Gospodarske stvari. Hrošči kot živež in kot obrtiiiško blag:o. Neki natoroslovec v Beiiinu piše o teui sledeče: V naj buu ooleuucom kpnstna. Zvun tcga se s, hrosci lahko dobro  PltaJ» svmje kokosi in raco m se iz njih dela dober gnoj. Naj vec se j.h vendai; za to porab, da se iz n,.b ce a dobra " vozna maža, kurivo in celo olje za jed, ktero se v vročib poDJvab iz njib praži; nadalje se dela iz hroščev lepa pričarna barva in zadnjič tudi krvno lugasta sol, ktero posebno rabijo barvari in klueavničarji. Sadjereja. Copljcnjo v na pol razklani divjak. Pripravljanje žlabtne vejice. j^m. je g--a potrebiio, če hočemo, da se požlahtnjenje gotovo prinl"e. Pripravljanje divjaka. Divjak se mora tako odžagaii, kakov pri vcepljenju y celi razcep in žagorez ravna tako z ostriai nožern oeistiti, po tem ae divjak saaio do polovice razkoljc. Oivjak ae tadi labko pošev odžaga, kar je zalo zlo koristno, da sok lože proti^vcepljeai vejici teče, ia rez lože ia lepše zaraste. Če ae stara drevesa aa več vejah požlahtaijo, ae to ne saie zgoditi v jedaeai letu, tenioč požlabtajcaje se mora razdeliti na 2—3 leta. Pri tera se mora veadar paziti aa Zlahtna vejica se _po tem y razcep tako vriae, da sejto, da ae ae eepi prvo leto samo aa edai atrani, temoč aa 1 J ' ' ' vaeb straaeb, da tako vejice že same posebi činijo lep vrh. To se priporoča zatoraj, ker se večkrat pripeti, da ae aeko leto požlahtajenje celo ae prime; če bi tedai vse prej vcepljeae žlalitne vojice aaaio na jedai strani stale, bi jeaa zelena skorja a zeleao skorjo divjaka popolaoaia zlaže. 0 b veza. Ali se celi razčep aaj prej z drevesaim voakoai dobro zaraažejia po teai z popiraatiai ali plataeaira trakom dobro - ¦ i ¦, , omota ia zaveže z ličjeai ali z dragiaii traki ; ali pa se raz-jj ° (;'9V0 Su|° cep aai prej z ličjem dobio oaiota ia zaveže, in še le i>o e'e,'. ,. ,1C cep aaj pre) z ličjem dobro oaiota ia zaveže teai z drevesniai voskoin dobro -> «!«.¦* še le po zaaiaže. Oe se kesaej kedar žlabtna vejica zaeae rasti, opazi, daje obveza premočna ae mora aialo popustiti, da se drevesce lože razvija in lepše raate. Cepljenje v skorjo. Ta načia cepljeaja je prav važea ia zato vreden, da se naaj, ko naj bolj oziraaio ia aicer iz sledečih vzrokov: 1. Cepljeaje Ba ta aačia ai tako silno, kaktr pri prej popisaBib aačiaib, ker se tukaj deblo ae razkoije. 2. Mora se temu aačinu dati predaost ae saiao pri drevesih, ki so aa oaeai mestu aa kterem je bočemo požlahtiti, že više dva palca debela, temoč 3. Se aa ta aačia tudi lahko cepijo drevesca, ktera še niso debeljša od peresne cevi. 4. ,Se celo ailade drevesca na ta aaeia labko cepijo ia aieer taki, ko se iz drevesaice presadijo ia cepi se tudi labko v aobi, ker tukaj celo ai potrebno, da bi drevo za cepljeaje že moralo stati vkoreaito aa svojem določeaem mestu, kakor je to potrebBO pri dragih Bačiaib cepljeaja. 5. Ker je pri tem cepljeaju potrebao, da je drevo že celo v soku, se še le cepi aieseca aiaja, t. j. v času v kterem se že aa Bobea dragi aačin cepiti ae saie, kar je posebao zlo koristao, če je bilo vreme v pomladi zlo aevgodBo in drevo po tem bitro pogaalo listje ia cvetje, ker 6. aa ta aačia še se labko cepi, če je že divjak pola liatja, če še se le dobijo žlabtae vejice, ktere še niso pogaale listja. Nekaj splošaega o teai. Slive, aa ta Bačia vcepljeae aaj rajše ia aaj lepše ra- stejo, poprek '  lepo raste. aaarja ali februarja poilobo dobilo. ktere boueaio pnžlabtaiti, odžagati, se morajo že uscseca ja- ali veadar tako, da še se ke- vea koščičai sad aa ta načia vcepljea rad in Pripravljanje divjaka. Divjakovo deblo ali veja se mora ravao tako odžagati saej labko aiali košeek odžaga, ker po tein se dobi bolj sokaati les. Oilrezaniin vejam se morajo pustiti acke vejice jjtako inieaovane v 1 c <J e a e e, ktere namreč sok k žlabtaim vejicaui vlečejo ia aepotrebae soke odtegaejo. Žlabtae vejico brez iraeaovanili vlečeac rastejo skoraj vaikdar prenaglo ia se zato ali labko posušijo ali pozebejo, ker acniajo zadosta trdega lesa. Nekaj našim rokodelcem. Imel sem priložnost skozi dve leti ¦— ia še prihodnje leto, ker še ai vse dogotovljeao, ako me nrili Bog še dalje turobno živariti pusti — gledati, premišljevati in se prepričati o innogih pomajakljivostib ia drugili spakah, kterim se gospodar, ali hoče ali aoče, podvreči inora, ki je prisiljen kakošno poslopje staviti. Moje stanovališče ali liiša, tri ia pol sešajev visoka in gospodarsko poslopje sicer ai iznied aaj večih navadnik stavb; veadar se tadi ne more aiajhaim stavbam prištevati, ker je okoli 1G0 tisoč opeke zložeue, in obseže zemljišča ali stavbiuega. prostora aad 110 štirjaških sešnjev. Po takeai mi bo že dovoljeno spregovoriti v podak še maaj vajeaim gospodarjeai o raznih rečeh, ktere gospodarja in rokodelce zadovajo. Kdor kaj staviti boče, aaj si prijetea prostor za stavbo izbere, če tudi na pečevju, tiai bolje: vsem ljudeni ne more Bog saBi ae vgoditi! Tako poslopje bo vediio subo, kar veliko stroškov vsako leto prihraai, ki bi gospodarja prizadjali, ako bi stavil aa maaj saliem zemljišču, kder bi večkrat pivBice vode mesto vina polae bile, zidiaa trpela ia ljadeai bivaaje nezdravo bilo. Dade se kedaj ktero rodovitao zemljišče obraBiti, a pusto, mauj vredao pa prav dobro za stavbiu  1 __Tl_Y"i* 1__J_* 1 v "___!_ 1_^1 J «,^1^ nli in žagorez očistiti, kakor pri cepljeaju v razcep. Po teai se prostor odločiti, vzlasti po brežiaah, kder se sadovaik ali skorja od žagoreza doli aa jedea palec daleko razkolje,  kaj dragega dobro obaaša ia prilega, terpotera sploh še več tako veadar da 8e les ne raai. Ko se je to storilo, se skorjiai straai zgoraj malo od debla odluščite, da se žlabtaa vejica lože vrine. Pripravljanje žlahtae vejice. Žlabtna vejica se aiora tako prireaati, da je podobna zagozdi in da ima zgoraj odstavek. Čraa skorja 8e po teai po celi zagozdi mora prav pazljivo odlaščiti, tako da se veadar zeleaa skorja ae raai ali od lesa neodlušči. Ni vendar potrebao črae akorje po celi zagozdi odstraniti, zadoataje tudi, če ae samo aa krajeb malo odlušči. Žlabtaa vejica se mora s prav ostrim Božem tako prirezati, da se pri rezaaju z aožem ae tišči temoč samo počas vleče, ker po takem reza se skorja bolj lesa drži, kar je potrebao, če hočemo, da se požlabtajeaje prime. Vcepljeaje žlabtae vejice. Žlabtna vejica se mora z rezom proti deblu obraeaim prav počas vriaoti ia sicer celo do odstavka. Dobro je zato, če 8e skorja divjakova, ae odlušči preveč od debla, teaioč če ae to še le zgodi po vrivaaju žlabtae vejice, ker po teai sedi ta vejlca bolj trdao na divjaka. Obveza se mora ravao tako napraviti, kakor pri cepljeaju v razcep ia vejica se mora tadi tako h koleku privezati, Jiakor tamo. Ce se kesaej pokaže, da je obveza premocaa, se Biora popustiti. Oe je drevo tako zlo sokflato, da bi se mislilo, da se žlabtna vejica tako labko vriae, ac da bi se skorja aa divjaka razklala, si aapravi iz trdega lesa jedaako zagozdo, kakor se navadno aapravi aa žlabtai vejici, ia jo vriai med skorjo ia les divjakv, da tako aapraviš pot žlabtni vejici, ki se po tem taki aaj vrine. Oim debelejši je divjak, lim več žlabtnib vejic se labko vcepi, satno, da se kesBej morajo do eae naj lepse vse odrezati. baska doaaša. Po dolini ostaBejo rodovitae ujive, lepi travaiki, s kterimi si gospodar lahko dobro živiao redi, ki aiu z lahkoto tudi po bregu vozi, ako se ji preveč ne aaklada ia steza ni prestraia. To velja posebao pri takih posestvih, ktera iaiajo maogo gozdov, a malo bjiv in travaikov. Iaače pa se poslopja in stanovališča naj bolj prilegajo, v srediposestva jih staviti, kder je tako mogoče; s tim se povsod eaaka daljava pridobi, kar obdelovanje zemljišč sila pospeši. Dalje si aaj gospodar že prej vsega pripravi, ko začne staviti; kakor: kamenja ali opeke, apaa, peska, blaaj ali desk, ves les za strehe, okna ia dveri, mizarjev vso robo itd. v bližiai aaj bo od ključarjev m studenec ali vrel- čiaa. Vse te robe ali materijala mora biti veliko več pripravljeBega, kakor polirji ali mojstri v začetku svetujejo, kterim je le za maogo dela, ae pa redaa zgotovila. Kdor si sam ne ve zračuaiti, koliko opeke za stavbo potrebuje, ia jo doma delati daje — za vsako tisočiao gre ea aeženj drv — naj si je mBOgo več tisočia Barediti da; saj jo lahko proda, ako mu ostaae; sicer jo drago kapovati raora ia še drajše vozače plačevati, ker je iBieti mora. Vozačev ai vselej labko dobiti, vzlasti takrat ae, ko je slaba pot ali vreme, ali imajo lastaa poljska opravila. Ravao tako je tudi z drugo robo: latami, deskaaii, bruBi ali brvai itd. posebao pa s peskom in apaom. Te reči pred, ko si misliš, zmaajkuje; ako je ui pri rokali: vse delo obstoji. Zraven tega naj so žitaice zvrbaae, pivaice natlačeae, aiošnja pa breja ali polaa deaarja. — Za to je pravo stavbo tako dolgo odlagati, dokler je le mogoče. Kdor aima breje aiošaje ali listaice, bo rsigdar v zadrge prišel. Hiša mu malo obresti doaaša, še aiaaj pa postrošeao glavaino ali kapital povračaje. Najsrečaiši je tisti gespodar, ki ima vso robo, ves materijal za stavbo pripravljen, tudi od klju- čarjev, mizarjev in tesarjev itd. pa polno listnico banjk še po vrhu; stavba mu jo bo že osušila. Kar se tiče pogodbe, bodisi z zidarjem ali tesarjem itd., poštenim ljudjem ni svetovati, ker vsako krat lehko trpi inzgubi — ali gospodar ali rokodelec. To pa vestnega, poštenega človeka vznemiri. — Zadost, ako gospodar zezve od rokodelca: za kolik denar mu to ali uno naredi. Potem pa se naj na veče plačilo pripravi, ker vsak rokodolec manje pove, da gospodaija ne prestraši. — Inače mu prične delati, in ker vidi odkrito škodo, v sredi stavbe delo popusti! — Sedaj pa si pomagaj. — Morda nii porečeš: pa ga bom tožil! — Dragi moji, kteri budalo pa bo letal od Poncija do Pilata, in še si večo škodo narejal z gubo časa, denarja, trudnib nog in odlaganjem stavbe ?! —• Trpeti moraš, če si pohlevna, vestna in poštena duša. Naj ti le rokodelec pravično razkaže veče stroške; pa ga plačaj. — Po tern pa z Bogom! Saj sem rekel: stavba, zlasti pa rokodelci ti bodo polno listnico banjk že osušili: Zakaj? Zato: ,,ker v obče vsi delavci posebno pa rokodelci preveč lažejo". — To je tisti vrag, ki navadno ljudi v pesti ima. Ta hudirjeva laž pa ne škoduje samo gospodarju, temuč tudi rokodelcem. Gospodarju škoduje na materijalu ali pripravljeni robi za stavbo, vzlasti takrat, ako še ni vsa roba na stavbinem mestu zložena. Tatinski zločini pridejo, si izberejo brez vse vesti in strahu pred Bogom reči, ktere jim dopadajo: late, blanje ali deske, dile, rile, apno itd. in hajd domu z 'lijiini misleči: saj še je dosti take robe, če ravno to ali uno odnesem! — Grdoba prismojena ne pomisli, kadar ktero reu za stavbo pripravljeno krade, sebi le kakih 30 ali 50 krajcarjev prinese, a gospodarju ali vlastniku pa za 5 do 10 gld. in še čez kvara naredi, ki mora po tem na novo, drugo reč kupiti, ali kako drevo posekati brez ozira na čas, stesati, težake in vozače platiti, ter še pri vsem tem slabšo reč, surovi les porabiti, ki mu komaj 5 ali 10 let trpi! — Takih greliov se tudi zidarji in tesarji vdeležvajo, ki vedno obljubujejo zgotoviti početo delo — za gotovi denar — pa ga odlagajo; in tako odurnim, črnim tatom priložnost dajajo, ker robe brž ne porabijo iu ne zdelajo. (Dalje prihodnjič.)