Poštnina platana v gotovind
NASA MOČ
list za Clane vzajemne zavarovalnice v Ljubljani
Izhaja dvanajstkrat na leto. — Celoletna naročnina za člane Vzajemne | Izdajat Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani. — Uredništvo in uprava v
zavarovalnice Din 1'—*, za vse ostale Din 16'—.
Ljubljani, Miklošičeva cesta 19, telefon 25-21 in 25-22.
LETNIK III.
3ULI3 1938
ŠTEV. 7
Dr. Alojzij Kuhar, Ljubljana t
Umili znebile krize: Ustvarimo nuritnv )iiocslain|e!
Za nami so sedaj, hvala Bogu, hudi dnevi nevarne stiske, ki je Evropo pripeljala skoraj na ostrino nove svetovne vojne. Kar naenkrat in nepričakovano se je zbralo nad Evropo neurje, nad narodi pa je šel ledeni dih strahu pred bodočnostjo. Ti dnevi so sedaj za nami, pravimo, čeprav je nam še vsem tesno pri srcu in se nismo še mirno razgledali, kako je nastala vihra, iz kakšnih neznanih in znanih vzrokov se je rodila in kam ter za koliko časa se je odpodila za politična obzorja.
Po priključitvi Avstrije k Nemčiji 13. marca je imela stranka sudetskih Nemcev na Češkoslovaškem svoj letni občni zbor v Karlovih Varih. Na občnem zboru je imel zaključno besedo voditelj stranke sudetskih Nemcev, ki je prebral program Stranke, razdeljen v osem različnih točk, ki so se vse tikale stališča nemške manjšine na Češkoslovaškem do češkoslovaške vlade in češkoslova-6ke države. Nekatere zahteve so bile tako hudega enačaja, da so takoj imele najsilnejši odmev ne samo po Češkoslovaški, marveč po vsej Evropi, ki se je začudeno vprašala, če je Henleinu res samo za to, da si pribori za nemško narodno manjšino vse pravice, zapisane v božjem zakoniku, ali če hoče dejansko iti dalje in razbiti češkoslovaško državo, v kateri tvorijo vsi Nemci skupaj samo 22%, torej nekaj več, kakor eno petino prebivalstva.
Stvar bi ne bila tako huda, če bi ostala omejena na notranjepolitični okvir češkoslovaške države. Narodne manjšine imajo svoje pravice. Tudi mi imamo narodne manjšine izven meja naše države, in je nam to vprašanje znano, predobro znano, da ne bi s simpatijami pozdravili vsako gibanje, ki naj bi narodnim manjšinam, kjerkoli na svetu žive, prineslo svobodno uživanje pravic, ki si jih ni izmislil človek, ampak ki so ukaz božjega in naravnega prava. Toda na žalost se je spor takoj prenesel na mednarodno polje. Nemška manjšina na Češkoslovaškem je takoj dobila vso oporo pri sosedni državi, ki si je, kakor je znano, med drugim dala tudi častno nalogo, da bo branila ljudi nemške krvi po vsem svetu, kjerkoli so zatirani. Tako je nastopila tudi politična napetost med nemško in češkoslovaško državo. A tudi ta bi se bila dala poravnati brez prevelikega razburjenja, da niso nastopili neodgovorni ljudje, ki so ta spor hoteli na vsak način razpihniti v evropsko vojno. Tik pred volitvami so se na Češkoslovaškem pojavili agitatorji in hujskači, ki so na vsak način hoteli povzročiti javne nemire, izgrede Čehov proti Nemcem in obratno Nemcev proti Čehom, da bi dosegli, da se pojavijo mlake človeške krvi, na katerih bi potem lahko razvneli bojne strasti K sreči je bila češkoslovaška vlada toliko prisebna in češkoslovaški narod toliko discipliniran, da je tem poskusom napravil hiter konec s tem, da je bil poklican pod orožje en letnik rezervistov, ki je takoj vzpostavil red in zajamčil mir po vsej deželi, v notranjosti prav tako kakor na mejah. V kolikor je grozila nevarnost bojnih zapletljajev od zunaj, je bila odstranjena z odločnim posredovanjem Anglije in Francije, ki sta brez oklevanja izpovedali voljo, da bosta branili neodvisnost češkoslovaške države. To je zadostovalo, da so se poskrili temni agita-iorji in da so utihnile bojne težnje od zunaj. — Češkoslovaška vlada in miroljubna Evropa pa sta dobili sedaj potreben oddih, da se napetost po-
polnoma pomiri e pomočjo notranje zadovoljitve nemških državljanov na Češkem in z utrditvijo mirovne fronte v Evropi. To bo delo bodočih tednov. Veseliti se moramo tako srečnega razvoja dogodkov in gre hvala zanj v prvi vrsti odločnosti Anglije, v drugi vrsti pa hladnokrvnosti češkoslovaške države.
Iz krize, ki je za enkrat za nami, pa moramo potegniti potrebne nauke, ki se nam, državljanom Jugoslavije, kar sami od sebe vsiljujejo. Da se češkoslovaška država ni izkazala tako močno utrjena in organizirana in da se češkoslovaški narod ni pokazal tako rodoljubnega, tako državotvornega in v službi svobodne domovine tako složnega in discipliniranega, bi preizkušnja, ki je prišla nanj, bila verjetno mnogo bolj boleča in bi češkoslovaška država bila manj odporna proti sunkom, ki so se nenadno pojavili. Strnjenost naroda in vera v državo in njeno moč pa ni plod enega samega dne, ampak sad vztrajne, načrtne vzgoje, ki je pri naših severnih bratih rodila to, kar smo zadnje dni občudovali, namreč hladno odločnost, braniti svobodo domovine z vsemi silami.
Naša jugoslovanska država je zaradi državniško modre in zelo spretne, po naših nacionalnih potrebah pomerjene in e stvarnimi zunanjepolitičnimi dejstvi računajoče zunanje politike dosegla takšen mednarodnopolitični položaj, da jo obdajajo okrog mirna in prijateljska ozračja in da ee ji ni treba bati nobenih potresov. To je tudi naša velika sreča. Zahvaliti se moramo zanj sedanji vladi in ljudstvu, ki jo je s svojim zaupanjem podprlo, da je mogla to doseči. Toda bodočnost lahko skriva nepredvidene razvoje, kakor se to često dogaja v mednarodni politiki. Zato je neobhodno potrebno, da gre e srečno zunanjo politiko sporedno tudi dosledna državna vzgoja ljudstva, ki mora po določenem načrtu utrditi v nas vseh prepričanje, da se bomo konec koncev le sami borili za svojo svobodo, da si bomo morali le sami v močni, organizirani državi dati tisto obrambno sredstvo, ki bo najprej stalo na braniku naša svobode. Če to velja za vso jugoslovansko državo, je dvakrat res za njene obmejne pokrajine. Samo močna, utrjena država jih bo branila. To se pravi, ljudstvo, ki je e svojo brezpogojno vero v državo in s pripravljenostjo, da jo z vsemi žrtvami brani, dalo jugoslovanski državi svojo pravo vsebino.
To je nauk, dragoceni nauk, ki izhaja iz nedavnih dogodkov v srednji Evropi. Naj si ga zapišemo globoko v srce vsi, ki ljubimo svojo svobodo.
Anekdota. Tristan Bernard je prisostvoval vaji za neko svojo komedijo. Neki igralec je slabo razumel vlogo in pisatelj ga je na to opozoril. Igralec pa seveda pokonci, in začel se je prepir. Igralec zavpije: »Nikarte misliti, da znate vi vse najbolje. Vi si vse preveč domišljate in...« V tem trenutku pade igralcu v oko nekoliko prahu, ki ga je na odrih vedno dovolj. Seveda si je začel mencati oko in ni mogel nadaijevati. Pa mu pravi Tristan z vso krotkostjo: »Najin vljudni razgovor bova nadaljevala, kadar potegnete bruno iz lastnega očesa« — in je odšel
Trgovci! Oglašujte v »Naši moči«
N j. Vel. kralj Peter II.,
pokrovitelj mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani.
26.-<29. junij 1938.
SntUTIralinn, itorul nas DOitia nci ine dan!
Tako ste pravilno rešili majniško nagradno zlogovnico. Za knjižne nagrade so bili sledeči izžrebani :
Nande Železnik, tov. delavec, Verd 125, Vrhnika;
Jakob Mauser, posestnik, Potoke 3, p. Semič;
Janez Juvančič, ban. cestar, Lož 3 pri Rakeku;
Ignacij Cuderman, gostilničar, Tupaliče, p. Preddvor;
Pucelj Alojz, zastopnik, Ribnica 228 na Dol.;
Ramovš Jurij, Železniki 36 nad Škofjo Loko;
Dover Marija, gospodinja, Ljubljana, TyrSeva cesta 47;
Istenič Francka, delavka, Gor. vas 9, p. Gor. Logatec;
Jelenko Anton, delavec, Ruše št. 26 pri Mariboru ;
Čeč Viktor, potnik, Rožna dolina, Cesta XIX. št. 18, p. Ljubljana-Vič.
Kakor je iz prednjega razvidno, je sreča včasih zelo muhasta. Cela vrsta srečnih izžrebancev je namreč takih, ki so že ponovno zadeli nagrado. Seveda jim to iz srca privoščimo. Je pa tudi dokaz, da pri žrebanju ravnamo vseskozi pravično.
Zelo prijazno. Gospod Petek: »Snoči sem v vaši gostilni izgubil stotak. Če ga boste našli, prosim, mi ga vrnite!« — Natakar: »In če ga ne najdemo?« — »Potem ga pa obdržite.«
*
Fotografija. Pavle se je dal za ženin god fotografirati in ji je kot dar slovesno izročil svojo sliko. — »Toda, Pavle,« pravi ženica, »na suknjiču imaš en sam gumb.« — »Hvala Bogu, naposled si to vendar opazila,« je mirno odgovoril Pavle.
I1
Ne vemo ne ure ne dneva ...
V	zadnjem času je »KARITAS« izplačala
cele zavarovane vsote
ob smrti sledečih članov in članic:
Kosi Marija, Ljutomer 99;
Benčina Jožefa, Stražišče pri Kranju 2;
Kovač Pavel, Gaberje 7, Dol. Lendava;
Gregorc Ivana, Ljubljana, Zvezdarska 4;
Krajšek Janez, Svibno 41, Radeče pri Zid. mostu; Goričan Franc, Celje, Cesta na Dobravo;
Majner Jurij, Prnovšče 180, Radeče p. Zid. mostu; Setinšek Rozalija, Razbor je 20, Velika Loka; Bonča Marjana, Hotovlje 3, Poljane;
Pompe Terezija, Šmarje 31, Sevnica ob Savi; Furlan Terezija, Slap pri .Vipavi;
Burkelc Marjeta, Kaplja vas 44;
Anžur Marjeta, Vel. Preska;
Petan Neža, Stara vas 35, Videm;
Oreški Roza, Slakovec, Nedelišče;
Wicman Uršula, Dol. Počehova;
Kristan Jože, Gradec pri Litiji;
Dolenc Frančiška, Stražišče 51;
Keršič Jože, Ljubljana, Moste, Društvena 7; Primožič Antonija, Tržič, Na Blekah 11;
Črtanec Vid, Črnuče 22, Ježica;
Rome Marija, Ljubljana, Ižanska 35;
Oman Helena, Vevče 54, Dev. Mar. v Polju; Dvoršak Ivan. Maribor, Cvetlična 14;
Mlakar Alojzija, Iga vas, Stari trg;
Zamida Neža, Polhovka, Št. Jernej na Dol.; Loboda Agata, Ljubljana, Vodovodna 78;
Blažič Alojzija, Dobrovce 83, Hoče;
Markovič Alojzij, Ljubljana, Galjevica 76;
Keber Franc, Šmartno ob Savi 41.
V	maju 1938. je pristopilo v »KARITAS« 883 novih zavarovancev.
»KARITAS« * *
Profesorska. Profesor Klofutar pride domov in vpraša, kaj bo za kosilo. Žena odgovori: »Leča«. Profesor pa: »Kakšna, konveksna ali konkavna?«
*
Dober nasvet. Ona: Bila sem pri zdravniku, ki mi je priporočil, naj grem v kopališče. Svetuj mi, kam naj grem?« — On: »Vsekakor k drugemu zdravniku.«
*
Za predujem. »Zakaj pa pretepaš sina? Saj vendar ni ničesar zagrešil.« — »že res. A jutri je konec šole in bo prinesel spričevalo, pa mene ne bo doma, ker že nocoj odpotujem.«
*
Poslednje sredstvo. Sin splošno osovraženega zakupnika davkov je dejal francoskemu generalu Lafayettu: »Moj oče je tako bolan, da ne more ne stati, ne ležati, ne sedeti.« — Lafayette: »Potem ostane le še eno: da ga obesimo.«
*
Zafrkacija. žena: »Danes zjutraj je tik pred menoj skočila čez cesto črna mačka. Kaj naj to pomeni?« — Mož: »Hm, kaj naj pomeni? Je pač hotela na drugo stran ceste.«
*
Vljuden natakar. Gospod Krakar je godoval. Po stari navadi je povabil prijatelje z njih ženicami vred v hotel na večerjo. Gostje so kmalu postali prav Židane volje. Ko jih je opolnoči prijazno oko postave opozorilo, da ima tudi vsaka dobra stvar svoj konec, so se začeli razhajati. Gospa Julka je šele na cesti opazila, da ji manjkajo rokavice. Tekla je nazaj v sobo in začela iskati po stolih, pod stoli in tudi pod mizo. Natakar jo pri tem vljudno vpraša: »Milostljiva, ali morda iščete svojega soproga? Oprostite, on vas le zunaj čaka.«
Prof. dr. Vinko Šarabon:
Slcweitcl ob prevratu
(Nadaljevanje.)
Ker Italijani ob Soči niso dosegli nobenih uspehov, dočim so hiteli Nemci od zmage do zmage, je samozavest nemštva silno narasla. Že prej so bili Nemci črtali Belgijo iz zemljevidov, sedaj sta prišli na vrsto Srbija in Črna gora, a preko Turčije so vdrli Nemci celo doli v Mezopotamijo.
0	Že ob pričetku vojne je cesar Viljem rekel, da U morajo Slovenci izginiti iz Srednje Evrope, ker so h Nemcem na njihovem pohodu do Trsta na poti;,
1	ker ni šlo, da bi Slovence enostavno poklali, s či-I mer bi bilo morda marsikomu ustreženo, je Vi-I Ijem z vso resnostjo predlagal, naj se Slovenci 8 izselijo v Maroko, ki ga je bilo treba seveda šele I osvojiti, kar se je zdelo Nemcem precej lahko. In
v onih dneh, ko je Italija vstopila v vojno, je Friedrich Naumann v knjigi »Srednja Evropa« odkrito napovedal smrt malim narodom, v prvi vrsti Slovencem, ker Nemci neogibno potrebujejo Trst in Reko! Še bolj brezobzirno so govorili avstrijski Nemci, ko so spomladi 1916 objavili svoje zahteve glede preureditve Avstrije po vojni: Nemški narod mora dobiti v Avstriji vodstvo in v parlamentu se mora ustvariti nemška večina — Nemcev je bilo tedaj v Avstriji 36% vsega prebivalstva. V to svrho naj se izločijo iz državnega zbora zastopniki Galicije, Bukovine in Dalmacije; te dežele naj se kratkomalo podredijo vojaški upravi. Nemški jezik naj postane državni jezik in le nemščina naj bo v rabi v uradih, v prometu in pri vojaštvu. Brez znanja nemščine ne more nihče priti v nobeno javno službo; zato se mora po vseh šolah učiti samo nemščina. Končno so avstrijski Nemci zahtevali še bolj tesno zvezo z Nemčijo, od katere je bila Avstrija itak vsak dan bolj odvisna.
Avstrijskim Slovanom se je obetala torej žalostna usoda, če bi zmagali Nemci, nam Slovencem pa gotova narodna smrt. Znamenja te bodočnosti so se hitro množila. Za novo šolsko leto so bile na primer prepovedane slovenske čitanke za srednje šole, ker so bile preveč »slovenske in slovanske«, na železnicah je bil uveden nemški službeni jezik
—i—mm—MamamMmnBWBgaiBimiumwMUMM
Radio v službi naroda
Nobena panoga v tehniki ni deležna tako hitrega razvoja kot prav radijska tehnika. Dan za dnem lahko zasledujemo v časopisih poročila in vesti o novih iznajdbah in izumih, ki so življenjsko važnega pomena. Živimo v času, ko je človeštvo postalo tako rekoč nestrpno; nikoli mu ni dosti novic in nikoli pravočasno dospelih. Človek hoče biti na tekočem o vseh dogodkih, ki se gode po svetu. O tem ga pa more informirati edinole radio, ki sporoča vse novice (kakor hitro se zgode) v svet.
Radio pa ni samo za to tu, da bi oddajal H edinole novice in poročila, temveč ima še drug smoter. Gojiti mora znanost in umetnost, da niti ne omenjamo glasbe, ki tvori tako rekoč glavni in pretežni del programa. Ne moremo dajati prognoze o tem, kaj vse bo še v svetu novega, o čem bo naloga radia seznanjati ljudi, poročamo pa lahko, kaj je radio že oddajal, kake stvari je že obravnaval. Ker nas zanima predvsem delo našega slovenskega radia, naj torej kratko označimo njega dosedanje delo.
itd. Proti vsemu temu se nismo mogli braniti in se tudi smeli nismo. Parlament in deželni zbori so bili zaprti, časopisi so smeli prinašati skoraj le vojna poročila in spodbudne zgodbe z bojišč, morali so pa na vse pretege agitirati za vojna posojila, ki so jih razpisovali drugo za drugim. Brž ko se je drznil kak list napisati svobodnejšo besedo o notranji politiki ali pa celo dvomiti o upravičenosti nemških načrtov, je bil takoj od cenzure pobeljen. Taka so bila pri nas skoraj vsa prva tri leta svetovne vojne, »leta strahote«, kakor jih je imenoval Ivan Cankar.«
General Hölzendorf je tedaj doživel trenutek, na katerega je čakal že mnogo let: pojavila se je možnost, da si Avstrija priključi Srbijo. Hötzen-dorf je predlagal cesarju in zunanjemu ministru Burianu, naj se aneksija izvede, in je dejal, naj si Avstrija nikar ne pusti zapreti od Ogrske poti na Balkan: ,Na Balkanu je bodočnost Avstrije'. Vztrajal je pri svojem starem prepričanju, da mora Av-stro-Ogrska zediniti Jugoslovane. »V spomenici na cesarja in na Buriana je zapisal 30. decembra 1915 tele preroške besede: ,Vem zelo dobro, da temu nasprotujejo vladajoči krogi na Ogrskem, ki se boje za madžarsko nadvlado, ako anektiramo Srbijo, ter iz enostranskih razlogov nočejo videti, kar je popolnoma jasno, da se namreč narodno zedinjenje Jugoslovanov ne da zadržati in da je to zedinjenje le vprašanje časa. Če ne bomo tega zedinjenja sedaj mi sami in brez obotavljanja izvedli, se bo zaradi madžarske vladoželjnosti neogibno uresničilo, proti nam, da se bodo vse jugoslovanske dežele odtrgale od monarhije.'
Hötzendorf ni uspel, zmagal je Madžar Tisza, nasprotnik aneksije. Srbije niso anektirali, v naših jugoslovanskih deželah je pa ostalo vse pri starem.«
21. novembra 1916 je umrl cesar Franc Jožef, prestol Avstrije in Ogrske je zasedel njegov pranečak Karel. Ta je dobro vedel, v kako težkem položaju se nahaja država, in je na vsak način hotel kakor hitro mogoče doseči mir.
.1—	i/BiMUTTrra
V toku zadnjega časa je ljubljanski radio skušal ustreči v čim večji meri željam poslušalcev ter v raznih predavanjih in zabavnih večerih, prenosih in glasbenih točkah naših in tujih skladateljev skušal slovenskemu poslušalstvu dati vse, kolikor premorejo naše razmere. Ni gledal na izdatke, ki jih izvedba sodobnega programa tudi stane, pač pa je imel pred očmi cilj, zadovoljiti predvsem naročnike. Za bodoče je ljubljanski radio trdno odločen hoditi po tej poti, ki si jo je začrtal, in vstaviti v program predvsem take točke, od katerih bodo poslušalci res kaj imeli.
Tako je letošnja pridobitev novega radijskega komorskega zbora, ki je imel že nekaj zelo uspelih koncertov v radiu, našla pri poslušalcih zelo ugoden odmev. Dne 10. marca t. 1. se je vršila zelo posrečena oddaja za ameriški šolski radio družbe Columbia Broadcasting System, ko je 110 ameriških oddajnikov posredovalo sprejem petja Trboveljskih slavčkov 3 milijonom ameriških šolarjev.
Cilji in delovanje postaje odgovarjajo današnjim, sodobnim potrebam. Naloga vseh Slovencev pa je, da postajo v tem cilju podprejo. Zato naj nihče ne okleva ter naj se čimprej prijavi kot radijski naročnik.
Puiltnlce sv lu!
V šoli. Učitelj: »Tonček! Kateri čas je tot sneži?« — Tonček: »Zima, gospod učitelj.«
Šli boste na morje, v zdravilišča in letovišča, na potovanja. Ali veste, da vaših stanovanj nobena ključavnica dovolj ne varuje pred zločinsko roko vlomilcev in tatov? Edino pametno ukrenete, če takoj sklenete zavarovanje zoper vlomsko tatvino pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Obrnite se na krajevnega zastopnika!
Bodite previdni, kadar s tujimi I zastopniki govorite o zavarovanju!
*
Zakonske »ljubeznivosti«. Mož (v prepiru z ženo): »Rajši bi imel v hiši trobento kot tebe!«
Zena: »Trobento? Trobenta ima vendar močnejši glas kot jaz!«
Mož: »Že res, a trobenti lahko ustnik odvzamem.«
k

prati se pravi:
perilo zaupafi blagemu Schichtovemu terpentinovem milu. Scbiclitovo ter-pentinovo milo razkroji nesnago temeljito in prizanesljivo in obrani perilo dolgo časa kot novo.
SCHICHT0*0 TERPENTIN0*0 MILO
pere bleščeče belo!
Urednik kmmiin
Mnogim vprašcvalccm, zlasti onim iz Bohinjskega kota. Zadnje čase sem prejel celo vrsto vprašanj zaradi raznih samopomoči, ki imajo svoj sedež v Zagrebu. Vpraševale! navajajo najrazličnejše naslove teh samopomoči, tako da je težko ugotoviti, koliko jih je in kakšne so, oziroma kakšni ljudje se za njimi skrivajo. V >Naši moči« smo o samo-pomočeh ponovno pisali in še bomo, kadar bomo smatrali to za potrebno. Pošteno smo povedali, da smatramo samopomoči za škodljivce, ki jim ljudje naj ne nasedajo. Toda vi se obračate na mene sedaj, ko bi imeli od teh samopomoči kaj dobiti (in seveda ne dobite), niste me pa ničesar vprašali tedaj, ko ste se samopomoči zaupali in ji pristojbine plačevali. Če bi Vam bil takrat samopomoč odsvetoval, mi najbrž ne bi sledili in bi si mislili, da vam govorim zgolj zaradi »fov-šije«. Mislim, da ste se sedaj o dobroti teh samopomoči vendar le dovolj prepričali. Sedaj je vaša dolžnost, da povsod poveste, kaj ste doživeli, in ljudi svarite. »Naša moč« bo rada objavila vsak primer nesolidnega poslovanja samopomoči, le točno nam ga morate popisati in napisano z listinami podpreti.
C. M. — Ptuj. Vi ste eden tistih redkih, ki menijo, da je nastopil zgodovinski trenutek, ko življenjski razvoj in gospodarski položaj zahtevata nov način ljudskega samo-pomaganja v obliki samopomoči. Misel seveda ni Vaša, temveč ste jo v svoje pismo skoro dobesedno prepisali iz tovrstnega članka, ki je izšel v nekem slovenskem dnevniku in ki je izražal samo mnenje enega izmed vodilnih oseb samopomoči »Jednota«. Vi ste tako značilen primer slovenskega človeka, ki veruje, da mu je iskati odrešenja povsod drugod, samo ne v lastni narodovi življenjski sili Zato naši ljudje tako radi nasedajo praznim obljubljam in se vdajajo ničevnim nadam, mesto da bi gradili in podpirali to, kar je iz domačih tal vzrastlo in se skozi desetletja izkazalo kot koristno. — Ko zabavljate čez obstoječe prave zavarovalnice, se kažete v vlogi onih žalostnih junakov, ki brez razlogov in
krivično blatijo vse — tudi to, kar je plemenito — samo zaradi tega, da igrajo v svoji družbi neko vlogo, sicer bi jih v njihovi majhnosti nihče niti ne opazil. Naše narodno gospodarstvo pa potrebuje mož, ki nesebično in pravično posvečajo svoja življenjska izkustva in svoje znanje rasti in gradnji. — Izprašajte si v tej smeri svojo vest, nato pa se še oglasite.
Raznim dobrim svetovalcem! Pač malokateri časopis se lahko pohvali s tako - živahnim odzivom čitateljev kot >Naša moč«. Z vseh strani prihajajo pisma in urednik bi imel samo z odgovori lahko polne roke dela. Zato moram predvsem prositi oproščenja one, ki se morda hudujejo, ako niso dobili odgovora. Mnogim namreč odgovarjam v splošnih člankih, da so tako tudi drugi deležni pouka v stvareh, ki so vpraševalcem nejasne. — So pa taki, ki mi svetujejo najrazličnejše glede vsebine >Naše moči«. Da navedem samo nekatere: »Naša moč« naj bi prinašala pregled političnih dogodkov, zdravniško, pravno in kmetijsko posvetovalnico, razgled po svetu, zanimivosti iz področja tehnike, naj bi se več zanimala za obrtnike, naj bi prinašala cene poljedelskih pridelkov in živine, naj bi propagirala zadružništvo itd., itd. Kdor je naš list od začetka pridno čital, bo vedel, da smo se vseh teh vprašanj že dotaknili. Treba je imeti pri tem dvoje pred očmi: da je naš list glede obsega ozek in je mogoče pač le omejeno število člankov objaviti in da imamo za vsa prej našteta vpra-•šanja strokovne liste, katerim »Naša moč« ne mara hoditi v zelnik. Zato objavljamo, samo take članke, ki morejo vsakogar zanimati, ne spuščamo pa se v podrobnosti, ki zanimajo navadno le strokovnjaka. Tudi v bodoče bomo gledali, da bo list pester in zanimiv V tem pogledu bom pa za vsak resen nasvet hvaležen.
V. T. — Ribnica. Da ste Ribničani glede brihtnosti razred zase, to je splošno znano, Zato mi je povsem umljivo, da ste za požarno zavarovanje svojega poslopja najprej zahte-
Marija Brenčič:
GasilsKa
Mirne doline objela je noč.
Bliski utrinjajo se nad vrhovi — v svitu ognjenem vzžare nam domovi.
V	vasi razlega se klic: »Na pomoč!«
Pogubonosen je plamen objel kočo, kjer hranil je borno lastnino ! kmetič, ki noč je in dan za družino delal in trpel, skrbel in živel — — —
V	uri bridkosti pomaga mu vsak;
I dobra izkažejo srca se zlata:
silen v ljubezni do svojega brata vstane slovenski gasilec — junaki
Hujši človeštvu še ogenj preti: iskre zavisti hinavsko grozijo, da blagostanje nam upepelijo —
I plamen sovraštva nam srečo kali.
Bratje gasilci, stopimo na plan!
Ognja pogubnih moči se ne bojmo; hrabro bojujmo se, smelo zapojmo:
»Bog nam pomagaj — in sveti Florijan!«
„Karitas“ izplačala dvojno zavarovalno vsoto
Ljudskemu zavarovanju »KARITAS« se iskreno zahvaljujem za izplačilo dvojne zavarovalne vsote ob smrti moje rednice Gumzer Ivane, ki je podlegla hudim opeklinam. — Zavarovanje »KARITAS« vsakemu toplo priporočam.
Maribor, 9. junija 1938.
Puhirš Leopoldina 1. r. tov. delavka, Maribor, Trdinova 18,
»Rano na glavi vam bom najprej izmil, nato pa obvezal. Ali je morda storilec mislil, ko vas je napadel, na vaš denar?« - »Da!« - »Pa bi ga spoznali, če bi ga sedaj videli?« - »Seveda, saj je bila moja žena.«
Pomembnejši spominski dneol
4. julija 1855 se je rodil v Št. Vidu pri Stični iTaii Janežič. Pozneje je bil profesor moralne teologije na bogoslovju v Ljubljani; bil je tudi predsednik Rafaelove družbe. »V Ljubljani se je živahno udejstvoval v narodnem in socialnem pokretu, pisal je v ,Slovenca‘, ,Domoljuba1, ,Bogoljuba4, v ,Vzajemnost' in v ,Dom in svet4, kjer je priobčil tudi znani roman ,Gospa s pristave1.<
8.	julija 1896 je umrl v Budimpešti politik Karel Klun; rojen je bil 15. oktobra 1841 v Prigorici pri Ribnici. Bogoslovje je študiral in dovršil v Ljubljani. »Ko se je porodila misel, da se ustanovi ,Slovenec1, se je ponudil, da ga brezplačno urejuje. Bil je spreten politik in je zastopal izrazito katoliško smer Izvoljen je bil v kranjski deželni in v avstrijski državni zbor. Boril se je za pravice slovenstva in je izjavljal, da hoče združeno Slovenijo, a le v upravnem pogledu, in sicer postavnim potom, e pomočjo avstrijske vlade. «
9.	julija 1824 se je rodil v Savcih nad Veliko Nedeljo narodni budi^alj Meško Jakob. »Bil je župnik po raznih krajih, pravi tip narodnega duhovnika, katoliške miselnosti, a širokogruden. Njegova zlata maša 8. avg. 1897 je bila pravi narodni tabor, na katerem se je zbralo ljudstvo iz Slovenskih goric in s Ptujskega polja. Uumrl je 13. aprila 1900. Povsod je skušal ljudstvo narodno prebuditi jn ga dvigniti v prosveti in gospodarstvu. Leta 1870 je osnoval v Sl. goricah Politično in narodnogospodarsko društvo. Bil je dopisnik ,Slovenskega gospodarja1, kjer je priobčil tudi: več daljših sestavkov.«
10.	julija 1860 je bil rojen v Postojni Viktor Bežek, šolnik, jezikoslovec, urednik in kritik. Bil je profesor v raznih mestih in se je poleg svojega poklica živahno udejstvoval tudi v javnem življenju. Mnogo je pisal o jezikovnih vprašanjih, iz kulturne zgodovine, v literarni kritiki itd.
13.	julija 1848 je umrl v Ljubljani mecčn In politik Blaž Crobath. Rojen je bil 4. febr. 1797 v Železnikih. »Od 1.1833 dalje je bil v Ljubljani samostojen odvetnik in je njegova hiša postala zbirališče družbe, v katero so med drugimi zahajali tudi čop, Kastelic in Prešeren; Prešeren je delal v njegovi pisarni.«
14.	julija 1795 je umrl v Ljubljani Anton Tomaž Linhart, zgodovinar in dramatik; rojen je bil
11.	dec. .1756 v Radovljici. »Bil je izredno agilen tako kot uradnik kakor tudi kot znanstvenik. Čutil je predvsem kranjsko domačinsko dolžnost, da skrbi za slavo svoje domovine in da izpričuje njeno nemško kulturno vez s širokim svetom. Iz te tuje miselnosti ga je potegnil šele Zois. Spisal je prvo kritično zgodovino Kranjske in Slovencev. Mnogo se je trudil tudi za slovensko gledališče. Znani sta njegovi veseloigri ,Županova Micka1 ter ,Veseli dan ali Matiček se ženi4.«
15.	julija 1799 se je rodil v Tržiču pisatelj Ignac Holzapfel. Bil je po raznih krajih Slovenije kaplan, nato župnik v Črnomlju in slednjič dekan T Ribnici. »Pisal je pesmi, pa le bolj za kratek čas. Bil je med sotrudniki 1. zvezka ,Čebelice" in je napisal molitvenik ,Venic nedolžnosti4. Prešeren je na njega napisal opravičen sršen ,Lesničniku‘. Za ljubljansko gluhonemnico je v oporoki zapustil 50.000 goldinarjev, kar je za tiste čase ogromna vsota.«
19. julija 1876 je umrla slikarica Henrika Langus; rojena je bila v Ljubljani 15. julija 1836. Matej Langus ji je bil stric in je tudi zanjo skrbeh Mnogo je študirala. Potem je doma v Ljubljani pridno delala. »Njene slike so dobro risane in lepe po barvah, vendar jim manjka pravega življenja.«
23.	julija 1921 je umrl v Preski Marinko Josip, gimn. profesor verouka; rojen je bil 1. marca 1848. Kot gojenec Alojzijevišča je pisal v ,Domače vaje1; bil je med soustanovitelji ,Dolenjskih novic4 in jih je nekaj časa tudi urejeval. Mnogo je potoval in o tem pisal v ,Domu in svetu' itd.
24.	julija 1842 se je rodil na Skaručini časnikar in ljudski pisatelj Jakob Alešovec; umrl je L 1901 v ljubljanski hiralnici. »V gimnaziji je pisal še v nemščini, slovenski svet mu je odprl predvsem Vilhar. Njegove slovenske povesti in humoreske so sledeče: .Vrtomirov prstan ali zmaj v Bistriški dolini1, ,Jama nad Dobrušo4, ,Ne v Ameriko4, posebno pa: ,Kako sem se jaz likal1, povest slovenskega trpina v poduk in zabavo. Zanimive so njegove ljubljanske slike. Zelo priljubljen je bil njegov humoristično-satirični list ,Brencelj v lažnivi obleki1, pozneje pa ,Novi Brencelj v zbadljivi in šaljivi obleki4.«
4l
vali proračune kar od petih zastopnikov raznih zavarovanic, nato pa ste oddali zavarovanje onemu, ki je bil najcenejši. Samo na to ste pozabili, da delate »Vzajemni« krivico, če trdite, da je najdražja. Za vse zavarovalnice veljajo namreč enotne premijske cene za požarna zavarovanja. Zato nobena zavarovalnica ne more zavarovati ceneje, temveč le vse enako. Ko sem Vam pisal, da mi pošljete dotično polico, mi odgovarjate, da tega nočete storiti, ker bi morda s tem škodovali zastopniku, ki je Vam le dobro storil, ko Vas je po starih (nižjih) cenah zavaroval. Bojim se, da ste si celo zgodbo lepo izmislili. Ne morem si namreč predstavljati, da bi katera zavarovalnica zavarovala ceneje, če se je enkrat zavezala, da bo zavarovanja sklepala le po enotnih od vseh zavarovalnic odobrenih cenikih. Če je pa Vaša zgodba vseeno resnična, potem bi bilo dobro, da premislite tole: Zavarovalnice so določile enotne premije in to najnižje, ki zavarovalnicam še omogočajo, da lahko pravilno izplačujejo odškodnine. Če tedaj katera zavarovalnica sklepa cenejša zavarovanja in ne dobi dovolj premije, potem si bo morala pač drugače pomagati, da ne bo propadla. Kako bo to storila, si lahko mislite. Mislim, da je najvažnejše pri zavarovanju to:
Z mcniaiciimi se oglasi do »eiiega uspelia
Proste zidove vogalnih hiš uporabljajo često trgovci ali industrijci v reklamne evrhe. Na te velike ploskve naslikajo namreč priporočilo za svoje blago. Od daleč se že vidijo taka priporočila in mnogi tisoči, ki gredo dnevno mimo te hiše, vidijo trgovčevo reklamo. Brez dvoma je to dobra reklama, ker vzbuja pozornost in obenem priporoča blago. Toda če zahtevate od tistih, ki hodijo dan na dan že leta dolgo mimo te reklame, naj jo opišejo, ne boste dobili od tretjine povolj-nega odgovora. Večina bo morda vedela, katera tvrdka propagira na zidu svoje blago, da bi pa natančneje opisal reklamo, bo malokdo v stanju. Nekaj bo celo takih med njimi, ki niti točno ne bodo znali povedati imena tvrdke.
Vzrok temu pa ne leži v reklami sami, ampak ga je iskati v dejstvu, da se ljudje tako navadijo vsakdanjih vtisov, da se jih sčasoma sploh ne zavedajo več.
Prav isto doživljamo pri inseratih. Če objavljamo vedno iste, se jih čitatelji tako navadijo, da jih še ne pogledajo več, ker mislijo, da jih tako poznajo. V resnici pa pojma nimajo, kdo oglašuje in kaj ponuja oglaševalec v teh oglasih.
Danes, ko živimo v času vsesplošnega napredka, ko se vsaka stvar izpopolnjuje^ in izboljšuje, ko se nam že lanske najmodernejše pridobitve
XX. mednarodni kolo!, esperantski kongres o fiubijani
Letos od 6. do 11. avgusta bo v Ljubljani XX. mednarodni katoliški esperantski kongres pod pokroviteljstvom ljubljanskega vladika g. dr. Gregorija Rožmana ter častnega odbora pod predsedstvom g. bana dr. Marka Natlačena. V častnem odboru so med drugimi še: zagrebški nadškof dr. Stepinac, beograjski nadškof dr. Ujčič, vrhbosanski nadškof dr. Šarič, lavantinski škof dr. Tomažič, praški škof dr. Eltschkner (ki je odličen esperantist), ljubljanski župan dr. Adlešič itd. — V času kongresa bo več prireditev, med njimi zanimiva razstava slovenske umetnosti, razstava in borza znamk, tujsko-prometna razstava, razstava eeperantskega tiska, slovesna nova
imeti gotovost, da bom v primeru požarne nesreče dobil vse, kar mi po načelih zdravega zavarovalstva gre. Ali ne poznate stavka: Cenenega blaga ne maram, je predrago. Sicer pa še sami poglejte, če ni v polici kaj takega, česar niste želeli. Znani so slučaji, da je zastopnik zapisal drugače, kot je zavarovanec želel.
Tistim, ki ne prejemajo v redu »Naše moči«. Mnogo je pritožb, da ta ali oni ni prejel v redu te ali one številke »Naše moči«. Pišejo nam in stroške si delajo taki, mesto da bi se obrnili na krajevnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice. Krajevni zastopniki so dolžni vsakemu zavarovancu, ki je v redu plačal enodinarsko letno naročnino, sleherni mesec dostaviti na ta ali oni način naš list. šele tedaj, če bi nič ne pomagalo obračati se na krajevnega zastopnika, nam slučaj javite.
Kdaj mislite plačati »Pesem polja«? Precej je takih, ki so povest naročili, jo pravilno prejeli, na plačilo so pa kar pozabili. S tem jih hočem samo spomniti, ker med naročniki knjižice pač ne bo nobenega, ki bi nalašč odlašal s plačilom. Pripominjam, da imam knjižico še na prodaj. Kdor si želi lepega čtiva, naj ne odlaša z naročilom.
zdijo vsakdanje in celo starinske, se ne smemo čuddi tistim redkim, ki bi vendar še prebirali naše že mesece stare oglase, da jim ne verjamejo, ker so prepričani, da je sedaj že vse drugače kot tedaj, ko so pred meseci prvič brali ta oglas.
Iz navedenega sledi, da je oglaševanje potrebno, kajti če čitatelji že za tiste tvrdke ne vedo, ki stalno oglašujejo, kako naj šele vedo za tiste, o katerih nikoli in nikjer ničesar ne čitajo. Da pa bodo oglasi res uspešni, se morajo menjati.
Preglejmo malo dnevno in drugo časopisje in našli bomo oglase tvrdk, ki vedo, kako je treba vzbuditi in gojiti zanimanje čitateljev. Tako bomo opazili, da oglašujejo mnoge tvrdke s tako imenovanimi serijskimi oglasi. To je vrsta oglasov, ki priporočajo sicer vedno isto blago, toda vedno na drug način. Danes poudarja oglas to prednost blaga, jutri že drugo, vedno v drugi obliki. Osnovna misel pa je vedno ista: to ti nudi naše blago, zato kupuj le to blago.
Čitatelji postajajo pozorni, vzbuja se jim zanimanje za blago in ker vidijo vedno v drugi obliki priporočilo zanj, se jim podzavestno utrjuje prepričanje, da mora to blago biti dobro, ker so že toliko raznega čitali o njem in vsakokrat je bila naglašena: vsestranska uporabljivost, udobna uporaba, ekonomično izkoriščanje itd.
Da trdi vse to le oglas, izgubi čitatelj polagoma iz spomina, spominja se le vsebine oglasov in je prepričan: ves svet trdi to in drugače biti ne more.	L V.
maša teologa esperantista iz Splita, ki mu bo v esperantskem jeziku pridigal župnik iz Poljice.
V nedeljo 7. avgusta bo ob 8 slovesna sv. maša, ki jo bo opravil v ljubljanski stolnici g. škof, ob 10 bo v frančiškanski dvorani slovesna otvoritev kongresa, zvečer ob 20.30 pa istotam slavnostna esperantska akademija.
Vse, ki se zanimajo za ta prvi mednarodni esperantski kongres v Jugoslaviji, vabimo, da se udeležijo kongresnih prireditev.^ Zlasti so vabljene narodne noše, ki naj pred številnimi inozemskimi gusti manifestirajo lepoto naše zemlje in našega naroda. — Podrobnosti vam pojasni tajnik kongresnega odbora: Damjan Vahen, Ljubljana, Resljeva 29.
Anekdota. Rabelais je bil velik francoski šaljivec, ki je s svojo jedko šalo oklal marsikatero veličino. Ko je ležal na smrtni postelji, so se zbrali okoli njega številni zdravniki. Poltiho so se posvetovali, kako bi znamenitega moža ohranili še nekaj časa pri življenju. Rabelais pa jim je rekel: »Gospodje, nikar se ne trudite in pustite, da umrem naravne smrti!«
Dragi mladi prijatelji!
Nekaj se je moralo zgoditi: ali vam je na koncu šolskega leta šola delala tako hude preglavice, ali pa ste se v pomladnem soncu tako polenili. Tokrat bi namreč vaše odgovore lahko seštel na prste štirih rok. Sploh opažam, da ste navdušeni za zlogovnice in križanke in druge rebuse, a za drugačne nagradne naloge vam ni kaj prida mar. Saj je tako, ne? A jaz eem neizprosen. Za rešitev zlogovnice ni treba bogvekaj brihtnosti, treba pa je razumnosti in samostojnosti pri nagradnih nalogah. Zato bom tudi danes zastavil nagradno vprašanje. Prepričan sem, da mi boste tokrat vsi navdušeno odgovorili. Čujte tedaj!
Nekoč je bila strašna vojna. Narodi in države skoro celega sveta so si napovedali boj na nož. Milijoni najboljših mož in fantov so v krvavi vojni grozno trpeli, umirali ali pa so izgubili svoje zdravje in moč. V tistih nečloveških letih je bil slovenski narod ekoroda zapisan smrti. A božja dobrota ga je ohranila. Ne le to. Naš narod je po tisti vojni zaživel novo svobodno življenje v veliki svoji Jugoslaviji. Vas takrat še ni bilo na svetu. Ko ste zagledali luč sveta, je okoli vas sijala sama svoboda, in niti slutiti ne morete, kako hudo je bilo našemu narodu pod tujčevo peto. Letos poteka že 20. leto, odkar smo Slovenci državljani svoje lastne jugoslovanske države. Za to slovesno priliko mi boste napisali nagradno nalogo z naslovom :
Zakol liubim lugosfaintol
Vsakdo naj napiše tako, kot res sam misli. Morda bo ta ali oni odgovor napisal v obliki pesmice. Taki odgovori bodo še posebno dobrodošli. Zelo dobre odgovore bom nagradil in jih objavil v »Mladi moči«, da bodo tudi drugi ob vaši otroški besedi našo državo še bolj vzljubili. Na delo sedaj in mnogo sreče vam želim!
Hm, kaj pa z nagradami za majniško nalogo? Vprašal sem vas, kateri mladinski list imate najrajši. Seveda je večina rekla, da »Mlado moč«. Zdi se mi, da je v teh odgovorih bilo malo hinavščine. Mislili ste si pač: najbolje, da pohvalim »Mlado moč«, sicer bo brat Ivo užaljen. Jaz pa vseeno vem, da imate druge časopise še rajši, ker so večji in lepo poslikani. Ali ni tako? Nekateri so pa vseeno odkritosrčno zapisali, da imajo tudi druge časopise radi, posebno »Lučko«.
Da ne. bi bilo zamere, sem dal vse vaše odgovore v žreb in ta je odločil nagrade sledečim:
Debeljak Jože, učenec III. razr. ljudske šole, Vince 32, p. Sodražica;
Lupše Jakob, učenec 4. razreda ljudske šole, Trnovo 12, p. Laško;
Premzl Neža, L razr. višje nar. šole v Cirkovcah pri Pragerskem;
Rebernik Ladislav, 8. razr. okoliške šole v Celju.
Obljubil sem vam, da bom objavil še nekaj pesmic o naših mamicah. Evo vam eno, ki jo je zaokrožila vam že dobro znana Marija Brenči č e v a l
Mamica mo|a
Mamica moja nikoli ne joka, kadar je žalostno njeno srce; mamica moja nikdar ne počiva, ko so utrujene njene roke.
Mamica mene nikdar ne tolaži, kadar me hoče posiliti jok; nikdar ne daje mi naukov drugih kakor edino: »Potrpi, otrok!«
In če skeleča bolest me premaga, da v zatajenih solzah zadrhtim, skloni nad mano se in zašepeče:
»Vem, da trpiš — glej, jaz tudi trpim!«
Takrat zapojem — a solze pekoče kapljajo, kapljajo v moje srce...
Kolikokrat pa na tihem zajočem, mamica zvedeti nikdar ne sme!
H koncu pa še nekaj! Počitnice so tu in na vse konce in kraje se boste razleteli. Eni boste šli taborit, drugi si boste šli svoje zdravje krepit na morje, zopet tretji — in teh bo pač večina — boste ostali doma in pomagali svojim staršem ali pa se svobodno podili po domačih logih in dobravah. Mnogo vas bo šlo v Ljubljano na veliko mednarodno prireditev, ki ji je sam naš ljubljeni mladi kralj za pokrovitelja. Marsikdo izmed vas bo šel na veliko sokolsko prireditev v bratsko zlato Prago. Eno si zapomnite: Kjerkoli boste hodili, povsod varujte ugled našega slovenskega naroda in naše Jugoslavije! To pa boste zmogli le, če boste zlate nauke, ki vam jih daje dom in šola, imeli vedno pred očmi.
Iz srca želi vsem v počitnicah polno veselja in zdravja
Slaba vest. »Očka, smem iti danes v kino?« — »Zakaj pa prav danes?« — »Veš, očka, jutri bomo dobili spričevala.«
*
Razdrta zaroka. »Kaj čujem! Ali ste res razdrli zaroko z gospodično Vero? Zakaj pa?« — »Da, zaradi njene papige. Kadarkoli sem odhajal iz hiše, je žival vpila za menoj: ,Riko, pridi spet kmalu!1« — »No, ali je to kaj tako hudega?« — »Hudega ni nič, samo meni ni ime Riko temveč Silvo.«
*
Domača naloga. Učitelj vpraša Ceneta: »Zakaj si pa v domači nalogi napravil za vsakim stavkom vprašaj?« — Cene: »Zato, ker nisem vedel, če so stavki prav napisani.«
*
Na napačni poti. Sprevodnik (nekoliko vinjenemu potniku): »Kaj pa vi tu delate. Vozni listek se glasi za Celje, mi pa peljemo na Gorenjsko?« — Potnik: »Ni zlomek! Ali ste strojevodji že povedali, kako ga je polomil?«
Resničen razgovor. »Kako pa kaj gre tvoja trgovina?« — »Zanič, čisto zanič! Iz svojega moram doplačevati.« — »Hm, potem pa rajši opusti trgovino!« —■ »Zlomka, od česa bom pa potem živel?«
*
Lov na tigre. Gospa Wright dobi brzojavko: »Vaš sin pri lovu na tigre smrtno ponesrečil« — Ona odgovori: »Pošljite truplo!« — V nekaj dneh je dobila zaboj e tigrovim truplom. Ona spet brzojavi: »Ne tigra, sina mi pošljite!« — In je dobila odgovor: »Sin v tigru.«
*
Lovska. Nedeljski lovec v veseli družbi pripoveduje svoje čudovite doživljaje. Vsi ga napeto poslušajo. »Ali to, kar sem doživel v Kanadi, prekaša vse. Lovili smo race. Strašno mrzlo jutro je bilo. Prišel sem do nekega velikega jezera. Na njem je bila cela truma divjih rac. A revice so imele vse nožice zamrznjene v ledeno jezero.« — »No, in?« — »Ustrelil sem, race so se splašile, 1 vzletele in odnesle jezero s seboj.«
25. julija 1850 se je rodil v Šmartnem pri Cerklah na Gorenjskem Bedenek Jakob; pozneje je bil tiskarski korektor- v Ljubljani in tudi sourednik ,Slovenca*. Dal nam je zgodovinsko povest ,Od pluga do krone*, kjer opisuje življenje našega učenjaka Vege; od njega imamo tudi prevod Revčka Andrejdka*. Umrl je 1. 1916 na Dunaju.
27.	julija 1865 se je rodil v Novem mestu Mlejnik Angelus, bogoslovec in čebelar; umrl je 27. okt. 1931 v Ljubljani. Bil je gvardian v Kamniku in dvakrat provincial. Izdal je molitvenik ,Popotni tovariš*, pisal je_ v ,Rimskega katolika*, v ,Cvetje z vrtov sv. Frančiška* in v ,Slovenskega čebelarja*.
28.	julija 1897 je umrl v Ljubljani Kersnik Janko, slovenski pisatelj; rojen je bil 4. sept. 1852 na Brdu pri Lukovici. Več o njem smo pisali lani.
30.	julija 1838 se je rodil na Moti pri Ljutomeru poznejši goriški nadškof in kardinal Jakob' Missia. Od 1. 1884 do 1. 1897 je bil knezoškof v Ljubljani.
31.	julija 1908 je umrl v Trstu geograf in zgodovinar Janez Jesenko; rojen je bil 7. okt. 1838 v Poljanah na Gorenjskem. Bil je profesor v Gorici in v Trstu. Izdal je več slovenskih zgodovinskih in zemljepisnih učnih knjig. Prevedel je Gold« Smithov roman. Župnik Wakefieldski*. »Svoje pre« moženje je zapustil za dijaške ustanove in za krajevne dobrodelne namene.«
Prof. dr. Vinko Šarabon.
Brhka Gorenjka v narodni noši.
Narodna noša je neskaženi izraz smisla za lepoto, ki živi v narodu. Zato oblecimo narodno nošo oh sleherni slovesni priliki.
V lOS.OOO izrodili
je izšla pričujoča številka »Naše moči«. Naklada se je tedaj od prejšnjega meseca povišala za celih 1000. Kateri drugi list se lahko ponaša s tako naklado? Nobeden. Zato pa podjetja, ki računajo z veliko močjo reklame, oglašujejo v »Naši moči«, ki ponese glas o njih v sleherno slovensko vas pa tudi med brate Hrvate in Srbe ter med številne naše izseljence. Obrnite sc na upravo »Naše moči«, kjer dobite vsa pojasnila glede cen oglasov.

NAGRADNA ZLOGOVNICA
za julij 1938
a, a, a, a, ad — bas, be, bor, brov — ca, ca, ca, ca, ce, ce, ci, cinj — ča, — dje, do, dra, dran, du — glej, go, go, grad, gu — hr — i, ig, iz — ja, ja, ja, je, jek, ju — ke, kek ko, kov, krog — la, la, le, le, lek, lin, lja, lje, ljub, lo, lo — ma, ma, mi, mo, mož — na, na, nac, nek, ni, ni, ni, ni, nik, nik, niš, nje, no — o, o, o, o, o, o, o, o, oj, or, ort — pa, plot — ra, ra, ran, ri, ri, ru — sad, se, si, si, sil, skop, sla, slo, stra, stri, su — šak, šalj, ši, šić — tin T- u, ul — va, va, va, va, vac, vat, ve, ve, vec, Vi, vi, vin, vr — ži.
Iz prednjih zlogov sestavi besede sledečega pomena: 1. Mesto in železniška postaja v Medji-murju. — 2. Mesto na skrajnem jugu naše jadranske obale. — 3. Rudnik in banovinska elektrarna v Sloveniji. — 4. 511 m visok hrib južno od Beograda. — 5. Naše morje. — 6. Glavna reka v banovini ki ji je Niš prestolnica. — 7. Sedež patriarhov, ki so deloma imeli oblast tudi nad slovenskim ozemljem. — 8. Naša skupna domovina. — 9. Sresko mesto v drinski banovini ob reki Djetinji, zapadno od Čačka. — 10. Slovensko mesto izven mej naše države. — 11. Kraj na Gorenjskem, kjer je bival veliki Slovenec in Slovan msgr. Tomo Zupan (prešernoslovec). —
12.	Veliko jugoslovansko pristanišče v severnem Jadranu. — 13. Slovenska prestolnica. — 14. Sresko mesto ob Donavi, južnozahodno od Sombora.
—	15. Glavna reka banovine, ki ji je Banjaluka prestolnica. — 16. Vas (z dvema črkama) zahodno od Ljubljane. — 17. Industrijsko mesto na Gorenjskem. — 18. Mestece in železniška postaja med Ptujem in Čakovcem. — 19. Največja reka v Jugoslaviji. — 20. Kraj v Beli krajini, po katerem nosi ime sedanji ljubljanski župan. — 21. Domovina Slovencev. — 22. Slovensko-hrvatski polotok na Jadranu (izven Jugoslavije). — 23. Kraj severovzhodno od Slov. Konjic ob vznožju Pohorja. — 24. Pripadnik nam bratskega naroda.
—	25. Zahodna obmejna postaja v Sloveniji. .— 26. Sresko mesto ob zlivu Južne Morave in Mo-ravice. — 27. Glavno mesto moravske banovine.
—	28. Del imena kopališča pri Zagorju ob Savi
—	29. Večje mesto na severovzhodu Slovenije, imenovano jugoslovanski Meran. — 30. Kraj ob Kolpi južno (in nekoliko vzhodno) od Čabra. — 31. Sresko mesto v Črni gori ob reki Gračanici.
—	32. Sresko mesto jugozahodno od Mladenovca v dunavski banovini. — 33. Sresko mesto in žel. postaja ob progi Brod-Beograd, vzhodno od Mitroviče. — 34. Železniška postaja na kočevski progi med Vel. Laščami in Sodražico. — 35. Reka, po kateri nosi ime slovenska banovina. — 36. Prestolnica dunavske banovine. — 37. Izrazita gora v Kamniških planinah, vzhodno od Grintovca. — 38. Prestolnica vardarske banovine. — 39. Važno železniško križišče ob reki Bosut, vzhodno od Djakova. — 40. Sresko mesto ob žel. progi Karlovac-Sušak, ob reki Dobri. — 41. Prestolnica naše skupne domovine. — 42. Turistično mesto na severnem delu otoka Krka. — 43. Zgodovinsko pomembno mesto ob Jadranu v južni Dalmaciji. — 44. Važno železniško križišče v Podravini.
Prve črke najdenih besed vam povedo važno rodoljubno geslo, katerega se vse preredko spomnimo.
Rešitve je poslati do 31. julija t. 1. na naslov: Uredništvo »Naše moči«, Ljubljana, Vzajemna zavarovalnica. — Rešitev je pravilna le, ako vsebuje vse besede, ki jih je treba najti, ne pa samo končni rezultat. Dalje mora vsaka rešitev vsebovati natančen naslov reševalca, njegov poklic in starost. Desetim izžrebanim reševalcem bo uredništvo poklonilo lepe knjige.
Borba za samoupravo. Angleški ministrski predsednik Loyd George je nekoč govoril v zbornici o samoupravah in rekel: »Zahteraro samoupravo za Anglijo, za Škotsko in za Irsko.« Eden izmed poslancev mu vpade: »In samoupravo za pekel « — Loyd George pa: »Imate prav, vsakdo •e poteguje za svojo deželo.«
Zdravstvena šola
Prva pomoč pri utopljencih. Sredi najživah-nejše kopalne sezone smo. Reke in potoki mrgolijo kopalcev, da si v hladni vodi osvežijo preznojeno telo stari in mladi, moški in ženske. — Voda in sonce sta zdravju največja dobrotnika, ako ju znamo pametno in nepretirano uporabljati. Kakor se pa vsako zlorabljanje prirodnih dobrin maščuje, tako je tudi s soncem in vodo. Pretirano sončenje lahko povzroči nevarne opekline in smrtne sončarice ter kapi. Prav tako pa je tudi v vodi polno nevarnosti. Razgreti in prepoteni ne ska-čimo v hladno vodo. Telo si najprej ohladimo na zraku in nato s počasnimi polivi pripravimo na kopanje. Največ nesreč, ki se včasih žalostno končajo, povzroči pa mladostna objestnost. Mlad fant se hoče pokazati in zato lahkomiselno počne v vodi stvari, ki jim ni dorasel. Ta skuša preplavati brzico, pa niti dobro plavati ne zna, oni hoče preplavati široko reko, a se ne zaveda, da je za to treba tudi dovolj telesne moči. Kdor ni vajen plavanja, pa mu v vodi naenkrat zmanjka tal, se prestraši, in posledice so navadno usodne.
Kaj storiš z utopljencem, ko ga potegneš na suho? Napačno je, če utopljenca postavljajo na glavo, da bi voda laže iz njega odtekla. Tako ravnanje lahko povzroči smrtno zadušenje. Najprej je treba pregledati in osnažiti usta in nos, ki sta mnogokrat zabasana z blatom in peskom. Nato položimo ponesrečenca na trebuh tako, da leže glava in prsi niže kot noge. To zato, da more odteči voda. Nato položimo utopljenca vodoravno na hrbet. V nos mu vpihamo nekoliko tobaka za njuhanje, požiralnik mu dražimo s peresom, prsi in obraz drgnemo in z mrzlo vodo kropimo. Pred nos mu držimo cunjo, prepojeno s salmiakom. Če vse to takoj ne pomaga, je treba pričeti z umetnim dihanjem. To izvršimo na ta način, da obe ponesrečenčevi roki počasi dvigamo od tal do preko glave. Dviganje in spuščanje rok bodi sprva počasno, nato hitreje, vendar ne hitreje, kot navadno dihamo. Pri »metnem dihanju mora imeti ponesrečenec usta odprta in jezik iztegnjen. Če po dveurnem umetnem dihanju ne opazimo nobenih znakov življenja, je navadno vsaka nadaljnja pomoč brezuspešna.
Sončne pege zlasti ženskam povzročajo mnogo skrbi. Ene si umivajo kožo s kumarčnim sokom, druge e kislim mlekom, tretje z limoninim sokom. Bolj »nobek ženske si umivajo lica z vodikovim prekisom, ki je sicer dobro belilo, a v. tem primeru mnogokrat prav nasprotno povzroči. Ker postane tudi koža, ki na njej ni peg, še bolj bela, se pege na njej še bolj odražajo. Povsem zanesljivega sredstva zoper sončne pege ni. Ljudje, ki so podvrženi tem pegam, naj čim manj izpostavljajo svoj obraz soncu. V nekaterih primerih pomagajo sredstva, ki jih nasvetuje zdravnik specialist. To-lažljivo pri celi stvari je, da sončne pege na jesen navadno same od sebe izginejo. Poleti pa jih deloma zakrijemo, če s pametnim sončenjem in mazanjem močno orjavimo.
Potenje nog je nadležna stvar. Prekomerno potenje nog povzroča v nogah razna obolenja, neznosen smrad pa učinkuje neprijetno. Mnogokrat povzroča potenje preozka obutev. Ker ne more znoj izhlapeti, se začne usnje samo razkrajati, kar povzroča potem še hujši smrad. Dobro
Noben kongres, potovanje ali izlet brez Sanopeda, ker ohrani zdrave noge.
sredstvo je vsakodnevna kopel nog. Učinkovitejša je kopel, če vodi primešamo amoniaka ali razredčene gline ali razredčenega formalina. Treba je vsak dan menjati nogavice in čevlje. Sploh je nezdravo, če — zlasti poleti — nosimo dan na dan isti par čevljev. Učinkovite so tudi kopeli v vodi, v kateri kuhamo brezovo ali hrastovo lubje. Če se pojavlja potenje predvsem med prsti, je treba prizadeta mesta mazati z vazelinom in dezinficirati z razredčeno salicilovo kislino.
Umivajte si roke! Ni dvoma, da je nesnaga najhujši sovražnik zdravja. Nesnažne roke pa še posebno lahko povzročijo mnogo zlega, ker z njimi prijemamo jedila. Zlasti je treba navaditi otroka, da si roke čim pogosteje umije. Otrok bo teže razumel, da so umazane roke lahko škodljive zdravju, zato pa bolj, da so grde. Če hoče, da bo lep in ga bodo ljudje radi imeli, mora predvsem imeti vedno čiste roke. Zlasti otroke, ki radi vtikajo prste v usta, je treba navaditi na redno umivanje. Strogo naj vsaka mati pazi, da si bodo
otroci umili roke pred vsako jedjo. Imela bo mnogo manj sitnosti z njihovim zdravjem. Seveda mora pa mati sama dajati dober zgled. Otroci, ki vidijo, kako mati reže z umazanimi rokami kruh, jim deli sadje, se ne bodo nikdar navadili snage.
Sadje je treba umiti! Zlasti preprosti ljudje tega včasih ne morejo razumeti. In vendar uživanje neumitega sadja povzroča toliko — včasih zelo nevarnih — želodčnih, črevesnih in drugih obolenj. Zlasti sladki sadeži, ki so zunaj mastni (češnje, hruške, jagode, grozdje), so navadno polni prahu in druge nesnage. Umito sadje je tudi mnogo bolj užitno kot pa v poletni vročini pre-parjeno. Zlasti pri kupljenem sadju je treba premisliti, v kolikih različnih rokah se je že valjalo, morda v umazanih ali celo nezdravih rokah. Velja torej: nobenega sadja v usta, če ni umito v čisti, sveži vodi!
Moj mož zjutraj grozno kašlja. Komaj vstane, že odmeva po spalnici, da me je kar strah. Kot rjoveč lev se mi zdi, ki išče svoje žrtve. V obraz postane zaripel in solze mu včasih tečejo po licih. Sele tam pri Zajtrku se umiri in nato je navadno do drugega jutra dobro. — Draga gospa, ta »grozno« pozna še marsikatera žena, najbrž večina. Je to nedostatak vseh nas moških, ki zvečer posedamo po zakajenih sobah pri neštetih sejah, ali večer za večerom predavamo in glasno govorimo, ali si ga pa tu in tam merico več privoščimo. Vse to draži sluznice v gornjem delu dihal. Posledica je, da se tam nabira sluz, ki ga podnevi kar tako mimogrede in sproti odpravljamo. Ponoči^ pa, ko je vse delovanje telesa mirneje in manj živahno, ostaja ta sluz v grlu in se nabira ob gornjih delih dihalnih organov. Ko se zjutraj zbudimo in začne življenje v nas z vso silo plati, mora ta, navadno že posušeni sluz, ven. Mogoče je to le s kašljanjem. Ko se vse očisti, pa spet nastopi ljubi mir. Je to nekako tako kot z očmi. Ko zjutraj vstanemo, so oči suhe in si jih zato drgnemo, da »preženemo spanec«. Z drgnjenjem povzročimo solzenje in bi-strejše gledanje. — V tem primeru je kašljanje torej naravnost zdravo. Sicer je pa kašelj sploh zelo smotrn pojav. Z njim dihalni organi odpravljajo prah in sluz, ki bi sicer v njih ne bila boš prijetna gosta. — Mnogi moški kašljajo tudi ponoči. Zlasti oni, ki radi smrčijo. Smrčanje je običajno posledica hrbtne lege. V globokem spanju omahne spodnja čeljust in usta se odpro. Lahko pa je izvor smrčanju tudi v kaki nepravilnosti v nosu. Pri smrčanju se grlo hitreje suši. Čim spanec nekoliko popusti, začuti organizem draženje suhega sluza in ga skuša odpraviti 6 kašljanjem. Drugače je seveda, če je kašelj suh in se pojavlja tudi podnevi, zlasti pri naglih temperaturnih spremembah. Takrat je treba pa že k zdravniku. Morda bo ta ugotovil kronično vnetje in bo predpisal zdravila. — Vsekakor je dobro, če si moški, ki trpi na ponočnem ali jutranjem kašljanju, že zvečer pred spanjem usta in grlo temeljito izpere.
Ilustracije in klišeji
dajo reklami šele pravo lice. — Za reklamo v visokih nakladah uvaiujte le offsettisk, ki je danes na j c e n e j šil
Kamenotisk • Knjigotlsk Bakretlsk • Klišarna Litografija • Offsettisk
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA
KOPITARJEVA UL. 6
Zavarovanje je pravo varčevanje
Mimica Konič:
Mlin nad Smro
(Nadaljevanje.)
V deželo je prišla pomlad, tista sončna pomlad, tako polna svežosti in veselja kakor noben drugi letni čas. Še zdaj, ko me stara leta tiščijo z vso močjo k tlom in mi kažejo povsod samo grob, še zdaj se mi stara duša oživi in srce mi živanneje utripa, ko vidim, da preko gora veje lahni pomladni vetrič. Kako bi ne bil pomladi vesel takrat, ko sem bil v cvetu let, vesel, mlad tovornik, ki je gledal življenje le od svetle strani. Gledal sem sonce in nisem maral vedeti, da taisto sonce, ki se meni tako prijazno smehlja, obseva tudi solze na licih stoterih nesrečnežev, ki jim je žalost bila za botro pri krstu. Vesel sem bil pomladi jaz, kako bi je ne bil vesel Vencelj! Saj tedaj še revež ni vedel, da so njemu ob rojstvu merile usodo: Ljubezen, Bolečina in Smrt.
Odpravljali smo se v daljne nemške dežele in smo vedeli, da bo že pšenica zorela, ko se povrnemo. Vencelj se je poslovil od Jerce, znova sta si prisegla zvestobo in mladenič je z mirnim srcem odhajal. Ni pa bilo tako meni, saj sem čul v vasi, da se Jerca moži v Grabnu.
Po poti sem večkrat hotel stopiti pred Venclja in mu odkrito povedati, naj ne čaka več na Jerco. A mladenič se mi je smilil in molčal sem.
Nekega jutra je stopil Vencelj predme in povedal tole:
>Nekaj prečudnega se mi je nocoj sanjalo. Videl sem čisto dobro, kakor bi bilo v resnici: Jerco, ki je šla k poroki. Njen ženin pa nisem bil jaz, ampak nekdo drugi, z ognjeno črnimi očmi in s kodrastimi črnimi lasmi, ki so mu padali na ramena po šegi plemičev in svobodnjakov. In nevesta je bila srečna, jaz pa sem bil neizmerno žalosten. Ni pa minilo dolgo, ko sem šel tudi jaz k poroki. Šele pred cerkvijo sem pogledal v obraz neznani nevesti in smrtna groza me je obšla — poleg mene je stala sama — Smrt. Smrt se je sklonila k meni in me poljubila na ustnice.«
Umolknil je, mene pa je zbodlo v prsih, saj sem natanko umel pomen čudnih sanj. Hotel sem mu povedati vse, pripraviti ga na udarec, ki ga čaka, pa nisem mogel. Še danes ne vem, kako da sem molčal, a kar nekaj mi je stisnilo grlo. Vencelj je stal pred menoj in me sprašujoče zrl s svojimi velikimi, otroško odkritosrčnimi, modrimi očmi. Da ga potolažim, sem mu rekel:
»Ne verjemi sanjam.«
»Saj ne verjamem,« je dejal Vencelj, »pa mi je vendar srce težko. Tako razločno sem videl vse, kakor bi se v resnici zgodilo in sam ne vem, kako da me še zdaj noče pustiti čudna groza, ki me je obšla ponoči.«
Jaz sem malomarno zamahnil z desnico.
»Ah, pojdi, pojdi,« sem mu rekel. »Vedno misliš le na Jerco, pa se ti še v sanjah prikazuje njena podoba.«
Vencelj je bil z odgovorom zadovoljen in je odšel. In spet je pel pesem o tovorniku, ki mu je na grobu ljubice počilo srce.
Opravili smo svoje kupčije in se vračali domov. Cesto so tedaj tovornike napadali pocestni roparji, čeprav je bila za rop stroga kazen. A nam se kaj takega ni primerilo nikoli. Čudna sreča nas je spremljala. Hiteli smo domov iz nemških dežel, a vsem se je zdelo, da gredo konji prepočasi, tako smo že hrepeneli uzreti domače kraje. Domotožje je res nekaj prečudnega in ne obraniš se mu, če imaš še tršo dušo. Posebno se je mudilo domov Venclju, ker se je odločil, da takoj po vrnitvi odločno zasnubi Jerco.
Ko smo torej prišli do Kranja, sva jaz in Vencelj oddala živino s tovori trem tovarišem, sama sva šla pa na Okroglo. Meni je nemirno razbijalo v prsih srce, saj sem vedel, da se bo Venclju kmalu razodela nad vse bridka resnica. On ia je bil vesel, saj je želel čimprej pozdraviti njo, i jo je ljubil bolj kakor ves svet.
Sedela sva v moji koči in Zoran, takrat je bil še fant, je prišel k nama vasovat. Naslonil se je na mizo in rekel:
»Nekaj novega se je zgodilo, Tilen, kar tebe ni bilo doma.«
»Le kaj?« sem vprašal in žile na sencih so mi hotele kar počiti.
Zoran pa je malomarno dejal:
»Jerca se je omožila v Graben.«
Nikdar ne bom pozabil, kako se je Venclju spremenil obraz. Neizmerna bolest ga je morala spreleteti in s hripavim glasom je vprašal;
»Katera se je omožila?«
I
»I, Jerca Vehar jeva je vzela Mlinarjevega Tineta,« je oni mirno rekel.
Mladi tovornik je tako pobledel, da bi ne dobil kaplje krvi, če bi ga sunil z nožem. Niti besedice ni mogel spregovoriti, oči pa, široko odprte, so govorile zgovorneje od besed. Tak obup in tolika bolečina je sijala iz tega pogleda, da me je zbodlo pri srcu. Tudi Zoranov je preplašeno strmel vanj in se umikal. Jaz sem mu velel, naj gre od tod. Ko ni bilo fanta več v hiši, se je Vencelj zavalil na klop, grizel deske, ruval si lase, pene so mu silile iz ust in oči so se mu podplule s krvjo. Tulil je in se trgal od bolesti. Mislil sem, da je poblaznel. Hotel sem ga potolažiti, pa on me je sunil od sebe. Grozno je škripal z zobmi in med tem so se mu trgale iz ust strašne besede:
»Prekleta naj bo... krivoprisežnica ... kakor ogenj naj ji gori na duši... kriva prisega... trpi naj... živi naj... naj umira... in tudi smrt... naj se je ne usmili... Prekleta!... Moja bolečina ... naj jo žge ... vse dni... vse dni ... dokler bo duša ... v njej...«
Od groze sem se križal.
»Človek!« sem zakričal, »ali te je hudič obsedel? Ne preklinjaj, grešnik, ne kliči nesreče nad njo!«
On me je pogledal z motnimi očmi in še dalje govoril:
»Prekleta!... Ogoljufala me je ... za ljubezen ... zato naj je tudi ona ne uživa!... Nesreča in prekletstvo... naj gresta z njo ... trpi naj, dokler ne bo storila ... pokore ...«
Vsak čas sem bil zunaj, med temnimi, neznanimi lesovi, pa še nikdar me ni bilo tako groza kakor tisto svetlo nedeljsko popoldne. Besede prekletstva so padale druga na drugo, na moje srce so padale, težke kakor svinec.
Vencelj je divjal po hiši, trgal si belo srajco, tolkel po prsih in smrtno bled kričal:
»0, to peče, to žge! Kakor živi ogenj me žge!«
Vse popoldne je tako divjal vihar po njem, moja beseda ga ni mogla utolažiti. Proti večeru se je umiril, sedel je za mizo in solza mu je polzela iz oči. Mladi tovornik je jokal kakor otrok.
Prisedel sem k njemu in ga tolažil. A on me je zavrnil:
»Ne govori mi takih besed, ko veš, da zame ni več tolažbe na svetu. Ona mi je zasadila nož naravnost v srce in ti veš, da se taka rana ne pozdravi več.«
Pustil sem ga, da je obup v njem ponehal.
Še smo tovorili in mladi Ločan Vencelj je tovoril z nami. A kaka sprememba na njem! Modre oči so izgubile lesk, rdeče lije je postalo bledo kakor tisto strašno popoldne, ko ga je zadel nož v srce. Na obrazu je bil videti mir, le smrtna žalost je zarisala na prej cvetoče lice neizbrisne poteze. Čudili so se tovorniki, prijatelji. Ljudje, ki so ga poznali, so zmajevali z glavami nad njim. Navajeni so bili njegovih popevk, glasnih in ubranih, kakor bi zvonil s srebrnim zvoncem, navajeni so bili njegovega prešernega smeha. 0 Jerci ni govoril nikoli, nikoli več, niti z menoj ne, ki mi je včasih vse zaupal. Videlo se je, da se je tista strašna bolest zaprla vanj, da ga je grizla in trgala kakor voda travnik. Tudi materi ni razodel svoje bolesti. Saj je vedel, da bi dobra starka trpela prav toliko kakor on sam in smilila se mu je.
Jaz sem ljubil mladega tovornika Venclja, rodnega brata bi ne mogel bolj ljubiti. Morda se mi je tako prirastel k srcu, ker nisem nikdar imel človeka, ki bi ga mogel ljubiti. Saj nisem vedel, kaj je ljubezen, odkar so mi zagrebli mater. Morda se mi je fant smilil, ker ni nikdar imel očeta; morda sem ga imel rad, ker sem se ob pogledu na njegovo mater vedno spomnil na svojo, če je bil on vesel in dobre volje, se tudi meni ni zmračilo lice. Njegova bolečina je pa tudi meni trgala srce. Cesto sem ga poskusil tolažiti, ne da bi mu omenil Jerco, a on mi je slej ko prej odgovarjal, da zanj ni več tolažbe in veselja na svetu. Mislil sem si, da bi ga morda njegova priljubljena pesem razvedrila, in sem zapel, ko smo šli s konji po ravnem polju.
Ozrl sem se na prijatelja in videl, da mu je oko vzplamtelo. Odpel mi je konec pesmi, glas mu je bil čist, a trepetal je v neznani bolečini, da so po polju dvigale plevice glave in začudeno strmele vanj.
Presenečenje. »Toda, prijatelj, kako nezaup* * Ijivi ste! Ves čas se oziiate in gledate, če val plašč še visi na kljuki. Ali mielite, da vam ga bo kdo odnesel?« — »Ne vem. Vsekakor pa je vaš plašč že pred pol ure izginil.«
*
Zakaj joče? Janček stoji pred gostilno in obupno joče. Mimo pride njegov katehet in ga vpraša, kaj mu je. Janček pa: »Mama so me poslali v gostilno po očeta. A tu so mi rekli, da so oče že odšli. Sedaj pa brez mene gotovo ne bodo našli domov.«
Vzajemna
posojilnica
r. z. z o. z.
v LštihBlang,
Miklošičeva cesta štev. 7
poleg hotela »Union«
sprejema vloge, ki so vsak čas izplačljive in se obrestujejo dogovorno po
4% 5%
ter daje tudi posojila.
Pristopite k varčevalnemu krožkuI Zahtevajte prospekt!
Naložite svoj denar pri tem popolnoma varnem domačem zavodu!
Rekord. Prvi: »Jaz znam tako imenitno posnemati levje rjovenje, da vse zbeži, čim zarjo-vem.« — Drugi: »Jaz znam pa tako naravno posnemati petelinje kikirikanje, da sonce vzide, čim zakikirikam.«
*
Različne tašče. »Le kako moreš vedno godrnjati zaradi svoje tašče. Moja je pa angel.« — »Srečen človek! A moja še živi!«
*
Profesorska raztresenost. Profesor Buček je dobil sina. »Fant je, gospod profesor, fant!« — mu vsa zasopljena javi babica. — »Že dobro,« za-: mrmra profesor. »Vprašajte ga, kaj bi rad.«
*
V šoli. Učitelj: »Tine, povej mi stavek s samostalnikom jajce !« — Tine: »Mi smo v nedeljo jedli potico.« — Učitelj:	»Kje pa je tu
samostalnik jajce?« — Tine: »V potici.«
*
Neko ameriško sodišče je odklonilo tožbo za ločitev zakona, ki jo je nekdo vložil zato, ker je šele nekaj mesecev po poroki opazil, da ima njegova žena umetno zobovje. — To pride paS od tega, ker ženske pred poroko svojim izvoljencem nikdar ne pokažejo zob.
V menežariji. Čuvaj mlademu obiskovalcu:	»Kaj
pravite? Šest let da naj bi bila ta opica stara! No, vi se pa dobro razumete na to stvar. Opica bi bila lahko že vaša mati, mladi mož.«
I	n................-ii n
Jožef Grašič, Sp. Brnik:
Noitolile in nojceneito zdravilc
Nekega dne že pozno v poletju, ko so imeli pri Petrovih svate, je plela Vrhovnikova mati, ki šteje in pomni prav dobro nad 85 let, rej® na vodiški cesti. Zamišljena v delo ir na svoje po svetu razkropljene otroke v starem in novem prek-morskem svetu ni niti opazila, da jo motri raz cesto mestno oblečen potnik. Klic: »Kaj pa delate mati?« jo vzdrami, da pogleda tujega gospoda, ki se glede let še od daleč ni mogel meriti z njo. »Repo plevem,« je odgovorila. »Zakaj pa?« »Izr-vati moram repico in plevel, da bo debelejša repa,« je odvrnila ter si naredila v mislih prav slabo spričevalo za njegovo poljedelsko znanje.
Starica hiti z delom naprej, ne pa tako na cesti stoječi došlec, ki hoče nadaljevati pogovor s plevico »Mati, koliko let pa že imate?« »Bliže sem devetdesetim kot osemdesetim,« se je glasil odgovor. »Kako pa zamorete pri tako visoki starosti še delati? Kako ste pa v mladosti živeli, da ste dočakali toliko let?« je pozVedoval radovedni tujec. »V mladosti sem služila pod zvonom sv. Jurija. Trda nam je predla in slabo smo živeli. Jedli smo suho skuhano sadje, kislo mleko s črnim kruhom, kašo, repo, zelje; če so bili zabeljeni žganci, je bilo najbolje. Štruklji so pogledali na mizo samo na žegnanje in v času poženke in mlatve. Pili smo pa vodo. Presiti nismo bili in mežnar nas ni klical na delo. Garali smo od zore do mraka, ne tako kakor zdaj, ko že sonce spremlja ljudi na delo.« To je osupnilo našega poslušalca. »Mati, jaz sem bolan na živcih. Že pri trinajstih zdravnikih sem bil in eden mi je priporočil prav navadno hrano, mleko, kašo, sadje in mnogo hoje po polju in v gozdih. Zato sem tudi danes naredil pešpot iz Vodic v Cerklje, kjer je doma tisti gospod, ki piše igre o vodi.«
»Bolje je, da piše o vodi kot bi o vinu, ker v tem se vtopi največ ljudi. Vidite, da imam jaz prav. Predobro in preobilno življenje je samo sebi največji sovražnik. Zmernost in domača hrana pa nam daljša naše dni na zemlji, kolikor nam jih je Bog namenil,« — je pripomnila stara mati, kateri se je pogovor dozdeval že predolg.
»Mati, jaz sem poročen in ravno zdaj pričakujemo v družini veseli dogodek. Vi ste modri, kako se pa mora ravnati porodilja v takem času?« Tega pa naša ljudska zdravnica ni pričakovala in se je, kakor je sama pripoznala, kar bala, da bi io zamegli še potrebovati pri otroški postelji; p:	je zato tudi dala zadnji poduk: »Mati po-
rodilja naj se posti v njenem času. Uživa naj le bolj preprosto hrano zmerno, da se splošči, kakor mi pravimo. Ce jo žeja, ne sme piti več vode, kolikor se je zajame z poveznenim korcem.«
S »hvala in z Bogom« je neznanec poplačal kmečki ženi poduk o ljudskem zdravljenju ter je odšel naprej. Plevica pa je hitela, da zamujeni čas popravi, ter je na pol glasno še premišljevala, da je zmernost in domača hrana le še najboljše in najcenejše zdravilo.
Ali sle že miwlili
»Pesem polja«, ki so jo stotisoči svoj čas komaj pričakovali v »Naši moči«. Če še niste, pišite takoj dopisnico na naslov: Urednik »Naše moči«, Ljubljana, Vzajemna zavarovalnica. S poštnino vred stane le 10 din. *
Znal si je pomagati. »Zakaj pa vzamete vedno fantka e seboj, kadar greste v klet po vino?« — »Veste, gospod so mi naročili, da moram neprestano žvižgati, kadar grem v klet; fantek žvižga, jaz pa pijem.«
*
Pesnik brez uspeha. »Včeraj sem napisal pesem o lepoti Vidinih nožič in sem ji jo nato prebral.« — »In kako ji je pesem ugajala?« — »Rekla je, da so ji noge zaspale.«
*
Otroška pamet. »Dedek, jaz pa nekaj znam, česar ti ne znaš.« — »No, kaj neki?« — »Rasti *nam.«
»Pogrebci, jamo vi skopljite, še mene vanjo zagrebite!
Tak je govoril Anzelj mlad, ki Ančiko imel je rad.
Zgovoril je besede te, na grobu počlb mu srce.«
Toda to je bila njegova poslednja pesem, zapel jo je tako lepo, da so vsem, ki smo ga čuli, stopile solze v oči. Saj tudi labod na jezeru pred smrtjo zapoje najlepšo pesem. Od tistega dne ga nisem nikoli več čul, da bi še kdaj pel.
Bolest, ki je je bila njegova duša polna, mu je začela izpodjedati zdravje. Vpraševali smo ga, kaj ga boli, a on je odgovarjal:
»Pustite me, zame ni zdravila!«
Nikdar ni tožil, da je bolan, le njegov obraz je jasno pričal o tem. Cesto se mu je stemnilo pred očmi, naslonil se je na konja, a takoj je spet pognal dalje, kakor bi ga bilo sram slabosti. Ko je prišla jesen, se je vlačil z nami po svetu kakor jesenska megla in ljudje so žalostno zmajevali nad veselim tovornikom Vencljem, najlepšim fantom med vsemi kranjskimi tovorniki. Silili smo ga, naj ostane doma, a on je le še potoval z nami in prinašal materi svetle srebrnike. Menda je hotel odškodovati dobro starko za njeno ljubezen in ji pomagati tudi še za tiste dni, ko njega več ne bo. Vencelj je dobro vedel, da bo moral umreti v cvetu let. A ni se strašil smrti; nasprotno, zdelo se mi je, da jo je prav željno pričakoval. Nikoli mi ni omenil, da mu bo smrti kriva J.erca, a jaz sem to dobro vedel, ker je njegovo mlado telo začelo propadati od tiste nedelje, ko je zvedel, da se je Jerca omožila v Graben.
Tisto zimo je še tovoril z nami, spomladi je pa obležal in ni več vstal. O, kako je jokala in žalovala njegova mati! Ko je začutil, da se mu bliža konec življenja, je poslal tovariša-tovornika pome.
Kar ustrašil sem se, ko sem stopil v hišo. Skoro same oči so ga še bile in tiste otročje, ne-besnomodre, sladke oči so bile tako žalostne, tako polne bolečine, da so tudi meni začele polzeti po licu vroče solze. Je to Vencelj, veseli, zali tovornik Vencelj, ki so mu dekleta pripenjala šopke za širokokrajni klobuk? Svojim očem nisem mogel verjeti.
Mladi tovornik me je bil zelo vesel, podal mi je prosojno, belo roko v pozdrav. Pokazal mi je stol poleg sebe, potem pa je prosil jokajočo mater, naj gre iz hiše. Zagledal se je skozi malo odprto okence v mračne gozdove nad kočo, po katerih se je prelivala jutranja zarja. Obrnil je oči od zarje, vlaga se mu je bleščala v njih. Počasi, s trudnim, umirajočim glasom mi je rekel:
»Poglej, Tilen, kako lepo je tam zunaj. Pomlad gre v deželo, tista lepa pomlad, ki sem jo
Športni izraz. Šolarji so tekmovali v teku. Pa sta prišla med prvimi dva istočasno na cilj. Učitelj vpraša: »No, dečki, kako pravimo temu, če dva istočasno dospeta?« — Otroci pa: »Dvojčki, gospod učitelj!«
*
»Prijateljski« razgovor. Urša: »Joj, kako dolgo se že nisva videli. V teh desetih letih si se postarala, da sem te komaj spoznala.« — Mica: »Da, tudi jaz bi te ne bila spoznala, če ne bi imela na sebi iste obleke, kot pred desetimi leti.«
*
To se pa ni zgodilo pri nas. Učitelj: »Otroci, če boste pridni, vam bom jutri povedal zgodbo o Kolumbovem jajcu. Da jo boste boljše razumeli, naj vsak prinese s seboj po eno jajce. Komur pa mama jajca ne bo dala, naj prinese klobaso!«
*
Na plesu. Gospod Čižek: »Oh, gospodična, ko bi bil jaz tako srečen in bi mogel zvedeti, kje vodi pot do vašega srca!« — Gospodična Osterc: »Če mislite, da vodi ta pot po mojih nogah, se presneto motite.«
*
Dobljena stava. Oče in mati sedita na verandi. V sobi naenkrat močno zažvenketa. Mati prestrašena zaječi: »Glavo stavim, da je paglavec razbil dragoceno kitajsko vazo.« — Tedaj pa pomoli skozi vrata svojo kuštravo glavo mali Pavlek in pravi: »Mama, stavo si dobila.«
vedno tako težko pričakoval. Vsem ljudem bo prinesla veselje, tovorniki bodo peli po cestah in tudi meni prinese nekaj — rešitev iz muk.«
Zasmilil se mi je, hotel sem ga potolažiti.
»Vencelj, mlad si še, pozdravil se boš, Pomlad prihaja, z njo pa pride tudi tvoje zdravje in veselje.«
V očeh se mu je zopet prikazala solza.
»Ne več, nikoli več,« je dahnil »A rad umr-< jem, ni mi žal mladega življenja .. .<
Tudi meni je duša trepetala v bolečini.
»Vencelj, zakaj moraš tako mlad umreti, lo zakaj... Nikoli več ne bomo čuli tvoje pesmi o mladem Anzeljnu,« sem stežka govoril. V vlažnih, umirajočih očeh se mu je zasvetil plamen.
»Pesmi o tovorniku Anzeljnu, ki mu je na grobu ljubice počilo srce, kajne Tilen?«
»Da, da,« sem vzdihnil.
»Morda bi še danes pel, a namenjeno je bilo drugače. In njo,... njo... naj udari večni Bog...!«
»Ne govori, Vencelj!« sem strahoma zavpil. »Ne preklinjaj jo še v smrtni uri! Odpusti jf, vzemi z nje težko kletev, če hočeš, da ti bo Bog milosten sodnik!«
Čuden nasmeh mu je spreletel obraz.
»Kdor je imel na zemlji pekel, temu ne bo težko v vicah.« Zgrozil sem se.
»Ti ji nočeš odpustiti?«
Z umirajočim glasom je odgovoril.
»Ne ... ne morem ... odpustiti... odpusti ji Bog ... jaz ne morem.«
Ta hip sem jasno videl neprimerljivo strašno bolečino tega mladega fanta, ki ga je spravila pod zemljo ljubezen. Nič več ga nisem pregovarjal, predobro sem ga razumel.
Oči so mu postajale vedno bolj motne, komaj malo je še dihal. Stisnil mi je s poslednjimi močmi roko in šepnil:
»Zbogom, Tilen ... mati... tudi ona ...«
Oči so osteklenele, zadnja solza mu je zdrsnila iz njih.
Jaz sem se naslonil na mrtvega prijatelja ia jokal, zdelo se mi je, da je z Vencljem umrlo tudi moje veselje za vedno.
Vidiš, mladi moj prijatelj Jurko, to je lepega tovornika Venclja žalostna povest. Kadar pridem v Loko, obiščem pokopališče, kjer za- mrtvašnico stoji dvoje lesenih križev. Pod enim leži pokopan veseli, zali Vencelj, pod drugim je njegova mati, ki jo je žalost za sinom spravila pod zemljo. In kadar obiščem njegov grob, porastel z zeleno travo, vsakokrat mi solza orosi staro oko.«
Siromak Tilen je utihnil, mlin je zagrnil večerni mrak, od vsepovsod je silila sama bolest. Nobeden se ni zmenil, da bi prižgal tresko in jo zataknil v čelešnik. Tilen in Jurko sta nemo sedela v mraku in oba sta si brisala solzne oči.
(Nadaljevanje sledi.)
V šoli. Učitelj: »Jakec, kakšno korist imamo od sonca?« — Jakec: »Nobene. Ponoči ne sveti, podnevi je pa itak svetlo.«
*
Žensko junaštvo. »Ženska prenaša bolečino bolj junaško kot moški.« — »Kako to veste? Ali ste morda zobozdravnik?« — »Ne, pač pa trgovec B čevlji.«
Mož besoda. »Poslušajte vendar! Ko ste me pred meseci ,napumpali' za 200 din, ste rekli, da potrebujete znesek za čisto malo časa.« — »In sem besedo tudi držal. Teh 200 din sem imel le dobro uro in že jih ni bilo več.«
*
Srečen fant. Vajenec:» Prinesel sem vam račun. Gospodar mi je ukazal, da se ne smem vrniti domov prej, preden mi ne plačate.« — Gospod: »Fant, čestitam! Tako dolgega dopusta nikdar več v življenju ne boš deležen.«
*
Srečen zakon. Oče: »No, vidva z ženko se pa prav dobro razumeta, kakor se mi zdi.« — Sint »Da, prav zelo! Ona mi vedno pomaga pri kuhi in pranju, kadar ima čas.«
•
Pregovor. »Veš, Vida mi je rekla, da edino mene ljubi.« — »Hm, potem pa dobro pazi na svoje stvari. Saj veš, da pravi pregovor: Kdor laže, ta tudi krade.«
Odgovorni urednik: prof. Janko Mlakar
V
Tisk: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (K. Čeč)