, kakor bi si je ny b:l nilitre niislil
pj-etl enjm ]etoin. Zniagovalci se pa
niso zadovoljili s tern uspehom.
Sklenili so, da pometejo tnl (xlgo-
voniih inest vse, kar sporninj« na
Poincareja.
Vsi možje, i-¦           pod pi rail   }w-
<iiibjio politiko iraiK'Oskega nacio-
naJizma, se morajo odstraniti.
Zniagujoca demoki\aeija je zaJite-
vala, )iaj se umakne celo poglavar
i'rancoske držav^ w^lss-rlnik Mil-
le j-and.
Padec poglavarja  republike.
Ta zaijteva je -napravila   v   ino-
benistvn velikanski vtis, kaiti nik-
dar se nj še slisalo,   da bi stranka,
kalci-a  zma^a  pii  volitvah.  tirjala
i;-l poglavarja drzave, naj odstopi.
rI'o je isto, kakor <la bi po voliivah
zaliic'vala pri  nas    kaka    sti'anka,
n.aj M» nmakne kialj Emanuel.    h\ \
voulfir se je pretlsednik irancoske
jepublike moral ud-ati   in   je   šel.
Millerand bi bil moial    po zakonii
K'lii.dati sfnlem let naj ima v pai'la-
mentu večimo ta ali ona    si rank a.
I Po^lavar    države    je    po    zakomi
yzvisen nad vsemi    strankami    in
niljče    a ne more odstaviti. Zakaj
i je ira.ncoska deinokracja i-aje pi-e-
jiomila zak(>n, ko da bi trpela še na-
¦<lalie    mi pr*v]'"'«'i<^''j»»    »•»•«"».¦fnbi
, Miüerand-Ji ?
I        Z<».t(>.    k<>!'    if    .U,.;;'!a»lG       ir-M\]'ll\il
'' po'f'<••¦"si«¦¦'."; r>vl'4:k'> '^1 njyviyali-
¦,-U                 "                                                            -.v.'A
j'kot pied-euiijk jepui»Iike, in se po-
siavil v (x'-iieii boj proii i'raneoski
rlemokraciji.    Millerand bi Ml mo-
ral biti enak z vsemi strankami, on
bi se ne bil sinel vtikovaii v stran-
i karske boje, za-kaj samo ta je do'lz-1
:^'ost najvisjega    predstavnika   <\r- \
e. Mesto tega se   je   Mi.lie.rnnd
/. t-zal z vladajočo stranko,   poma-
f.L'nl ji "je celo pri volitvah    in pre-
iko nstavne zakone.
Ke stvaii  vidimo  tudi    dm-'
jj^od, na primer v Spaniji, kjer se je
kralj    Ali'onz    XIII    posiavil    na
.-tran generala Pj-imo de Hivej-a in
pod pi l a    jije^ovo    stranko     proti
v-eiu dmgiin strankarn države. Ta
ie nsoda spanskeea ki'alja zve-
AJfonza  j            i'ak siueaj
-<• j<- j»ripetil   Mill': iiimii   in  <laneF !
sedi na iijeg<iveni roestu    ze    drnj.f
mož:  prwls^dnik  J'oiimertriT-.
F)emokracija zmagiijt.
. . laiiciji je toiej poio/aj spre-
menjen in razeiseen, možje demo-
'.kratienetra niisljenja so prevzeli
idržavno krinilo. Za Franciio je to
jvelika doln-ota. Oslj'o naspj-otje, ki
je doslej vladalo ined Francozi in
Anglezi, je ponelialo, kajti toliko y
L(»n.domi kolikor v Parizu so sedaj
na vladi mo/je enakega ali v^saj
sliciiejra misljenja. J>elavski inini-
>tei- Makdonald ni rn(»gel občevati
in se pogajati z imperiali*>tom in
ka.pitalist.om Poincarejem in zato
je Frant-ija bila vedno boli osam-
Ijena in osovi-azena. Vsi so mislili,
da je francosko-angleskega zavez-
ništva za vedno konec. da se s tern
col ok ii pri a ant ant a- razbyje, da se
;'!•),•)( jo Anjtrleži k Arneiiki in pre-
piiiste Evropo njenim zmennjavam i
in njeni )>edi.
Franr-ija se hoee »prijji/nlfi
z Evropo.
Zmaga francoske demokjacije je
položaj     popolnoma      spremenila.
Herriot in Makdonald sta Ke v par
tednib sp(.            la in ravno v teli
dneh sta u..;         ,i, obvestiJo o spo-
razuinu vsein veiesilam.    Dne    JO.
julija se pričnejo v L<tndonn poga-
janja radi nemške odškodnine,  ka-
i'teriin bo pi'isostoval    tudi    /a.stop-
nik Ainerike.    Prvič.    po    o<l,v1opn
Wilsona se je A in era k a odlocila, da
poseže v poiitiko Evrs>pe. To je ve-
likanski nspeh,    zakaj    bogata    in
Miogočrut Amerika more    edina po-j
tnagai-i    Evropi  do «.»ospodai'skega
in  politien-ogji  mi to».    ]>oslej  se je
(d(¦m'iki'atierui  Amei'ika drza.la    do-
!ma, ker ni }i<ttela imeii  opravkv  z
| rsaciioTialisticj",1             mLI.itiinstie.no
Evj.ijf.i. 11-,\ si a MakdonaJd iji Her-
riot spraviJia Amerika nee v Londo-
nii, j>r»meni za^-etek T>opo!ri<»jn;L no-
ve amerika-nxke p'.'-^i-- !•'¦ »;¦•'• Mr»se
i/lahko Evropi veli
%e to /.adostuje, «ia  vjd.iino, kak-
|sno zaupanje vzbuja  <\<'}r,o};i:\l \<'-m\
politika Tiove franco
H-.-ropi in Ameriki.
^ tern, da se je \\<              prijaz-
z Anglezi,  ']*- resil anianto, pri-
'al>il  pom**'  Amerike in   (»rrjogwil
Xemciji  zivljenje.     Francija    hoc^*
pjenehati  svoje sovra.^tvo    do Ev-
rope in }>omaga1i, <la pride kom'-no
do  miru   lued   izniuc^nirni   ruii'odi.
V boju proti niilituristoin!
Jasno je, da je nova   francoska
j»olitika naletela na bud <Klp«»r pri
Poincarejii  in vseb   fraiicoskih  na-
<*i'»!                  'Mii vidijo, du s<- njiho-
vii ;          -:ia. zgradba j• uŠi    i!.-  -^"i>
konciji. To vidimo v pog(»jij
re mj<iitü " : ' ' " '
Xejm-ern.
• - i j a <i<»bi |/«;N(ijiJo v /:
¦ I» niiljonov, da p'M"'            '>
.jo valuto.   Rursko ozemi               n
Xemciji.    vsi pj-egnani     -c    -iikj;
zop<-t pwlati v  Po)tnj(, odp'KfVi
uradniki in delavci nastofiij'
inesta itd.
Zato se obveže Xemf-ij,
<"-a re«ino Ijj to^no od*ko<i
sT>orjjyiimn<»..<l<»(lyi<-i
imper:alist<»v je s tern do tenx-ijev
diim'< i;;i. Xi torej  '"'''"' ''i:''i;i"-      da
njajo Po.ii                               >v\
; z divjim sy'UMn v ilcj-jioto-
;     iiJko.
Kavnoiako hud odpor \>               \>u-
dil Hei')-i(>t i>ri nem.ških n;i"i'»ji;iii-
stih. Oni so minJili, da pridejo po
, volitvah na vlado, pa m^ jim je po-
nesrenlo. Heiii(>t je javno izjavil,
da se pogaja saJJio z nemsko (lemo-
kracjjo in ne mara po<lj»ira1i jiein-
skega nationalizma in J^uderidorl'-
f<nrega i'asizma. V interesu Xemci-
je je bilo ioj'ej, da Jiacionalisti ne
pridejo na državno krinilo. S<*s«a-
listi, katoličani in druge demokra-
ticne .stjanke m* o<lp<»ve<la]e nac.jo-
ualistoin v>ako j><.Mlpoi'o in lako ho
se razblinile vse sanj<j n<-n.>.-[•<. .|.._
cionalistiene st ranke.
Herriot je torej okj<.-i»il i'n-un>-
kratieno stj-ujo tudi v Xemciji in
zadal udarec imperiali/rnu vw Kv-
rope.
^ Fpanio, da se pogajanja v Iy»rwlo-
nu ugodiw» zakljucijo, zakaj Xernci
so se ze izjavili, (hi spi-ejjuejo
; nax:rt Makdona'lda in Herriot^t sko-
ro v celotj.
Ako pj'ide med  Nemei             an-
<ozi do pravega sporazum^ ]>otem
iahko sele ivcemo, da je svetovua
vojna korjeana in da prične za r»a-
rode doba mini in delii.
Kako postanem komisar?
(ObiT-i.iiski  in  de.žciiii  wa;on  či. '.',).
Biti kominnr je lepo. Dobii 300 /ir na
\jmcsec in bič v rohe.  Pa kako priti do
lir in bit as   Kako poytanr fjoxpoff />o-
zerl obeinxki komisar1
j    Stvar je priprosta.   Stopi ft goypinlu
'i'fikointoko in namiyni, da so ''- ' '¦''¦'•¦*
nkem svetu nevarni elementi.
Nevaini               držaii.         > »Hl,u
iStran. 2.____________________________________________<K>R^iKA STR.\2>
I tali jo    ogroiajo    trije    kmetovalci   v
liootak. Položaj ja napet,    v   Ijudntvu
vre. Poscbno zato,    ker bo obtina od- \
dala stavbena del a   (g.   Takointako je. j
zračni inžcnir) alt ker    v   kratkem se
razpišc služba    občinskega.    zdravnika
(g. Takointako je živinozdravnik)   ali
pa mesto davčnega izterjevalca (g. T.
je brezposeln).
, Tc tehtne razloge bo g. Takointako,
takoj razumel. Popadla go bo grozovi-
ta akrb za obstoj države. S prvim
vlakom odirja v Gorico, pritiska klju-
ke pri Petru, Pavlu in Pilatu, roti od-
govorne einitelje naj otmejo drzavo
— in slednjič prinese domov odlok, da
je občlnski svet ruzpuščen in g. Polerl
Ije imenovan za. konnsarja z ntoaofno
\ placo itd.
I Novi komisor t>r <'>:!: rbi go*i)ouu i"u-
kointako zidavo občinskeaa poslopja
(ce je inzenir), pripravi mu gnezdeco,
ob&inskega zdravnika (če steer nima
klijentov). Z eno beaedo: Roka roko u-
miva AH ni to lepo?
In domovhw je rešena, svetc tneje .so
zavarovane, državni duh se širi. In
„Nova Doba" piiie: Ljudstrt/ se odpi-
rajo oči!
Pa še kako! Kaj bo šele tedaj, ko
bo  ljudstvo  komisarju  zaprlo  vrata!
Robida.
DNEVNE VESTI
KONORES INVALIDOV
NA REKI.
Pretekli teden se je vrSil na Reki
kongres italijanskih invalidov. Raz-
spravam je sledila eela Italija z veli-
kim zanimanjem. VpraSanje je bilo
živo: kako se bodo zadržali nasproti
fauizmu in vladi tisti, ki so za domo-
vino največ storili? Zborovanje je bilo
zlasti v četrtek zelo burno. Vsi govor-
niki so bill soglasni v prepričanju, da
ne sine biti zveza invalidov politit-na
organizaoija. Fasisti se niso upali niti
omeuiti svoje želje. da hi postala tudi
la org-anizaeija fašistovska. Na zboro-
vanju se je večkrat oeividno pokazala
volika nezadovoljnost z danasnjim
stanjem in glavni odbor se je napadal,
yes <la je hil v pretesnib stikih s faši-
tovsko vlado.
ZNAMENITE   BE\>EDE
VELIKEGA INVALIDA.
J-aševno    razpoložcnje   invalidov  je
naJ'')ljse  izrazit veliki    invalid    Del-
uro'xx s sledeeimi boned ami:
.«Tudi  vladi   nioramo  dati   ua->   buut:
pred  narodom  to  obveznost  nase.  ho-
dili no poti sog-lasja,    po poti zakona,
poiein bodo z Vami vsi invalidi in vsi
ltalijani. Če pa teg-a nočete ali ne mo-
rete storiti, vedite: da «o ltalijani ve-
lik narod, da mir izvrši vse čudeže, da
piir vžg-o pog-um. da so narodu vsi po-
ifcrebni,  toda da  nihče  ni  nenadomest-
Ljiv, da bo našel narod   v   svoji vesti
jiiov, da bo bojeval še poslednjo bitko,
In zmagal poslednjo zmago".
VLADA JE RAZUMELA.
Mussolini    je    besedo pošteneg-a    in
nosrečnoga    invalida    dobro   razumel.
Takoj mu je poslal brzojavko, ki jo je
Deleroix prebral zborovaleem. V brzo-
javki mu sporora, da bodo  uvaževant-
vse zahtevo   invralidovr    jfledo    razlaj?e
invalidne^ra zakona. Pri tern je del in-
validov  vzkiiknil:    „Zivjo  Mussolini",
druyri  del pa je ravno    tako    odločno
vzklikal:  „Zivela  svoboda tiska".    Xa-
dalje izjavlja Mussolini    v    brzojavki
da sta za sojyrlasje potrebna dva". 2e le- j
ta 1921. je ponudil socialistom in popo-!
laroni, mir in sodelovanje v vladi s fa-1
Histi:  v zadnjem času  se je  zahtevalo !
kot v odtfovor na Mussolinijeve g-ovo- i
re v zbornici, v nenatu in na zborovan-
ju  večinske stranke,  da se tudi Mus-
solini ja    izroei    najvi.šjemu     sodišču.
Moffoi-p je, da irna fašizeni    na   svoji j
vesti  mnogo jurrehov;  na drujri   strani
je pa fašizem tudi ninopro žrtvoval in
on je dolzan braniti svete   fašistovske
žrtva" Tako je hotel Mussolini popra-
viti velik vtis, ki so ga. napravile Dei-
croixeve    izjave    na    vso    italijansko I
javnosl.
ZA 'HSivUVXO SVOBODO.
Proti  odlok u  mi niste rskeg-a  sveta,  s :
katerim je popolnoma unieena tiskov-
na svoboda v Italiji,    se   je offoKeno
dvignila  vsa  italijanska javnost. Or^a-!
nizanje čannikarjev v Veroni. Genovl, I,
Neaiwlju, Tridentu, Miian.. ,i, orugih
italijanskih mestih so odposlale vladi
srdite proteste. Tudi Zveza italijan-
skih časitikarjev v Rimu je najodleč-
nejše obsodila nezakoniti in nekultur-
ni odlok. Fašisti so se na vso moč tni-
dili, da bi dobili to organizacijo v svo-
je i-oke, česar pa niso dosegli. Xa eelu
organizacije je danes znani general
Bencivengu.
XIKOGAR NE SPOŠTUJEJO.
Xajvecji italijanski filozof Bene-
detto Croce, ki uživa ug-led mod vsemi
narodi, je imel pred par dnevi z glav-
nim urednikom rimskeara lista „Gior-
nalo d'ftalia" razgovor. Filozof je
priznal vrline in za^lutfe fašizma, ki
jih po njegovem mnenju ima; na dru-
jfi strani gra pa ni hotel povzdiffniti v
deveta nebesa ter je tudi odkrito gra-
jal njeg-ove hi be. Zahteval je povra-
tek k zakouitosti in k resnicni demo-
kraeiji. „Popolo d'ltalia", glavno flrla-
silo fašistovskeg-e stranke, je Benedet-
ta Croceja prav po otročje obrealo:
„Kot filozof je doigral svojo v1ok;o;
nicah, kot politik in« ni nihče zau-
pal v realnem življenju; pokopan in
! pozabljen je bil. Kaj lioče ta mrtvec,
ko srovori? Fašizem, eenjeni Benedet-
to, je sedahjost in bodočnost. Vi pa
«te g-las preteklosti, prepricajte se o
tern in raolčite."
Na tak način je blagoslovii g-lavnl
fašistovski časopis moža, ki je bil uei-
telj Gentileja, ministra, ki je izvedel
,,pravo fašistovsko reformo" na sol-
ykem polju. Gentile pa je bi! le zelo
slab ueenec svojeara za Itali jo zelo za
služneira ueitelja Benedetta Croceja.
KOLIKÖ   DOLGUJEMO  AMERIKf
IX   AXGLIJI?
23 zlatih milijard ali pa okrojflo 110
milijard papirnatih Mr. Obresti za ta
doljf pa odplaeuje naša država na ta
uačin, da izdaja nove bone, to je z no-
vimi dol»?ovi. V letu 1923-24 je država
uapravila v plaeilo obresti od tejjä '
ilolg-a za 64«) milijonov zlatih lir nove-J
!?a dolg-a ali pa za tri milijarde in pol
papirnatih lir. Nepoučeni pravijo: to-
da teflra dolg-a in teh obresti ne bodo
moffli plaeati nikolj itali.'anski držjiv-
Ijani.
Kdor  zastoj/,.     f/tl   prav.:     L.'   :k-   d<.
plaeal današnji rod italijanskih držav-
Ijanov, bo placeval  rod za rodom,   do-i
kler ne bo vse izplačano.    Takšen    je ;
kapitalizem.   Kaj mu mar, ee izsejuje J
polovico  truda celih  rodov skroz  sto-!
letja.
VAZXO  ZA  GOSTILNICARJE.
Opozarjamo «-ostilničarje na doloebo '
el. 55 zakona o javni vamosti. da mo-
rajo  naznaniti   krajevni  oblasti  javne
varnosti (županstvu) če hoeejo zapreti '
g-ostilno za vee ko 8 dni. C'e bi zaprli
?osf:ilno za več ko 8 dni, ne da bi naz-
iianiJi teg-a oblastvu,   se to smatra za
preklic  obrtneg-a  dovoljenja   (koncesi- '
.je). Oblastvo sine in mora v tern   slu-
uaju.  koncesi jo ukiniti.
POKOJNIXE   SRKDNJEŠOIuKiM
PROFESORJEM.
Sreduješolskim profesorjem v novih
pok7-ajinab se niso že več mesecev iz-
plačevale pokojuine. Novi naiični nii-
nistei- je odredil, da se profesorjem
izplačajo 4 petine pokojnin, dokler se
ne sestavijo končni seznanii profesor-
skfHfu osobja.
ZAHTEVE   SKRAJXIH   FASISTOV.
Poslanca Farinaccija poznajo že vsi
kot strastuetfa in nasilnepra fafiista.
Ko je bil jiredstavljen pred 10. dnevi
kralju V. Emanuelu IF!., je kralj
smeliljajo dejal: „Kdo v Ttaliji nc
j)ozna Farinaccija?"
Ta srditi poslanec zahteva sedaj da
izda vlada odlok, ki naj vsem „narod-
nini. sovražnikom" (t. j. vsem vodite-
ljem opozicije) prepove se ganiti iz
domače hiše. Cc pa pobejfiiejo nasprot-
niki v inozenistvo, naj iz.i?ube italijan-
sko državljanstvo. — Ta tfospod po
našem mneinju ni zloben: lo malce
meša se mu.
SLOVENCEM  V PODGOR1
IX ST. PETRU!
Xa zadnji. seji občinskesra sveta v
Gorici smo čuli, da se hočeta sloven-
ski obeini Podwora in Sempeter pro-
stovoljno združiti z Gorico. Tako sta
pisala tforiški obeini komisarja Gal-
leusiff in Marinie.
|    Dvo prašanji vain stavimo:  AM sine
občinski komisar odločati o tako važni
zadevi  kot je združitev občin?    Ne,    o
tern sine sklepati le redni občinski svet
z županorn   na  čelu.    Drn^o  jirašanje:
j \li  bo za 8lovenske    okolicane    kori-
j stno, če zjfiibijo domaeejra župana, do-
mace občinsko  gospodarstvo,    ako   5z-
ffubijo pravico, da sanii odločajo v do-
mači obeini? Ali je to koristno?
Mi Slovenci mesta Gorice vain zikj-
mo povedati, kako se «odi Slovencein
pod vlado magistratne klike. Slovenec
plaea — mestna klika deli donar, Slo-
i ..-.........    l,oWn     rli.iir»!iv,    l,«,.l,     \T   fl^i
ci je 8000 Slovencev: imaino le dva
slovenska razreda mestne ljudske so-
lo; za Slovence ni službe v inestnih
podjetjih, za Slovence ma^istrat ve le,
ko nas stiska z občinskiini davščina-
mi. Sedaj bi ta mestna mag-istratna
klika rada postavila že tri samosf.ojne
slovenske občine pod svoj jarem. Oko-
ličani, branite svoje «•ospodarske ko-
risti, držite domaeo obeino po koncu,
ker dokler imate lastno obeino, boate
še kedaj gospodarji v njej! Ta nasvet
vam dajemo mi mestni Slovenci, ki že
petdeset let, g-renko izkusamo, kako
trda je vlada mag-istratne klike.
Slovenci  iz  mesta.
SMRTXA KOZA.
V torek 8. t. m. je preminuia v Cio-
i'ici po dolgi in mučni bolezni v naj-
jlepši dobi, stara komaj 23 let ffospo-
diena Alojzija Likar, učiteljica v Pod-
brdu. — Bolehala je dolg-o časa na no-
izprosni sušici, ki dan na dan zahteva
toliko žrtev. — Pogreb pokojne se je
vršil v četrtek popoldne ob innojfo-
številni udeležbi sormlnilMM-, pj-ijate-
ljev in znancev.
Pokojnici večni mir w. pokoj. —
i'reostalini naše sožalje.
VELIK  POŽAR   V   MESSIXI.
Uboga Messina. Enkrat trpi   ogrom-
no škodo  vsled   neusmiljenih    in    vse
živo  pokončujočih      potre.sov,      drug-i
krat pa vsled požarov. Pretekli četrtek
je izbruhnil v leseni cerkvi Sv. Marti- |
na og-enj. Vsled vetra se je offenj  na- i
g-lo razširil  in  v teku štirih lir je po- ¦
koneal  dve šolski   jmslopji, cerkev sv. j
Martina  in 2,")0  barak.  Biez  strehe je !
ostalo 2000 oseb. Xa lie«* mesta je pri
hitel  minister    javnih    dol     Sarrochi.
Ministerski svet mu je rial na j-azpola- ;
go  25  milijonov   lir  za  zidanje   his;  1 :
inilijon  lir se jr izplacalo inesinskemii
prefektu, da jih uporabi    za  prvo silo,
vo.i.-rit^mH  ohlastvu t+e je naror-ilo. daj
poskrbi za sotore in drug-i matörij*»»
da so pripravi začasna streha za ue-
srecno prebivalstvo. Pri nesreci je bilo
nekaj oseb tudi ranjenib. Vzroki P°"
žara do sedaj še niso pojasnjeni, von-
dar se sluti, da je r>ožar povzročila
zlobna roka.
ZA  AKABCI  PRIDEJO   SLOVENCf.
V   kr. odloku od    3. junija    1924. »t»
1039 doloruje el. 15: „Po preteku sneW
meseca, ko se je prog-lasilo dvojezičn0
besedilo teg:a odloka v uradnem   list11
oki-ožja, se   mu   mora jo  izdajatelji  ^a*
sopisov pokoriti." — Za Arabce   iz<l».ia
italijauska vlada zakone  in  odlocbe v
italijanskeni      uradnem    in    domaeß1-11
^irabskem   jeziku.    Zahteve   Slovencev
po   izdajauju      zakonov,    odlokov    'r'
odredb  v italijanskem    in  slovensketn
V'ziku   pa   smatra    vlada    za  proH^f"
zavne. Prepričani pa smo, da bo vlad*
tudi nasproti slovanski uarodni inan.'-
šini   sprenienila  svojo   politiko,  ko  l>°
.spozuala, da srno tudi   mi  ljudje, vsaJ
toliko ko Arabci. Koliko easa bonio sb
/•akali, da pride jo itali janske via*!'* (^0
tega  priprosteg-a  spoznanja?
DRL'GO  PRASAXJE G.  DRŽAV-
NEMU   PRAVDNIKr.
V  pretekli štovilki smo na   uvomm'111
rnestu  na,slovili  na  državno    pravi''1"
štvo prašanje glede na.silstev  v Brdih-
Danes prašamo    g'.    državnega    prav-
dnika:
„Ali je v furlanski pokrajini hQ v
veljavi XXII. oddelek kazenskeffa zft*
konika, oddelek, ki trovori o telesn''1
poškodbah? Ali je veljaven za vse dr-
žavljane ali sanio za gotove katefisOi'1"
je? Dobivamo od eitateljev stevünf
taka prašanja, a nismo pra" •'¦^^1'
kaj naj odgovorimo.
CUDEX ZDRAVNJK.
Pravijo, da je v deveti deželi :. i   '
;  nik, ki g-a vsi ljudjo tako   spostuJ1' ''
da bežijo i>red njegovim obličjem. M°
-----i«üi   ..i«k,.   ici-r   UOIUIKuv    111,    Jlh  '^"'
-  la: tepe ljudi, jim razbiva rebra in J
Fiotom zdravi.    Kdoi- ug-ane, kje je ta
fndodehiik, dobi osmhiko rebule.
KONCERT V DORNBERG 1
Povsko in g-Iasbeno drugtvo v Gorici
pri red i v nedeljo, due 20. t. m. ob 15-3°
v (-italniski dvorani v Dornbergu koH'
cert, na katerem bosta sodelovala tudi
operni pevec iz Ljubljane, tonorist <?•
Ciril Bratuž in kapelnik Ijubljans^
opere. g\ Anton Noi'fat. Pevuki zbor l>°
pel dovet skladb, ki jih je izvajal Iia
svojili dosedanjih kouccrtili v Goi"icif
Vzpored objavimo prihodnjič. Pril>°"
ročamo Dornberžanom in okoličano»1'
da podprejo društvo s čini šlevilnei
šim  obiskom  njeg-ove  priredilvc,
TOČA V SEVERNl ITALIJi.
V  okolišu Alessandrije v Severni I'
taliji jo bila v pondeljek    huda   tot*
Posamezna zrna so bila  v prcrczu de'
bela 8 cm in težka nad    300    ffraiiio^
jToča je razbila električne žarnice, šiP0
I in  uničila vse poljske pridelke. ftkoda
je og-romna.
POZIV  GORISKEGA  ZUPANSTVA-
Goriško županstvo pozivlju družilll>'
ki so se udeležile svotovne vojnc. P°
štii-ih ali več družinskih r-latiih, lhi
javijo to okolnost žiipuiiHtvu, (Ani^"';1"
fe, voja,ski mad vrata fit. 35) do 31. 3""
lija. Isioeasno mora jo inienovaue dr"'
žine javiti, če so njiliovi člani služil'
v italijanski oziroma v avstrijski i"'"
jinadi, in kateri elani so bili ranjeiii «"
pa unirli ( v fronti ali pa doma vš!<mJ
bolezni in ran). Ravno tako *" l>:1
na vesti odlikovanja.
PROMOCIJA.
V   iwhik, 11. t. ni. sta bila    proinovi-
raiia   nu   živinozdravniški   visoki    h<)I>
y Napoljn    na oast    doktorja    živino-
zdravniMtva  a.  Josif>    Steinborger    '7l
Goc- pri Vipavi  in g. Mirko LetfiSa iz
Mavhinj pri Trstu. Castitamo!
„GORIŠKA STRAŽA"                                      __________        ________________8tran  3
RAZSTAVA SLIK.
A.kad. slikar prof. Fr. Kopač jo raz-
"»tavil nckaj svojih slik (oljnato, paste-
le> risbo) v pritlieju „Tiff, doma", vhod
11 »lice Petrarca. Vstopnina prosta;
'°dprto je od 10.-12. in od 17.-19.
KONCERT M. ŠIMENCA.
v sobolo 12. julija zvečer je neprieako-
Vano lepo nspel. Udeležba   jo   hi la iz-
fedtio volika.
Vzporcd je hi I zelo pestor. Prav hva-
ieVroduo so iiani zdi, da so naši umet-
u^ki vendar vsaj veasih sponinijo tu-
^l »arodne pesmi. Obeinstvo jc z bur-
^Qi odobravanjom izrazilo svojo to-
^0 žoljo, naj bi se narodiia pcscni ui-
kakoi- tako no prezirala kot srao va-
JeUi. Toivj narodu mnoffo vee biserov
lz »larodno zakladnice. Po nasem
j^onju jo bilo na programn prevee
plUanskih lock, feprav spoistujemo
Ur*i tujo unietnost.    To pot sino vsaj
toliko zadovoljni, da g. Simone iii
j ° PaČil lašketra jezika kakor sino
w J10118^1 sližali in se sramovali.
Tenorist Šimenc  ima  zares  heroičen
Ci'.'LOi-        lzredno    raz.>ezen    in    poi no-
donee v vseh legah. Vidi se mu, da je
operni pevec, ki ffloboko doživlja svo-
jo  ulojro. Morda sino imeli  prav radi
te#a vtis, da je odlomke   iz oper naj-
bolj dovršeno i>el. Kar očaral nas je v
f.arijah   iz    „Toskt*",    „Mefistol'ela"    in
[yProdane  neveste".    Težke   ariose    iz
\opere „I Pagrliacci" od Leoncavalla äe
(ni.smo slinali tako   dovršeno   interpre-
tirati.
G. Anton Neffat je spretnljevalec
na klavirju, kakoršnega le redkokdaj
najdemo. Neverjetno obvlada svoj in-
strument, obenem pa pazi, da ne prezre
nobeneg'a odtenka, ki bi niojrel podpre-
ti pevca in tako še dviarniti vtis na
poslnšavca.
Pri vseh takih prireditvan v tiam
vsiljuje misel, kako žalostno je z na-
nii, da morajo vsi naši najboljši talen-
ti bivati izven svoje ožje domovinc.
'Vsein umetnikoin in drugiin kultur-
nim delaveem, ki so po svetu kličemo
iz svoje zapuščenosti: Priliajajte radi
med nas in režite nam v obilni nieri
kruh slovenske kulture, dasešeutrdi-
mo v Ijubezni do svojeffa rodu in nje-
gove duševnosti.
Dr. M. B.
Kai ie novega na deželi ?
BILJE.
v ^'ihodnjo nedeljo 20. t. in. se bo vr-
11 °bciii zhor „Posojilnice v Biljah" v
J^ostorih „Kmetijsketfa. društva" ob 4.
Pi Po končaneni obenem    zboru,   bo
y^°|'    o     zadružneni     ^ospodarstvu.
j a>'.ioni so vsi olani. hidi iz Bnkoviee
U iz Orohovlj.
UABPJJE-MIREN.
t p°aarjanio, da se bo v nodeljo 20.
]' vržila v Gabrijah voseliea z jako
v^mivim vHporedoiu. Bratska dru-
^ a Prosinio, naj to upostevajo in
r l ^11^ i»riru<iiivw prestavijo. Na-
i   c'ni Program  bo    priobeon    v    pi-i-
&iH Sl snoI>arji  so v težkem položaju.
ve(i°iZa^n^° ^1^' z^' vo'itvo H0 nam I>0"
f.|L    °> rta inianio j"azun    treznomisle-
tut'o Zcl° oman|Jivo '-i'1^ Zc'10 ol)-
Ui*o]U U^aroc H0 uam Pi'izadeli v onein
^last*10111 tronntkn. Zaeudili sino se
(j0 ,l na^ postopanjem onih jsrospodov,
H^: a^ei'ih smo ffojili dolsra leta vse
^Jili ZaiJpun-i° ter iiikdar dvomili nad
q0 °v° odkritosivnostjo in Ijubezni jo
Vetolas: nikdar ukrepali brez njih nas-
(jo^V V k d. Toda ravno pri njih sino
jo ^..l ^ v onem lisodnem trenutku, ko
^^    ° *i"eba pokazati svojo zn.'ir.'ijnosf.
bridko razočaraiije. Obrnili so nam
hrbet in krenili v nasprotni tabor ter
nas pustili na cedilu. Globoko »mo jih
obžalovali, ko smo jih videli celo v
tuji službi, v službi snoparskih ajyren-
tev. Ko smo pa njihovo delo opazovali
sino razunwli. *]:• in> l'""; '" '.'ola
sebicuost.
2e se pa zavertajo svojili jjniih de-
janj, uvideli so, da jim ta služba iii
pristojala, kajti na vresti imajo tudi
mnoffo žrtev, ki so jim slepo sledile.
Umevno, da so se zaeeli pred nami
sramovati. Zavedajo .se, da so s svoji-
:ni dcjan.il üatajili avoj luax'oiini ponos
in zapravili globoko spoštovanje, ki
so «:a uživali med nami. Predobro ve-
do tudi vsi trezni Italijani. da se taki
znarajneži ]>ritepejo v njih tabor le iz
kakih koristolovskih namenov. Zato.se
tudi ne eudimo, kako jih njihovi zna-
čajnosti primerno eastijo in plaeujejo.
Uredništvo „Goriške Straže" izjav-
Ija tern potom, da ?. visokošolec Mo-
«etie Franc ni v nobeni zvezi z dopi-
Kom z due 7. julija t. I.
IDRIJA.
V soboto ob 8.30 zveeer se bo vrsil,
'kakor eujemo iz dobro pouc-enejfa vira,
koneert touorista za«:rebške of>ere ff.
^l. Šiinenca v dvorani hotela Didic,
[Prniyram  bo zolo raznovrsten.    Po  si-
jajiiin   u.spehia,  ki  jih  je  iiuei    g. Si-
menc pri koncertih v Gorici in Ajdov-
ieiui, smo preprieani, da bo tudi kon- j
sert pri nas številno obiskan. Natane-
riejni program objavimo prihodnjic.
LOKAVEC PRI AJDOVŠCINI.
Zakljueek    kmetijske - uadaljevalne
sole se je vršil    v   nedeljo   29. junija. !
Sklepu so prisostvovali   gg. vitez Mo- ¦
relli de Ros.si,   predsednik    urada   za j
kmetijski   potovalni    urad,    zastopnik !
vlade {fr. uff. Rubiiii in ravnatelj vit<?z
MarcJiettano iz Vidma,    voditelj gori-
škeffa podravuateljstva    Dr.    Tonizzo,
iuž. Velico^rna, voditelj kniet, urada  v
Ajdovšeini, župan Edmund    C'ibej    in
eelokupno  starešinstvo, ter veliko šte-
vilo doniaeinov-ffOopodarjev.
G. voditelj Paljk Leopold pozdj-avi
navzoče zastopnike oblasti ter vse ude-> ;
ležeuce, ki so pokazali, da popolnoina i
razumejo pomen kmetijskeg"a pouka
naše mladine. Izreka zahvalo vsem, ki
so pripomotfli, da se ta vaina ustanova
hvalevredno razvija. Po.sebna zaJivala
velja g. županu Cibeju in vseuiu obe.
svetu, ki podpira kmet. šolo s polnim
lazumevanjem. Xadalje poziva vse
navzoče, da poskrbiino, da se bode
ponk naše kmet. mladine tudi nada-
Ijeval po začiiani poti. Kmet. nadalj.
sola bodi obeni v ponos in splo«no
lilag'injo.
Nato je podal g. voditelj poročilo o
ilrlovau.iu šolo v tek. letu. Poroeilo je
bilo z vidno zadovoljnostjo sprejeto v
ziiaiije.
Zahvalil se je nato poroeevalcu g.
vitez Morelli de Rossi ki je obljubil
vso i>odporo kmet. nad. soli tudi v bo-
fiofe. Ravnotako je tudi zastopnik vla-
f<e itri1. uff. Rubini dal zaj?otovila, da se
bode »torilo v->e ix>trebno, da se ohranl
te vrste kmet. sol, ki vidno jamčijo o
^Lspehih. G. žui>au C'ibej se v imenu ob-
<vme zahvali predstavnikom oblasti za
dana za^rotovila in ]>ozove navzoče Jifo-
spodarje, da se tudi v bodoee zaniinajo
'x kmet nouk in po«ljejo mlaHino v
kmet. nad. šolo.
G. voditelj Palik poudarja tudi po-
/ri)O ustanovitve grospodinjske-nada-
ljevalne Sole, kar odkrito reeeuo, da je
za izobrazbo kmet. ženstva poskrbljeno
zelo nialo ali celo nie. Moraiuo misliti
na vsestransko izobiazbo in povzdi^o
našeg-a ljudstva. 2ena — temelj elov.
družbe! In kako malo skrbimo za nje-
no duSovno j>ovzdigo. Kolikor bolj na-
preduje uarod, toliko živahneje se mo-
ra razvijati jfospodinjstvo, ker brez te-
j?a ne more biti uspesnega napredka v
domači hiši. Gospodinjsko spisje, ra-
čunstvo. kmet. ffosj>odinjstvo, hiüno
«•osiwdinjstvo na kmetih, nauk o živi-
lih, skrb za zdravo stanovanje, vrtnar-
stvo, obleka, mlekarstvo, perutninar-
stvo, rocna (Ida, kuhanje,   konservira-
n;e aadju, prva pomoe v uezjfodaii, oxa.-
terinstvo, skrb za dojeneka i. t. d. kn-
ko hvalevredui predmeti. ki naj bi >»«
obravnava v takih jfospodinj»kih-na-
dalj. šolah.
Zeleti je, da »e že prih. jesen ustaiio-
vi v obeini taka «oLa in nane bodoee
gospodinje nam bodo iz srea hvaležat*.
JU'Ji za to ustanovo so bili navzo6i
pripravljeni sod el o vat i.
Nato so se razdelila izprieevala 5i8
inladeiiieein — sluwateljem kmet. nad.
sole. Navzroei so se potem podali v Sol.
drevesnieo, za katero je dala občiua na
razpolajfo obsežen prostor in kjer je
bilo v tek. letu rasajenih nad 3000 <Jr«-
ve.se. Vse oskrbovanje istih je v rokah
šol. mladine, ki se pod vodstvom g. vo-
ditelja praktieno vežba v vseh potr»*b-
nih opravilih   uiiinuifa  sadjarstva.
Strnimo vse svoje inoei v dobrobit
obeine in dežele. dvi^nimo »slave proti
božjemu sol neu, pomavrajmo bratov^ko
edeu drujfemu do boljše^a bl;>              t,
ohranimo si šolo, to svetinjo               o
narodove^ra napredka in tedaj bo na«a
zavest pri jet na, ker smo:     ^-- •       •   ¦
jpili sveti domovini".
Prosvetna zveza.
V NEDELJO DNE 13. JULIJA
se je otvoril gosj>odinjski tečaj v '
ci. Udeležuje se gn 34 gojenk. Pr >
na Zveza je udeleženkam priredila le-p
pozdravni veeer. Od teeaja   prieakuje-
mo lepih uspehov.
Drmtva so po italjanskem z
dovoljena. Tozadevni odlok naj ^
pišejo pri županstvu.
LISTNICA   KMETSKO - DELAVSKE
I                             ZVEZE.
I    Clanom K. I). Z. in strankam,    ki h->
\ obraeajo v svojih potrebah na zvezino
tajništvo sporočamo, da bomo p«>
nosti      odjfovax'jali    potom     „G
Straže" pod stalniiu naslovom „Li>'üi-
ea   Knietxko-delav^ke   zvez»*".   Za'v   j<»
potrebno, da f*e vni    elani    In    druge
str.MikM  naročijo na „Goriško Stražo".
L) üHtiphü K. I). Z. v VolčaJi: "¦'
stvo K. D. Z. je pnpravljeno naj^1
za 9 prijavljenih elanov daveue rekur-
ze, toda zato mu iuorate    poslati  tudi
natančne podatke, davene pozivnice ia
svoje UKOvore. Poslali    ate    pa    nauio
imena prizadetih   davkoplaeevalcev   in
tajništvo ue ve niti,    za kateri  davek
.gre.
2.) I. r Logu pod Mangartom: VaAo
zadevo bo izroeilo tajnwtvo po^lyiis^a
dr. Besednjaku, ko se vrjie iz Kiuia
55.) A. S. Brextovlcu: Ko se bo vrnil po-
slanec Besednjak iz Rima, go. bo taj-
niStvo naprosilo, da bo vodil dej>utaei-
jo k fiuaueni intendanei.
fefOYskoY gospod.
>___2iv!|?nJe Valtntina Staniča.
(^pisa! Joža Lovr«n{ič) ----------
dvu v.(>stl>'iii k.*i.u, ki «ii ivorita
le i?vlK°^' «kalni steni, pada i» sk;i-
solf(i ',In^0<''"1 Savif-a prokc^ zelo vi-
l*aj Y ^l>asn-« steiif in surazprši sko-
^'kofS1'*-^' Pred«ü dospe v penen
^ila T      ^° seni ^^ ^istm'   VO(i'a   iii
more -^110 V(>likil' S(> lor°.i 11<;
I>oui J*1;"1101'^^ v v»i.ličastvu s sla-
Vodj i v Kl'"»«-lu- 0/jka steza
^o Lvlr sporaenika pod stcno nrav
kvW   rt-   -«• ov.sod curl.ia   voda   in
$Plaj51"!m>Zo1 votor ')ill{l iz kollst-
lzX>\\ \\-^nl. se d° kipoče v<k1<s je
^in fl ("d*]('v na /drav.jo - koiii*aj
Prii-iiV1110^01 «Po^niti    nckatorih
k Fm >Vso /J1|a»<' mi inionovati, k<»r
stir.j.lMl()111|t55la vlažiDa sana pi-oto-
Wl son01'0!' mo-i' »avzofinosti. Sto-
^Posi, n^oliko nazaj in opazoval
sllo»Jjivo   Stvariiikovc)     ddu
ii;wl scV>oj. Na levi ti visi uad glavo
#rozo in stnah vzbujiaj<jča stena,
pred seboj komaj do.seze.š z očnii
vrJi. navpiene Sftono, raz katuro pa-
da Savica. Ta v.&r ^<? lxadaljuje v
ovinku proti vzhodu in .iutfovsh'>-
du navpično in eiidovito in v.seoko-
li na njej stoje kakor ma.ikn«
^večke suha jelova debla.
• Yes očaran sem bil <>!> i-.-m ^o-
glodu, ki je brez primore in se da
le uživati, ne pa popisati. Zato še
svetujein vsakemu prijatelju nara-
ve, naj je vidol še toliko slai>ov, da
se ne straši truda in pride semkaj;
obi 1 no mu bo poplae.ano«.
In se je vrnil k spomeniku, ga
pohliže ogledal prepisal napis z
•.njega, nato pa pogledal barometer
in tennoineter. In ogledai si je še
enkrat velieastni kote] „ki ga pa
oni Visokega Gö'hla na SaJzlmr-
.škern na stnani (iolliiiffa po mojeir
•mnenjii prekaša, nicer ne r>o -svoji
'.teinni grozoti, pač ]>a v širjavi in
golili s,tenah<-, je ugotovil.
Ne dale« od slapa gre pot nav
.zgor. Po tej je   iuunerava1    ^    'M
na Triglav, a „eudni vodnik" ga je
jpregovoril, naj bi se vrnil v »Sred-
njo vem in od tarn za<iel trig-lavsko
pot.
V>Šli srno torej nizdol pi'oti jezeru,
^prenilja] nas je mocan dež, ki pa
je poj«njal. Krasno se vidi od na-
zaj konec Bohinjske do)ine. Na
desni jn visok, vwinoina obrasel
gorski lirbet, ol> njegovem vzno-
žju vodi ob jezeru steza, po kateri
l>i moral iti, mesto da sein z ribi-
čem izgubljal čas. Na gornjem kon-
ca jezei%a hi >>i I * > treba cez potok,
da se jjride na navadno pot. Levo
ob bregu jezera gre prava pot k
Savif-i mimo corkve Sv. Dulia. I.)a-
lje za/laj se dviga visoko in golo
jwgorje med Bohinjem in Tolmi-
nom. Cez gore vodita dve poti,
eez Suho in Škrbino na Tohninsko,
koder l>i moral iti, da bi mi ne bi-
lo treba napraviti dolgeg;». ovinka
rez Porlhrdo v B«>liinj. V ospreiiju
bolj na desno :-¦* viil: <1;if> >.i\wm*
kakor megl;*.
; Že je hila jkv-, ko sem uuspei v
•Sred.njo v;l->. Naveličan slabe po-
strežbef sein prav rad   sprejei v«-
bilo gospoda župnika, kjer sem bii
/preje pustil ' svojo prtljago. To
(him je bila krasna veeer ia in \l-
|;l)Oino prenoeišče. Bog povrni do-
I breinu inožu! Tu sem našel druge-
ga triglavskega i>otnika, gosi)«xla
kaplaiia Jakoba Dežmana. katere-
ga kratek, a natanceu opis njegove
tiiglavske poti bi služil lahko me-
sto vodnika. A moj v<xlnik mi je
natvezel že polno strašnih reči.
Zdelo se je, da mi tudi sreča že
oliraea lirbet. Nebo je bilo g<jwto
prepreženo z oblaki in žeJia, iti
drugi dan n,-> T'-'l''-!'v -" ¦" "A^]--
prazna.
Nekoliko potri se viezcii k p<>~
eitku, a kako se mi je vzveselilo
sree ko sem se še pred dvemi zbu-
dil in sem videl kos. neba, na. kate-
,rem so migljale zvezde.
„Vstani, sivčo imaš!"   sem dejal
in se ZH4V1 pr-ijwavljati na \><>t.
..Zo})et je megla zakrila nebo ia
dobia gospodinja mi je morala u-
,liti deb(»lejšo ,svw'o,    Tako   sva Ala
iaz in malo.sr^ni Kos s  svetilnico V
lemni nori v gorV.
(Dalje).
Stran 4________________________________________________________„GOKI&KA  STRA2A"
4.) /. J. Sibrclje: Ac! 1J: dohodki iz
duhovni&ke sluzbe spadajo, kolikor ni-
so dohodki iz zemljiBia v sknpino C.
Ad 2.): pod davek na premieno pro mo-
ženje u-iechezza mobile) spadajo tudi
negrotovi in shu-ajni dohodki, darovi
i. t. d.) Ad 3.): po našem nmenju ni
treba Vain vlatrati nove napovedi.
5.) Gasihicmu driištvu c Kobnridu:
Tajništvo bo naprosilo poslanca Be-
nednjaka. da bo posredoval v Vain za-
devi pri pristojni podpreiekturi, ozi-
roma če bo potrebno tudi pri prefek-
turi.
6.) /. A'. Staro.sclo St. 33: Če boste to-
ž>ni, boste toženi pri tolminski sod-
niji. Sicer pa Vam svetujemo, da po-
jasnite vso zadevo v pisniu imenova-
m>mu odvetniku. Naslov odvetnika .ie:
f-Jorica, Corso Verdi št. 37. I.
7.) Sk. Eobii-Krcd: AH je pn-jrwi V.
M.  rekmz proti  zavrnitvi    vojne    od-
? Tajnižtvo g"a je odposlalo v
,            -i-nem pismu,    zato se čudimo,
da iK>vprašujete po njem    že po dveh
dopisnicah.
H.) T. M. Livck št. 36: V vaši zadevi
.ovaii in upamo, da dose-
Xa va.s smo  bili   <-i>ozor-
jeni tudi He od druge Ktraij!
Trtjništvo K.  D.  Z.  <;  -xun-i.
Gospodarstvo.
Pronu'tni davek pri protiaji živine.
V „Goriški iStrazi'1 št. 52 z due
17. julija 11>24. smo poročali nied
dnt*vnimi vestnii pod naslovoin
»Kolkovanje raeunov«, da bo mo-
ral kuiet plaoevnti promi'tni davek
pri prodaji živine in vina. mosta
ter grozdja. Prometni davek ziiaža
1 ^Hi.st«»tek <>d pnxlnjne svote. Gle-
de vin?i, grozdja in most a ie ostalo
poiočilo do danes Le vedno v
. .,j..vi. filed«» zivine pa se je vxled
sklfpu zadnje ^eje minister^kega
sveta že bistveno spremenllo. Pro-
met ni davek se je v sniislu el. 3. za-
kon» z dno 'M dec. 192;i st. 3273
<:<1 .syinj in ovac placeval samo pri
klaiiju, od govedi pa .se je plaeeval
drugaee pri prodajanju potom
'Vaiija raeunov. Ta zakon je
istopil v veljavo s 1. junijem 1924
itudi pri na.s. Kar je veijalo prej
yamo za ovee in svinje, bo veljaio
za napiej tudi za goveu. Prometni
davek se l>o torej plaeeval od svinj,
• ov<- in govedi samo enkrut in sicer,
'auju. Ta davek se lnora pri
ju piaeati ne &lede na vrednost
zivine, b<xlisi da zakolje žival ži-
vinski trgovee, navadni trffovci in
ruesarji, ali pa poljedelska podje-
tja.
I'osestniki zemljiše (kmetje) ali
pa oni, ki ga oiKlelvijejo morajo
platati davek vsakikrat in samo v
tern slučajii, ko zakoljejo žival, ki
je več vrwliia ko 1CCM) lir.
Jz navedenega siedi, da je proda-
jiiniv živine pred in po klanju
neoMaeljivo, zato ker m» ta pro-
metni davek placuje samo pri kla-
nju. Pri tern je vseeno kdo žival
pro<laja, ali za.sebiM Tn.v^s'tu'k,
kmet a'i pa trgove .
Zatorej ni potrebno izsiavijati
f*ri prodajanju zivaii pied in po
klanju nobenih rafunov in nobe-
r:ih pobotnic. Ce se pa vseeno iz-
stavijo Tacuni ali pa pobotnice, po-
tem se jili kolokuje po navadni kol-
k<wni lestvi.
Oe se napravijo o prodajnih n-
nih svinj, ovc in govedi zasebni
^apiski, se moj-ajo kolkovati stalno
'a   W cent., ne glexl-          prodajno
Imenovani prometni davek se
placuje istoo-asno z klavniško pri-
fttojbino po predpisih obein. Na
boleto. ki potrjuje plaeilo klavni-
sko pristojl»ir]e se prilepijo so
predpisani   koleki  za prometni da-
I
I
i\jvuji.i'>ii }'w>.r;ui'-/.i."-^'ü ru'.sii svinje.
! ovce in govedi:    vredno^-t se dolo-
cuje po srednji tržni ceni.
Tisti, ki je v obeini povfrjen z izter-
jevanjem prometnegra davka, lahko j
; kupi predpisane koleke pri reKister- |
j skein uradu in 5ma pravico do 2s/, po- |
! pu.sta.
Pri prodaji dmjrih vrst živine (izje-
ma groveda, ovee. svinje)    Ke    placujf?
prometni davek pri  po.sameznih   kup-
rijah potom izstavitve račnnov.
Tajni.štvo
Kmelske-ddav-f"-
VALUTA.
!
Due 12. .iulija je veljal    J   sj-ancoski ;
frank 1.20 L, 1 belgijski frank 106 L, 1
švicarski    frank 4.'2.r) L,    1    («'.škoHlov. |
kron 69 vinarjev,    1 .ste-rlin«- 102 L,    1
dolar   23.33 L, 1 zlata rnarka 5.60  L, 1 I
dinar 0.27.50 L.                                          |
BENEŠKE OBL1GACIJE.
Due 12. julija je bil sredilji kurz za |
bene-ske obveznice L. 85.2.*). V Trsiu so j
bile po 84.30, v iNlilanu 85 in Rimu 85.   i
TR2XE CKXE V GORICI.
Une 14. julija so bile    na    •joriškeiii
trgu sle-det-e ctue: koreuje 0.50-0.60, če- '
bula 0.70-0.80,    navaden   fižol    2.40-2.60, |
koks :i.20-3.80, salata 0.40-1, «rrnh 1-J.20. i
krompir 40-50 vin., radie 40 do L20 lir, j
špinnča 0.80-1.20,  fižoi  v  stročju  60  do
80 vin., vrzote 1 do .1.40, bntrice (cukcte) j
0.30-0.50,  oresnje  2.20-2.60,  uia.slo  12  do i
14 lir, lnleko 1 do 1.20, nied v satjii 8-10,
ostali meil 12, jajcn 55 do 60, pesa 30-40,
hruskr 1.20-2.40, )>aradžinki .1.200.40, ja-
bolke 1.6(f-2.40, bi-eskve 5-7. it-šniki 5 )ir,
plavnato zelje 1.40-1.60.                            \
DAROVJ.                          [
Za Alojzijcviščc: SI. Kme.čk-a ]>oso-
jilnica na Libiihiijt-m ](Ki. L: vie"«, gg.:
Oenornja Ante, žtip. upr.               Likar
Ludvik, žup.  upr. 5;  velec ax-:  Hrast
Simon, župan - Livck, 100 L; ?Jtrov   f- '.
van, 1r«"ovec, 10 L. Vsem dobrotn
Boy stotero poplačaj!
POZbRflVl IZ FLORENCE.
Iz Florence smo dobili od tamošnjili
slovenskih  vojakov,  ki  služijo  pri   19.
jpoljskom topničarskem regimentn da-
l.jše pismo s pozdravi za stariše, se-
stre, brate in dekleta. Podpisani so:
Volarie Anton, Volario Ivan od Sv.
Andreja pri Kobaridu,    Koren Franc,
j Medved Franc iz Drežnice pri Kob«-
) idu, Krajnc Ivan, Ručna Andrej, iStn-
roselo, Moenik Franc, Poče pri Ceik-
nem,  Cufer  Franc, Zakojca pri  Cerk-
I nem, Rojc Vladimir, Dornbery, Saksi-
f!a Jožef. Dornberfr.                                 j
__________________;________________________________________________________________i
i
IZSELJENCI-EMIGRANTI
V FRANCIJO
Knjigama K. T. J)., (Jorica, Via
(/arducei 2, Vam priporo^a sledeee
knjifre:
Ro^no - konverzacijsko knjigo |
franeosko-fflovensko-nemsko.
Dr. Stunn: Fran.co.sko vadnico I.
in  II. letnik.
Dr. Breznik: Francoska slovnica.
Th*. Pretnar: Franeosko-sloven-
ski slovar.
Samo v Knjigarni    Kat.    tisk. .1). \
v   Cioi-ici,    Montova    hisa.    dobite j
pristni  cigaretni   papir    Oleschau.
Se prodaja samo na debelo.
ZOBOTEHNIČNf  AMBÜLATORIJ k|
V. RISSDÖRFER I
sprejema od 9-12 in od 14-18 ¦
ob nedeijah od 9-12           I
Copso Verdi 35 - GORICA I
ZAHVALA.
I            Globoko  frinjeni   se  zahvaljujemo za  obilne    <1oka2e    sočuija,
I      izražene nam ob priliki prebridke in iieprieakovane    5?gnbe    nn-
I'
I       šetra drapepa
Josipa Goljevščeka.
|            Bodi  izrečena topla zahvala čč. duhovfičiiii,  r.smiljenim   bra-
I      torn pri sv. Justu, dnrovalcem krasnih     vencev,    ;>orodnikom    in      j
I      znancem  ter osobju  pokojnika, ki  so prihiteli od blizu in od d;i-
I      leč na poprreb in nam  izkazali  nstmeno  m   t,^v.-.,,.,o ^ožalje.              |
(W.vw.r,   ii. julija 1924.
Družini: Goljevšček - Dr. Milič.     |
I                                                ZAHVALA.                                               I
Tužni in g-loboko potrti izrekamo vsem, ki so nam   ob  nepo-      I
zabni iz^nbi naše ljubljene hčerko                                                            I
flLOJZUE,
izkazali svojo naklonjenosti    ter nam nudili s tern tolažbo.                I
Iskreno se zabvaljujemo cast, gg, dubovnikom,  posebno   preč.     I
K. Rutar-ju  za nepojilačljivo  tol.nžbo  v  miični    bolezni,    riadalje     I
cenj. darovalccm vencev, in H])!ob    vsem,    ki.    ko    >premili    niiso     I
ljubo hčerko k večnemu počitku. Hvalo  izrekamo  tudi pogrebne-      I
mu podjetju   Pelicon  e (irapulin za popolno postrežbo.                       I
Bog vsem stotero poplačaj!                                                                I
ijjafro pokojnico pripororamo v molitev,  njej  pa   bodi   rabl.i     I
I       zernljica.                                                                                                      I
Gorica, dnc 10. jvl. 19?J.                                                         I
Žalujoea dru/ina Likar in teta.    I
NAŠ   ZOBOZDRAVNIK
doklor Lojz Kraigher
-jM-sflalist za bolezni v ustih in na
zobeh, &prejema za vsa zobozdrav-
ni.ška in zobotehniška opravila    j
::   v Gorici, na Travniku 5t. 20   ::
Zdravnik
dr. Rado Sflligoj
WtC  se je preselil   "^^
na Travnik št. 5, L
(Nasproti Lckarne)          ^
Prodajalne „Čevljrte zadruge v Minus
Gorica, Corso Verdi 32, Trst, Via dei Rdtori 1,
ter komisijske   zaloge  po   celi   Julijski   Benečiji  so  založene
z „Adria-Sandali11
letošnjega izboljšanega izdelka.
Prva slovenska fvrdka
I JOSIP KERŠEVANI
Gorica, Piazza Duomo St. 9 (desno) -  Qorica
prlporoča  «vojo trjrovino  najizvrstnejšlh šivalnih  »trojev li  »vctovfl0
znane uemeke tovarne .JMundlos", dvokoleH   znamke   oritr.   „Kolumbto''
bflgijiskih ftušk ter vsp. k tcmu spada   joče predmete.
BrezplaČen poduk v umetnem vezenju, iivanju in krpanju.   —    Lasto*
mehauična  delavcica  in  popravljavnioa Piazza Duomo    5    (vo«:al n)"
Rabatta).
Tcod. Hribar(nasL) - Gorica
CORSO VERDI II Qu&a Oentr. Poso}.)
Vf-liku tii'ogh ^'^fkegÄ platna iz zv.unv t(»varr<-    Rcppncbarl
K Kuymnnn.    vs&kovrstDo    blago za poro^te-f    \:bt> - tu«-i
r^jika izbira inoLkega in žeiifeke.^a KukEa.
ßla^o fxilzrfnv!                                                      Ceoe «roern**'