Ureja uredniški odbor — Glavni | in odg. urednik Dušan Rebolj — | tel. 20-71, lok. 25 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk« GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIIEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ KRANJ, SOBOTA, 15. DECEMBRA 1962 LETO IV. 11. ŠTEVILKA Pred pripravami na razpravo o gospodarskem planu podjetja za leto 1963 Predočiti moramo široko orientacijo našega razvoja a DUŠAN REBOLJ — KADROVSKE SLUŽBE » Na tretji razširjeni seji izvršnega odbora e sindikalne podružnice v torek, 20. novembra so obravnavali gospodarski plan podjetja 6 za prihodnje leto. Odbor je izdelal in sprejel temeljit načrt in koledar, po katerem naj a bi kolektiv postopoma obravnaval gospodarski plan za leto 1963. Na razširjeni seji, ki so se je to obravnavanje gospodarskega Spregovorili bo treba ne samo o udeležili poleg elanov izvršnega plana za prihodnje leto sleherne- naših proizvodnih možnostih, o odbora še sekretar tovarniškega ga elana kolektiva. Ne gre samo prodaji, izvozu, nabavi, marvce v komiteja ZKS Franc Golob, pred- za seznanjenje proizvajalcev z kompleksni obliki prikazati celot-sedniik tovarniškega komiteja obveznostmi kolektiva do družbe! no problematiko kolektiva. Slcher-LMS Miodrag Milivojevič, pred- Razpravo bo treba organizirati ni član naše velike družine mora sednik skupščine Rudi Nadižavec, tako, da bo predloženi gospodar- najti v konglomeratu nalog in ob- ski plan vsakdo razumel. Kot celota bo moral jasno predočiti š i-roko orientacijo razvoja podjetja v letu 1963. V današnji številki objavljamo na 4. strani reportažo o naših ebonitizerjih. Pričujoča slika kaže letečo trojko Benedičiča, Jaklina in Križnerja, ko so letos ebonitizirali reakcijske kotle v Hrastniku. predsednik upravnega odbora Mirko Klemenc in glavni direktor Drago Dolinšek, so ugotavljali, da moramo vključiti v temelji- Miiogo članov kolektiva morda še ne ve o komisijah..! veznosti svoje mesto, hkrati pa jasno videli perspektive za prihodnost. Samo' tako kompleksno obravnavanje gospodarskega plana, kjer bo videla sleherna ekonomska enota, delovna skupina in vsak posameznik, kakšne so njegove naloge in česa vsega bo z izvrševa- njem sprejetih nalog tudi deležen, organizacijo Pripravljamo tudi že osnutek statuta za podjetje Vzporedno s pripravami občinskega statuta se kranjske gospodarske organizacije že lotevajo izdelave svojih statutov. V našem podjetju je bil eden začetnih sestankov 6. novembra. Na njem je glavni direktor Drago Dolinšek zadolžil nekatere sodelavce strokovnih služb za pripravo tistega dela statuta podjetja, iz katerega bodo razvidne }naloge ekonomskih enot strokovnih služb in pomožnih dejavnosti in po njih razmejene pristojnosti med organi upravljanja ekonomskih enot in organi upravljanja podjetja. Na sestanku so uporabila kot pri- delitev osebnih dohodkov. Pri tem pomočke pregled razmejenih pri- se je pokazalo, da je treba teme-stojnosti po predloženem osnutku. Ijiteje in sistematičneje opredelit. Razdeljene so na konstituiranje in vse naloge, ki jih opravljajo za upravljanja, interno potrebe proizvodnje in proizvod- zskonodajo (samoupravni akti), go- nih ekonomskih enot ekonomske bo obrodila resnične uspehe. En- v , , , „ . k'at. Za v'selej mora_mo prenehati s spodansko planiranje, razvoj pro- enote strokovnih služb in pomož- Mnogi elani kolektiva še ne vedo, kakšne naloge imata ko- starim, nacm, sprejemanja obvez- izvodnje proizvodna operativa, fi- nih dejavnosti, misija za analitično ocenitev delovnih mest m komisija za raz- nesti m nalog, kakršne predstavlja nan£na operativa, kadrov, opera- Le na tak način bo mogoče vijanje sistema delitve dohodka. Obe sta namreč v pomoč organom upravljanja. Prva je operativna in tako rekoč stalna, druga pa je začasna in v pomoč pri oblikovanju poslovne politike podjetja. Da bi bil kolektiv z njunim delom podrobneje seznanjen, smo pridobili za sodelovanje šefa službe za osebne dohodke Ivana Gradišarja. V nekaj zaporednih prispevkih bo spregovoril o najvažnejših nalogah, problemih in že rešenih težavah v delu obeh komisij. Tokrat nekaj o tem, kakšna je pot do nove analitične ocene delovnih mest, to je do novega merila za ovrednotenje posameznih delovnih mest. Delavski sveti oziroma zbori de- prekvalifikacije, če napreduje na-lavcev ali šefi ekonomskih enot primer nekdo iz konstruktorja II. predlagajo ter dajejo opise posa- stopnje v konstruktorja I. stopnje, meznih, za ocenitev predvidenih itd. sodijo prav tako v področje delovnih mest komisiji za analitič- komisije za analitično ocenitev gospodarski plan za celo leto. tiva, komercialna operativa, dbra- Da bo razprava res vsesplošna, čunj p0 ekonomskih enotah, perio-(Nadaljevamje na 3. strani) dični in letni, delitev dohodka in na spoznati in utrjevati vzajemni odnos med vsemi ekonomskimi eno-(Nadaljevamje na 3. strani) no ocenitev delovnih mest pri skupščini kolektiva, Ta se po delovnih mest. Zaposlovanje novih delavcev predložitvi takega gradiva sestane organiziranje novih delovnih mest kar se da hitro. Razpravlja o mora biti seveda v skladu s pls-predlogih in o delovnih mestih; nom delovne sile, kakor ga obi-slednja so lahko ali že sistemati- čajno imenujemo, zirana ali predvidena v pravilni- Po razpravi in obravnavi pred-ku o delitvi osebnih dohodkov, loženega gradiva — opisov in predlogov delavskih svetov oziroma zborov delavcev ekonomskih enot — izdela komisija predlog za skupščino kolektiva. S sprejetjem (Nadaljevanje na 3. stran!) Zaradi izmeta in manjvrednega blaga izgubimo letno okrog 400 milijonov dinarjev Zakaj uvajamo službo za statistično kontrolo kakovosti? @ V zadnji številki našega lista smo v skopih besedah napovedali uva-€) janje službe za statistično kontrolo kakovosti v našem podjetju. © Nekaj najrazličnejših nalog in načrtov smo že omenili. Danes pa O objavljamo obširnejši prispevek asistenta šefa tehnične kontrole ® ing. Filipa Majcna, ki se je zadnje čase docela posvetil uvajanju © nove službe za statistično kontrolo kvalitete v našem podjetju. ali pa gre za povsem nova, komaj ustanovljena delovna mesta! Popravki analitične ocene delovnih mest, če gre na primer za" akcijo poenotenja vrednosti točke, ing. Filip Majcen PREBERI TUDI TI ! Daj tildi ti kri za bolnike in ponesre- Letos bo prevažal krvodajalce Simbolizirana ura na sliki ka-v Ljubljano Zavod s svojimi av- že, da manjka pet minut do dva-tobusi. Ker bomo oddajali kri v najste. Tudi transfuzija krvi je za dopoldanskem času, je upravni od- marsikoga zadnja možnost, da bor na zadnji seji v sredo, 5. de- uide smrti. Dokler smo zdravi, cembra sklenil, da bodo imeli vsi izgube na račun prostovoljnega krvodajalci iz našega podjetja odvzema ne bomo čutili. Če pa bo plačan dopust za čas odsotnosti 'slo kdaj zares, utegne biti pro-z dela. Seveda bo treba predlo- stovoljni prispevek krvodajalcev žiti posebno potrdilo o oddaji edina možnost rešitve! krvi. Produktivnost zavisi v glavnem deva n ja za izboljševanje dela in od dveh osnovnih činiteljev — ko- kakovosti. ličinc in kakovosti. Nekdo lahko Kakšna je potem naloga službe naredi veliko več od drugega, to- kakovosti? da. kakovost njegovega dela je za- Ta služba -zasleduje tehnološki to lahko neustrezna! V kolikor je postopek v vseh njegovih fazah in kakovost tako slaba, da delo ali na osnovi dobljenih merjenj ter izdelki nimajo primerne vredno- zapažanj rzt-Iire analize ter z sli, potem govorimo o nizki pro- njimi sproti seznanja delavce, duktivnosti. Kajti na tržišču odlo- mojstre, šefe, vodstvo tehničnih čata o prodaji predvsem cena in služb. Opozarja na nepravilnosti in kakovost izdelka, oziroma de- na vse tisto, kar vpliva na kako-la. Zato moramo danes stremeti za vost izdelkov. tem, DA USTVARJAMO ČIM VEČ ihi nepopolno organizirani kon- cence: V preteklih letih je kila »Sava« med tistimi kolektivi, ki so dali največ krvi za bolne in ponesrečence. Bodimo tudi letos med prvimi! Prijave zbirajo zastopniki Za-Kakor vsako leto, tako bo tudi voda za transfuzijo krvi iz Ljub-letos organiziral ljubljanski Za- Ijane. Te dni vas bodo obiskali na vod za transfuzijo krvi veliko kr- domu. Če je le mogoče, se pri-vodajalsko akcijo. Za razliko od javite. Kdo ve. morda boste polanske bo letos potekala po tere- trebovali nekoč kri tudi sami?! nu in ne več po gospodarskih or- Morda vaš otrok? Dobili jo boste ganrzaciirth. Oddajanje krvi bo iz zaloge, ki jo ustvarjajo prosto-soLdnejše, mi pa bomo brez skrbi voljni krvodajalci in spet se bo-zaradi primernega prostora in vseh ste vrnili vi ali vaš otrok zdravi ostalih tehničnih priprav. iz bolnišnice. IN TEM BOLJŠE! Iz povedanega izhaja, da vpliva kakovost tako na produktivnost kakor tudi na konkurenčnost. Zato je eden bistvenih momentov, s katerim moramo računati v proizvodnji. V moderni industrijski proizvodnji si ne moremo zamišljati visoke produklivnosti brez dobre kvalitete, vsega tega pa ne brez do troinii službi, kakor je to trenutno tudi pri nas, ni mogoče zajemati in opozarjati na vse izgube, ki nastanejo med proizvodnjo zaradi slabše kakovosti dela, S kontrolo končnih izdelkov in z njihovo klasifikacijo lahko podajamo le del celotne škode, ki nastaja zaradi razlik v cenah preklasificira-nih izdelkov. Po podatkih iz mesečnih poročil našega oddelka teh-bro organizirane službe kakovosti, nične kontrole znaša v našem pod-Scveda bi sklepali napačno, če me- RUu samo te vrste škoda okoli nimo, da ustvarja kakovost prav ‘1®** milijonov dinarjev!!! ta služba! Boljšo ali slabšo kako- loko pa ni samo pri nas! Tudi vost nekega izdelka ustvarjajo v drugih podjetjih imajo enake vedno neposredni proizvajalci, inžave in precejšnje izgube na raki zanjo tudi odgovarjajo in ki ‘nn prenizke kakovosti. Tako je morajo biti za lo tudi stimulirani bilo v Železarni Ravne, v Strojan spodbujeni. Jasno pa je, da je n' l' tovarnah Trbovlje, v Tovarni treba proizvajalcem, neposrednim avtomobilov v Mariboru, itd. Še-izdelovalcem omogočiti vsa priza- (Nadaljevanje na 2. strami) V embaliranju nimamo dovolj izkušenj 0 FRANC HACE — PRODAJNE SLUŽBE £ Ko se sprehajamo po • mestu ali ko hitimo po opravkih, ne zamudimo prilike in poglc-g damo v izložbe, kjer so razstavljene lepe stvari in se ponujajo • kupcu. Zlasti še, če so zavite ali zaprte v lično embalažo. In 9 ko potem zavijemo v prodajalno, kupimo zaželeno stvar, se niti 9 ne jezimo na račun morda nekoliko previsoke cene ali slabše 9 kakovosti predmeta, če je škatlica, vrečka, itd. — v čemer je • shranjen predmet, ki ga kupujemo — pripravna, pozabimo na to. g Odštejemo denar in zadovoljni odidemo. Zdi se nam, da smo g kupili dve koristni stvari — zaželeni predmet in uporabno em-® balažo. Ras je, da lahko kupca pridobimo za :nakup tudi z lično in praktično uporabno embalažo. Tega se drugod v svetu močno zavedajo. V propagandne namene in za pridobivanje potrošnika potrošijo ogromno denarja — tudii do 8 odstotkov bruto vrednosti svojega celotnega poslovanja! Tudi pri nas opažamo zadnja leta precejšnje kvalitetne skoke na tem področju. V našem podjetju pa v propagiranju in embaliranju svojih izdelkov precej šepamo! Poglejmo na primer termoforje! Kupec dobi zavitega v navaden papir in velikokrat se zgodi temu ali onemu, da se papir razvije. Termofor »-trmasto« poskoči iz torbice, kar je velikokrat neprijetno. Kaj, ko bi začeli prodajati te uporabne pripomočke za preganjanje mraza in za zdravljenje v ličnih vrečicah iz polivinila? Nič boljže ni z veloplašči in ve-lozračnicami. Nekajkrat so prepognjeni in povezani z vrvico. Kaj, ko bi jih prodajali v primernih kartončkih, na katerih bi bilo tudi napisano nekaj besed o vzdrževanju! ? Pred kratkim smo začeli izdelovati odlične radirke v treh velikostih. Po kvaliteti nič ne zaostajajo za znanimi »Pelikanovimi«. Toda na žalost vedo za to le trgovine na veliko in malo, potrošniki sami pa ne. Ali bi bili stroški za učinkovito radijsko reklamiranje naših radirk preveliki? To pa še ni vse! Radirke so tu, mi smo pa zanje brez embalaže. Kdor utegne, naj si ogleda v skladišču, kako jih zavijajoi po 50, 100 in več v navaden papir, kot kranjske klobase. Ustrezno embalažo imamo samo za pakiranje po 500, 940 in 1000 kosov. Toda to pride v poštev le za grosistična podjetja. Kaj bi ne bilo iz estetskih vidikov radirke zavijati v celofan papir, ki bi j'ih ščitil pred umazanijo na poti k potrošniku? Menim, da je skrajni čas za določitev človeka, ki se bo v našem podjetju ukvarjal izključno s propagandno dejavnostjo, z oglaševanjem, aranžiranjetm na sejmih in z načrtovanjem in oblikovanjem embalaže. Sedaj se ukvarja s tem referent za konjunkturo. To nikakor ne ustreza pogojem, v katerih se nahajamo. Ne smemo pozabiti, da je boj za trg iz leta v leto hujši in, da bomo morali čedalje bolj podrobno analizirati trg in sprejemati proizvodne plane, ki bodo temeljili na takšni analizi,! Pa še nekaj! Ko se odločimo in razvijemo nek nov izdelek, ne smemo prezreti dveh važnih reči: primernega propagiranja in seznanjanja potrošnikov, oziroma kupcev ter primernega, estetsko učinkovitega', a cenenega embalažnega sredstva. Ko pa javnost že obvestimo o nekem izdelku, potem ne smemoi dopustiti, da kasneje odgovarjamo interesentom: »Na žalost! Nimamo na zalogi. Barva ne odgovarja. Zmanjkalo je!« Dobro moramo pretehtati, kaj in kako bomo propagirali, sicer smo lahko kar naenkrat ob dober glas! Ne smemo pozabiti starega pregovora: Dobro ime se hitro izgubi, nazaj se pa zlepa več ne dobil! Toliko tokrat. Ne kot obsodba, marveč kot opozorilo in dobronamerni predlog. Če bi take in podobne možnosti, predloge in zamisli resneje jemali, se med kolektivom ne bi slišalo: »Prodam je zanič...!« No, pa presodite sami! Zakaj uvajamo službo za statistično kontrolo kakovosti? (Nadaljevanje s 1. strani) le uvedba službe za statistično kontrolo kvalitete je v slehernem Pred štirinajstimi dnevi je v našem podjetju dvakrat predaval o predosnutku ustave Sergej Vošnjak izmed naštetih podjetij pokazala, kje so neizkoriščene rezerve, kje, kako in kdo naj ukrepa, da produktivnost hitro poraste. Kakor pri nas so se tudi tam izgovarjali na račun neustreznih surovin. Toda analize so pokazale, da temu ni ved notako in da je treba odpravljati pomanjkljivosti v proizvodnji sami. Vse to smo ugotovili v zadnjem času tudi pri nas! Danes se vse več delovnih kolektivov odloča za uvedbo službe statistične kontrole kvalitete. Obračajo se za pomoč na Republiški zavod za produktdvost v Ljubljani in na Zavod za izobraževanje kadrov ter proučevanje organizacije dela v Kranju. Trenutno uvajajo take službe v Iskri, Litostroju, Tobačni tovarni, itd. Tudi mi smo se odločili zanjo. Naš oddelek tehnične kontrole temelji na klasičnih načelih kontrole kvalitete. Tak način dela pa je v svetu že preživel. Je premalo učinkovit, ali pa predrag, saj bi zahteval ža stoodstotno kontrolo preveliko število kontrolorjev. Medfazna tekoča kontrola ni dosegla svojega namena v glavnem iz objektivih vzrokov, saj ni bilo jasnega sistema in ne smotra za delo tekočih kontrolorjev. Le-ti so bili več ali manj prepuščeni samim sebi. Žal tudi nimamo ustreznih strokovnjakov, ki bi poznali nove, boljše metode. Spričo vsega povedanega je razumljivo, da je skupščina kolektiva na predzadnjem zasedanju sklenila, naj se ukine star način kontroliranja kvalitete in da naj se prične takoj uvajati statistično metodo kontrole kakovosti. Nalogo smo zaupali Zavodu za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju, katerega sodelavec je tudi prof. Andrejčič, strokovnjak za vprašanja kontrole kvalitete. Upravičeno so nekateri pomišljali, češ da se tehnološki postopki v gumarski industriji bistveno razlikujejo od onih v kovinsko- predelovalni industriji. Rezultatov in izkušenj, ki so jih že dobili v tisti panogi, pri nas res ne bo mogoče povsod direktno uporabiti. Marsikaj bo treba prilagoditi našim specifičnim pogojem, kakor je bilo to na primer v papirni industriji, kjer se je metoda pokazala za zelo uspešno. Da je uvajanje omenjene metode izvedljivo tudi v naši panogi, nam narekuje tudi strokovna literatura, ki navaja lepe uspehe metode statistične kontrole kakovosti v gumarski industriji ZDA in ZSSR. Kako bo izglodala ta služba pri nas? ▲ K onf eikcionir an j e ležalnih blazin v obratu Vrhnika Ko smo se odločali za uvedbo nove službe, smo upoštevali tudi povečanje števila zaposlenih, ki bodo delali na tem področju. Soglasno z Zavodom je bilo dogovorjeno, da metode ne bomo uvajali frontalno, marveč postopoma. Prva faza naj bi zajela ekonomsko enoto pnevmatikama II in tiste operacije ekonomske enote valjarna II, od katerih posredno zarisi kakovost izdelkov pnevmati-karne II. Za to ekonomsko enoto smo se odločili predvsem zato, ker je prav pnevmatikama najsodobneje ure- jena, ima najboljše rešene tehnološke probleme, ima že precej svoje tehnološke dokumentacije in ker zajema skoroda dve tretjini vse naše proizvodnje. Zato bodo tudi rezultati uvedene metode najbolje vidni. Uvajanje metode statistične kontrole kakovosti zahteva v prvi fazi svojega nastajanja naslednja delovna mesta: vodja službe, ad-mfhlstrator, šef statistično-analit-skega biroja, administrator, glavni tehnolog, tehnolog za pnevmatiko, glavni analitik, analitik, 2 statistika, 2 prevzemna kontrolorja in 9 tekočih kontrolorjev. Osnovna enota bo štabni organ, imenovala pa se bo statistično analitski biro. V njem bodo tehnologi izdelovali na osnovi obstoječe tehnične dokumentacije kontrolo tehnologije za vsak izdelek in za vsako delovno operacijo. To vse bodo vnašali v plan kontrole, ki bo tekočim kontrolorjem točno veleval, kaj, kako in s čim naj kontrolirajo delovne operacije. Tekoči kontrolorji bodo zapisovali podatke o ugotovitvah v kontrolne liste, ki bodo neposredno na delovnih mestih v proizvodnji. Tako bodo delavca lahko sproti vedeli za vzroke napakam. Sproti izpopolnjena dokumentacija se bo vsak dan vračala v statisti čno-kontrolni biro. Tam bodo izdelovali posebne analize za takojšnje posege v proizvodnjo in za odpravljanje napak. Ta služba bo vršila tudi učinkovito kontrolo surovin. ko le-te prihajajo v podjetje. Da bo celotno delo kar se da hitro steklo, je skupščina kolektiva že potrdila sklep o organiziranju naslednjih delovnih mest v okvirih bodoče službe za statistično LE DOBRO IN PRETEHTANO ORGANIZIRANO DELO OMOGOČA DOSEGANJE PRIČAKOVANIH REZULTATOV! Zaradi nediscipline ukinjen avtobus! Navkljub nekajkratnim opozorilom se je zadnje čase dogajalo, da so v obratu II nekateri posamezniki v dopoldanski izmeni predčasno zapuščali svoja delovna mesta ter odhajali iz podjetja, da so se lahko vozili v Kranj z avtobusom, ki je redno odpeljal izpred obrata II ob 13.50 uri. Da bo temu v bodoče konec, je upravni odbor na zadnji seji to vožnjo ukinil. Zato vozi sedaj iz obrata II zadnji avtobus ob 13.30 uri! Tako so sedaj prizadeti nekateri elani kolektiva, ki prihajajo iz Stražišča na delo v obrat I v po poj danskem času! kontrolo kakovosti: šef statistično-analitičnega biroja, kontrolni tehnolog pnevmatikarne, glavni analitik, 2 prevzemna kontrola in 9 tekočih kontrolorjev. Celotno delo je torej steklo. Pozabiti pa ne smemo, da zavisi uspeh na eni strani od treh osnovnih pogojev — tehnološke dokumentacije, primernih kadrov in absolutne tehnološke discipline, na drugi strani pa od prizadevanj vseh zaposlenih! O nadaljnjih ukrepih in prvih rezultatih bomo sproti poročali v našem listu, da bo slehernemu članu kolektiva omogočen vpogled vr i n rvn/1 r*rt P Zakaj ni zanimanja za naš klub mladih proizvajalcev? S LUDVIK PAVŠEK — SLUŽBE e ZA ORG. PROIZVODNJE @ 9 V zadnjih 'številkah »Save« ste • lahko videli v mladinski rubriki 0 prijavnice h klubu mladih pro-0 izvajalcev. Kljub temu, da smo • vsem interesentom olajšali samo 0 prijavljanje, je odziv porazen. • Zato je upravičeno vprašanje, 0 zakaj ni zanimanja za klub mla-0 dih proizvajalcev? S Da bi dobil vsaj delen odgovor 0 na vprašanje, sem se obrnil na 0 nekatere naše mlade delavce in v 0 razgovoru z njimi zvedel tole: ^ TINE PETRIČ iz stiskarne je član mladinske organizacije že od leta 1960. Po njegovem mnenju je lahko vsakdo, kdor se zanima za delo mladine, sproti seznanjen v časopisu. Tudi delo samo v organizaciji mu je všeč, saj ne skrbe samo laboratorija za šport in razvedrilo, temveč tudi za strokovno izpopolnjevanje in za reševanje najrazličnejših problemov v proizvodnji. V klub mladih proizvajalcev se ni prijavil. Pravi, da zato, ker se niso prijavili drugi! JOŽE BOLTEZ iz priprave dela je aktiven član organizacije LMS že osem let. Všeč mu je, ker dela mladina sedaj bolj načrtno, zlasti na ideološko-političnem področju. V klub mladih proizvajalcev se je prijavil in je pripravljen sodelovati. Po njegovem mnenju bo klub zaživel sedaj, ko je mladinski dom že dograjen. JUSTINA BITENC iz laboratorija je bila v svojih izjavah dokaj skopa. Član .organizacije LMS od leta 1959. Z delom mladine je malo seznanjena!? Zanima se predvsem za kulturno življenje. Po njenem mnenju naj bi prirejali večkrat zabave in posvečali več pozornosti tistim mladincem, ki se doslej še niso vključili med delovne člane. V klub mladih proizvajalcev se prijavila. Na vprašanje, zakaj so prišli iz poklicne gumarske šole. pa ni vedela odgovoriti!? V klub mladih proizvajalcev se ni prijavil, ker bojda ni dobil časopisa! • Tudi ostali anketiranci so odgo-0 varjali precej podobno. Toda že 0 omenjeni štirje primeri kažejo, ® da naša mladina niti ne ve do-0 bro, zakaj smo sploh ustanovili 0 klub mladih proizvajalcev! Ti-0 sti, ki to vedo in bi se sicer 0 vključili, pa so verjetno menili, 0 da je prevelik napor iz časopisa 0 izrezati prijavnico, vpisati nanjo 0 svoje podatke in jo oddati za-0 stopniku. 0 Menim, da nam takšen odnos ne 0 more biti v ponos. Ko je vlada-0 lo v mladinski organizaciji mrt-0 vilo, smo negodovali. Ko pa ima- • mo sedaj možnosti za najrazlič-0 nejše načine koristnega dela v or-0 ganizaciji in ko so nam starejši 0 člani kolektiva pripravljeni po-S magati, pa nas ni! Jože Bolteiz iz priprave dela MARJAN NOVAK iz stiskarne je član mladinske organizacije že tri leta. Z delom mladine je malo seznanjen, ker prebira časopis, na oglasnih deskah pa zapisnike. Veliko pravi, da zve tudi na proizvodnih konferencah. Predlaga, naj se mladina sedaj osredotoči predvsem na sodelovanje tistih delavcev, ki Zakaj nekateri ne prejemajo redno časopisa na dom? Še slišimo pritožbe nekaterih posameznikov, ker ne dobivajo našega lista na dom. Da bi dokončno črtali ta problem z dnevnega reda, smo se obrnili z vprašanjem najprej na pošto. Zvedeli smo, da dostavijo vse razposlane izvode po domovih, vračajo pa tiste, ki so naslovljeni z napačnimi podatki. Zato naprošamo bralce, naj sproti javljajo spremembe in točne naslove ob selitvah uredništvu. Kdor do konca tega meseca ne bo storil tega, z novim letom časopisa ne bo več prejemal. Po vsakem izidu nam pošta vrne kakih trideset naslovljenih izvodov. Poštarji pravijo, da naslovljencev sploh ne najdejo. Tam, kjer pa nimajo primernih poštnih nabiralnikov ali prostorov za pošto, se res lahko primeri, da kdaj ni časopisa. Morda segajo po njem drugi? Kdo ve?! Predočiti moramo široko orientacijo našega razvoja (Nadaljevanje s 1. strani) jedrnata in vsebinsko poglobljena, je izvršni odbor na razširjeni seji 20. novembra sprejel naslednje predloge za skupščino kolektiva, upravni odbor ter organe upravljanja po ekonomskih enotah: • Predvidoma 17. decembra letos naj bi skupščina obravnavala in sprejela proizvodni Pomagajte nam pri ureditvi novoletne številke! Prihodnja številka na)ega lista bo izšla v soboto, 29. decembra. V njej bomo posvetili veliko prostora bralcem samim. Zato vabimo vse člane kolektiva in njihove ožje svojce, naj prispevajo v list kratke prispevke o svojem delu v podjetju, o preživljanju prostega časa doma, o svojih »konjičkih« ali hobbyjih, to je najljubših opravilih itd. Zanimivi bi bili tudi opisi prijetnih doživljajev, razne fotografije in risbe o tem. Vse prispevke bomo dobro honorirali. Nič ne de, če bodo napisani s svinčnikom in morda z okorno roko! Jasno in razumljivo napišite predvsem imena in priimke oseb ter imena krajev in drugih zemljepisnih pojmov. Zagotovo pa ne pozabite napisati na konec svojega imena in naslova! Vse prispevke pošiljajte na naslov: UREDNIŠTVO »SAVA«, KRANJ — Tovarna gumijevih izdelkov! UREDNIŠTVO plan podjetja z jasno razvidnimi plani posameznih ekonomskih enot ter plan prodaje. Poleg proizvodnih planov za posamezne ekonomske enote naj se prikaže tudi letošnjo storitev ter naredi razumljivo primerjavo po najznačilnejših pokazovalcih. V skladu z obstoječimi in veljavnimi predpisi naj se prikaže na osnovi proizvodnega plana ekonomskih enot za leto 1963 tudi predvidena planirana sredstva za osebne dohodke in le-te primerja z letošnjimi. Za ekonomske enote strokovnih služb in pomožnih dejavnosti naj se tudi planira sredstva za osebne dohodke ter stroške za njihovo poslovanje. O Predvidoma 15. januarja naj bi skupščina obravnavala in sprejela plan nabave, plan investicij ter vzdrževanja in finančni plan podjetja. Za kar največjo razumljivost naj se poišče takšen način prikazovanja, ki bo pritegnil slehernega člana kolektiva! ® Predvidoma 29. januarja naj bi skupščina razpravljala in sprejela plan kadrov, plan izobraževanja, plan dopustov in plan organizacijskih ukrepov za leto 1963. Sindikalna podružnica bo v sodelovanju z organizacijama ZK in LMS podjetja ter s pomočjo strokovnih sodelavcev podjetja organizirala razprave po obratih pred vsakim zasedanjem skupščine. Zato bo treba dostavljati sindikalni podružnici vso potrebno dokumentacijo in materiale deset dni pred posameznimi zasedanji. Ko se tako temeljito pripravljamo na obravnavo kompleksnega gospodarskega plana podjetja za prihodnje leto, se moramo seveda tudi vprašati, kakšno vlogo mora pri tem odigrati naša informativna služba? V načrtu imai.no namen celotno razpravo vseskozi spremljati in s posameznimi sredstvi obveščanja seznanjati kolektiv o vsem tistem, kar je bistveno za popolno razumevanje v obravnavi predvidene materije. Seveda pa zavisi to v največji meri od posameznih strokovnih služb, ki bodo pripravljale vse potrebne materiale. Ce bodo pravočasno pripravile posamezne plane in če bodo le-ti razumljivi ter dostopni za povprečnega poznavalca gospodarskih zakonitosti, potem bomo lahko to prenašali med kolektiv bodisi v časopisu, v ša-pirografiranem biltenu ali pa na druge načine. Le iz razumljivih in preglednih materialov bo mogoče črpati gradivo za sestanke po ekonomskih enotah, za časopis, itd. Takale je pot od predloga za analitično ocenitev do potrditve na skupščini kolektiva Mnogo članov kolektiva morda še ne ve . o komisijah..! (Nadaljevamje s 1. strani) in potrditvijo predloga komisije na skupščini postane število točk stvarno in formalno merilo udeležbe pri sredstvih za osebne dohodke. Šele tedaj je mogoče ocenitev uporabiti Pri delitvi ali točneje povedano Pri obračunu osebnega dohodka za obravnavano delovno mesto! Ce pa gre za spremembo merila pri oblikovanju oziroma ugotavljanju mase ali skupnega zneska osebnih dohodkov, potem sodi to v področje komisije za razvijanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov. Merilo za formiranje ali oblikovanje mase osebnih dohodkov je ponder in faktor osebnega dohodka. Ponder pomeni in pove, koliko normalnih ur (norma-ur ali krajše N/h) je potrebno za izdelavo 100 kilogramov neke skupine izdelkov. Faktor osebnega dohodka pa pove, koliko dinarjev je vredna ena normirana ura. O spremembi teh dveh meril razpravlja komisija za razvijanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov, ki pa pri svojem delu tudi upošteva in priznava zahtevke ekonomskih enot. Ti izhajajo iz izpadov proizvodnje in drugih motenj v proizvodnji. Seveda pridejo v poštev samo zahtevki, katere je predhodno že obravnavala arbitražna komisija pri upravnem odboru podjetja in če je oči to, da so res upravičeni. Kako bomo letos proslavili novoletno Jelko? V začetku meseca novembra je sklical Občinski odbor SZDL sestanek predstavnikov nekaterih gospodarskih organizacij, zavodov ter predstavnikov družbenih organizacij, nekaj dni kasneje pa še s predstavniki šol in vzgojno varstvenih ustanov zaradi letošnjega proslavljanja novoletne jelke. Dogovorili so se za opustitev individualnega obdarovanja otrok in da letos v Kranju ne bo sprevoda Dedka mraza. Občinska zveza društev prija-iteljev imiladime priporoča’ vsem gospodarskim organizacijam, zavodom in ustanovam, naj opustijo individualno obdarovanje otrok ob novoletni, jelki. Namesto tega priporočajo, naj gospodarske organizacije, zavodi in ustanove namenijo sredstva za trajna, kolektivna darila. Pri Občinski zvezi Društev prijateljev mladine bodo ustanovili, sklad za novoletno jelko. Vanj se bodo stekala sredstva, ki jih bodo delovni kolektivi namenili za obdaritev. Sredstva bodo služila namensko za dograditev otroških igrišč, manjših športnih igrišč in podobno. Namesto sprevoda Dedka mraza bo letos v Kranju vrsta prireditev s kvalitetnim programom. Prirejali jih bodo za šole, delovne organizacije, stanovanjske skupnosti in za podeželje. Na zadnji seji upravnega odbora je bilo govora tudi! o tem. Sklenjeno je bilo, da bo podjetje prispevalo nekaj srdestev v sklad za novoletno jelko, ko bomo od Občinske zveze društev prijateljev mladine prejeli predračun trošenja. Za otroke članov našega kolektiva letos ne bo individualnega obdarovanja. Pač pa bomo priredili zanje v Prešernovem gledališču bogat kulturni spored z obiskom Dedka mraza. Pripravljamo tudi že osnutek statuta za podjetje (Nadaljevanje s 1. strani) tami na temelju notranje specializacije v pogojih neposrednega upravljanja in neobhodne delitve dela v industrijskem podjetju. Na ta način bomo skozi vzajemne odnose med vsemi ekonomskimi enotami krepili tudi kolektivno odgovornost, disciplino in povezanost vseh enot v enotno .podjetje ter pri tem razvijali materialno zainteresiranost kolektivov vseh ekonomskih enot ter gradili notranja razmerja pri gospodarjenju in delitvi dohodka. Zaradi sodobne delitve dela v različnih vrstah ekonomskih enot bomo seveda tudi ddsagli večjo strokovnost, neprekinjenost In dinamiko izvrševanja planskih nalog. Za to pa so potrebni proizvodnim ekonomskim enotam pravočasni operativno-ter-minski plani, surovine in ostala sredstva proizvodnje, kadri, tekoče vzdrževanje, različni organizacijski ukrepi in jasna orientacija v tržisčnih situacijah oziroma prodajnih možnostih. Na osnovi tega pa bo mogoče tudi izobraževati po programih, katerih vsebina bi resnično odražala doseženo stopnjo razvoja podjetja, njegovega poslovanja, neposrednega upravljanja in družbeno-ekonomskega položaja človeka. Poleg pregleda razmejenih pristojnosti med organi upravljanja ekonomskih enot in organov upravljanja podjetja so na sestanku uporabili tudi osnutek funkcionalne sheme podjetja in sheme de- lavskega upravljanja ter poseben obrazec »razvoj neposrednega upravljanja glede na razmejitev pristojnosti med organi upravljanja lin glede ma naloge strokovnih služb na posamezna področja«. Sheme tokrat še ne objavljamo, ker bo do dokončnega predloga verjetno utrpela nekaj sprememb. Izdelana je tako, kakor smo letos na pomlad ob volitvah v organe upravljanja organizirali in postopoma razvijali delavsko upravlja^ nje. Služi posameznim ekonomskim enotam strokovnih služb in pomožnih proizvodnih dejavnosti kot osnova pri, obdelovanju nalog, vezanih na proizvodne in druge ekonomske enote ter na organe upravljanja ekonomskih enot ali podjetja. V posebnem obširnem materialu, ki služi ekonomskim enotam kot navodilo pri, obdelovanju nalog in razmejitev pristojnosti, je tudi nekaj povsem novega. Gre za dokončno razčiščenje pojmov, kot so na primer »organ upravljanja je sprejel sklep, je vzel na znanje, je načelno sprejel pogoje, itd.« V dosedanjih zapisnikih organov upravljanja zasledimo vrsto pomanjkljivih in netočnih formulacij sklepov. Niso tudi redki primeri, da na koncu obširno napisanih razprav o posameznih točkah dnevnega reda zasedanj ali sej ni ustreznih in jasnih sklepov, itd. Da se v bodoče to nevšečnost odpravi, bo organizirala služba za izobraževanje v bližnji prihodnosti kratek seminar za administratorke organov upravljanja. Na seminarju bodo prisotni zvedeli za točne formulacije, kot so razpravljati in predlagati, odločiti, spre- jeti in odobriti. Hkrati pa bo seminar dal tudi, navodila za vsebinski in oblikovni izgled zapisnikov. Da se obdelovanje vseh nalog in razmejitev pristojnosti ne bo preveč zavleklo, so na sestanku določili kot zadnji rok 30. december. Izpolnjene obrazce bodo šefi ekonomskih enot in direktorji, oziroma šefi strokovnih služb predložili predsedniku komisije za proučitev medsebojnih razmerij med ekonomskimi enotami in razmeji-teh pristojnosti med organi upravljanja. To komisijo je imenovala na svojem zadnjem zasedanju skupščina kolektiva. Lep in svetel je novi kotel v ▼ kotlarni obrata II ■X Naši ebonitizerji so edini v Jugoslaviji, ki že obvladajo zahtevna in iskana naročila ® FRANC ROZMAN — KONTROLNI LABORATORIJ @ Tokrat smo sklenili spregovo- • riti o naših ebonitizerjih. Ne morda zato, ker so se o njihovem delu zelo laskavo po- • hvalila nekatera naša podjetja, kjer smo že ebonitizirali razne posode, ali morda e zaradi pričujočega članka v »Ljubljanskem dnevniku« ! O njih, o njihovih naporih in 9 načrtih govorimo zato, ker jih mnogi naši bralci še ne poznajo in niti ne vedo, kakš- • nega pomena je njihovo delo za naše podjetje in kakšnega za jugoslov. gospodarstvo. DNEVNIK -- l:E prcmanovnlnica ) Kli j |)it IiaŠll (MIOUl ? DETEKTORJI SO OPOZORILI NA »SAVO« ljk| LJUBLJANA — Vri rekonstrukciji kemične tocarne v Hrastniku so strukocnjuki kranjske ».Save« prcič v naši deželi Rumirall (ebomtirah) \elike reakcijske posode, ki Jih uporabljajo v kemičnih procesih, na kraju samem. V ta namen so pripravili zahtevne mešanice surove turne, kontrole gumijastih oblog z visokofrekvenčnimi detektorji so bile pozitivne In tudi tuji strokovnjaki, ki so sodelovali pri rekonstrukciji te tovarne, niso Imeli na tehniško Izvedbo gomiranja posod e premerom 3 m nobenih kritičnih pripomb. V na>i Industriji Je bila doslej ta praksa, da so podjetja takšna dela naročala v tujini in v la namen tja pošiljala tudi neobdelane reakrijske posode Dogovor hrastm-ške kemične tovarne in kranjske »Save«, da bodo poskusili doma opraviti to zahtevno delo. obelx zaradi uspešne Izvedbe ebonitiranja skorajinjl konec naročanja takšnih uslug na tujem - 2X novembra - e CVETO VIDMAR - PREMA-ZOVALNICA - Na zadnji seji predsedstva zbora delavcev naše ekonom ke enote, ki je bila 10. novembra, smo sklenili izboljšati kvaliteto izdelkov, bolje vzdrževati stroje ter čistočo v delovnem prostoru, prekiniti z neupravičenim vpisovanjem neizdelan.h poslov v zvezke ter, da se bo zbor sestajal v bodoče enkrat na mesec. Naša ekonomska enota je izvršila oktobrski operativni plan s 117,18 odstotka, osnovnega pa s 103,16 odstotka. V novembrski proizvodnji pa smo imeli probleme zaradi prenizkih naročil za lepila. Govorili smo o izboljšanju kvalitete izdelkov. Ce v tem ne bomo uspeli, se nam zna zgoditi, da ne bomo več konkurenčni na tržišču. Ebonitiziranje je področje dela v guma.nski industriji, ki je pri nas šele v povojih. Postalo pa bo r l N. Naši raclonalizatorji 'N I J e © e kar naenkrat eden naših poglavitnih virov dohodka. Najrazličnejša ebomitizenska dela za kemično i:n drugih vrst industrijo so' sedaj opravljali za jugoslovanske naročnike samo v tujini. Našim ljudem, ing. Dragu Smodišu, Jožetu Peiclu, eboinitizerj em Benediktu, Jakliču, Križnarju in drugim je prvim v Jugoslaviji uspelo opraviti dela, kakršnim na tem področju niso mogli ugovarjati niti najbolj zahtevni naročniki. Čeprav je vodja pro zvodnje obrata II ing. Drago Smodiš preobremenjen s tetkočimi posli, si je zadal kot eno najvažnejših nalog v našem podjetju osvojiti oblaganje za jedke' kemikalije odpornih posod z gumenimi in etbonitizira-nimi oblogami. To mu je skupaj ALOJZ ZALAR — SLUŽBE ZA ORG. PROIZVODNJE a Precej z njegovimi sodelavci tudi uspe-je še v našem podjetju pomanjkljivosti. Povzročajo izgube, ki lo. Zato ne bo napak, če povemo gredo v milijone. Prizadevamo si jih sicer odstranjevati, toda nekaj njegovih misli o perspek-to je dolgotrajen, zahteven proces. Med tiste, ki veliko priporno- tivah te naše najmlajiše prorzvod-rejo k varčevanju s sredstvi, k večji produktivnosti in boljši me veje! kvaliteti izdelkov, sodijo prav gotovo tudi naši racionalizatorji. Spoznajte njihove predloge in izboljšave večjem obsegu opravljali najrazličnejše ebonitizerske usluge na teremu. Za prve opravljene usluge smo dobili zares laskave ocene. Seveda pa bomo naše delo še precej izpopolnili, saj so prve izkušnje na dlani. Imamo že vrsto ponudb za naše leteče ekipe.« Ko je govoril o nadaljnjih nalogah, je ing. Smodiš povedal še tole: »Sedaj intenzivno študiramo in raziskujemo novo recepturo za zmesi, M bodo še bolj odporne preti najrazličnejšim poškodbam, spremembam temperature in kemikalijam. V načrtu imamo tudi uvedbo novega načina prevlače-nja mehkih valjev z ulivanjem...« »Duhovni oče« naših ebonitizer-jev, kakor lahko imenujemo ing. Se enkrat naši trije »leteči« ebonitizerji — Benedičič, Ja-—— klin in Križnar — v steklarni ™ Hrastnik Zato je tolikega pomena im zato si toliko1 prizadevamo, da bi postalo- predlaganje racionalizacij, tehničnih izboljšav zares neprekinjeno im masovno, im to od plana, operativnih poslov -do komtro» le! Drugo-d v svetu so dosegli v tem zavidljive uspehe im najrazličnejši predlogi — veliki, mali. sprejemljivi in nesprejemljivi, iznajdbe, patenti pa drobne izboljšave! Zakaj bi zaostajali pri nas? Saj : mamo prav v našem družbenem sistemu na j večje možnosti za spodbujanje v to- dejavnost. — Sredstva proizvodnje so vendarle v naših rokah. Sami upravljamo z njimi, jih izkoriščamo ter delimo čisti dohodek in osebne dohodke zavisno od gospodarskega uspeha našega dela. Jasno- je-, -da je v vsakem podjetju za izboljšanje dela nešteto-možnosti. Kje pa so- še -ostali, problemi? Kaj vse se da doseči z najrazličnejšimi organizacijskimi ter drugimi ukrepi! Toda kdo bo vedel o vseh perečih problemih bolje povedati, oziroma pisati kot vi, k-i delate neposredno v proiz- Vodja brizgalnega stroja za žična jedra v obratu II Jože No-grašek je predlagal spremembo tehnološkega postopka pri brizganju jeder. Po starem postopku material ni dobro oprijemal žice, zato je bilo kar precej izmeta. — Jožetov predlog pa je pomagal. S spremembo temperature samega stroja on s hlajenjem je pripomogel k znižanju izmeta na minimum. Za svojo izboljšavo je prejel predlagatelj 58.000 dinarjev od letnega prihranka. Preddelavec pri zračnicah Andrej Perko je predlagal nov -način, (luščenja odpadnih isrtek-el pri potniških ventilih. Komisija je predlog sprejela in kljub temu, -da cb-računa prihranka praktično ni mogoče izvršiti, ocenila predlog kot koristnega. Predlagatelj je dobil splošno nagra-do- 17 tisoč dinarjev. @ Šef priprave dela Mirko Brezar je izdelal enkratni za vrnitev. Predlog je bil »Prave možnosti za razmah te dejavnosti bomo zagotovili šele z dograditvijo nove hale v obratu II,« je -dejal ing. Smodiš ::n po-zaboj tem nadaljeval: »V njem bo so-spre- dobna urejen oddelek za eboniti-jemljiv in danes že vidite zelene ziranje z viilkanizacijskim ko-zaboje, ki sedajo eden vrh dru- tlom premera 2x3 metre. Raču- gega. Z njimi je lahko rokovati, -so čisti, odporni in ni bojazni, da se utegne kdaj odluščiti kaka trska in zaiti med vsebino. Predlagatelj je prejel za predlog 15 tisoč dinarjev nagrade. Q Šef ekoncmiske en-ote Ignac Polajnar je skupaj z Mirkom Brezarjem predlagal uporabo neku-ra-ntne i-n škartirane preje. Po temeljitih poskusih sta ugotovila, da jo je moč uporabljati v petkratni predeni niti pri pletenju cevi. Kvaliteta pletenja je ostala nespremenjena. Predlagatelja sta prejela 21.000 dinarjev nagrade. @ Šef kovinske delavnice II Miro Ambrožič in šef konstrukcijskega oddelka Frido Kuselj sta izdelala valje z gumeno prevleko za navijanje korda v obratu II. — Namesto valjčkov iz kartona sta začela uporabljati p-ri diagonalnem stroju gumene valjčke, ki sta jih naredila sama. Njuni zdr-že mnogokrat dlje in je primerjava sploh nemogoča. Za izboljšavo sta predlagatelja prejela nagrado 20.000 dinarjev. Takih in podobnih predlogov in predlagateljev ter izplačanih nagrad. je bilo še precej. Zato tudi ti, dlragi bralec, ki bereš tele vrlem. Toda n-aš namen je raje se- stioe, poskusi -izboljšati svoje de-znaniti vas z nekaterimi našimi lovno mesto. Predlagaj na-m in racionalizatorji, z njihovimi pred- pošlji napisan ter morebiti skici-logi in z nagra-dami, ki so jih za ran predlog komisiji za racio-mali-osvoj-ene predloge dobili! zacije in tehnične izboljšave! naimo, da bomo lahko v tem novem oddelku c pravili letno za okoli 400 milijonov dinarjev najrazličnejših del, hkrati pa v še Smodiša, je še in še pripovedoval o načrtih za bo-doče. Žal je čas priganjal njega in mene. Zato sem pohitel še do- šefa ekonomske enote prevleke valjev, ker opravljajo- ebonitizenska dela prav sodelavci te enote. T-ov. Jože Pelci ni odrekel povabila na pomenek. Ko sva govorila o naročilih in problemih, mi je pripovedoval: »Naročil je toliko, da ne vemo, kako vsem interesentom pravo- časno ustreči. S svojimi uslugami in izdelki smo si pridobili že tudi stalne -naročnike in odjemalce, ket so na primer podjetja: Indus Ljubljana, Saturnus Ljubljana, Iskra Kranj, Rog Ljubljana, itd.« Ko sem usmeril pogovor na prevlačenje valjev in brušenje teh, je šef te ekonomske enote dejal, da imajo težave predvsem zaradi vul-kanizacijs-kega kotla. Je premajhen. Toda kljub temu so na primer že prevlekli in obdelali 12 ton težki valj, četudi zdrži tamkajšnji škripec le obremenitev okoli štirih ton. Tudi kotel je za take orjake premajhen. ». .. Toda,« kakor je vneto razlagal tov. Pelci, »smo naredili tisto, v kar p-red sprejetjem naročila nismo verjeli. Ojačili smo škripec, obložili kotel in se lotili dela. Danes služi valj svojemu namenu in njegovi lastniki so z našim delom nadvse zadovoljni!« Ko je p-ogovor nanesel na sedanje kapacitete ekonomske enote prevleke valjev, sem zvedel, da zavist vse od pogojev za vul-kainiziranj-e. Če bi imeli svoj avtoklav, bi odpadlo vulka-niziranje bandaž im drugih izdelkov v pnevmatikami, ki je že sicer stoodstotno zasedena. Sicer pa so tudi posamezni stroji precej zastareli in iztrošeni; zlasti še stružnice. — Zato -tu-di ni mogoče dosegati zažene Ito-čtnosti |prl! m-erah debelin posameznih valjev. Namen sem imel spregovoriti nekaj besed še s samimi ebonitizerji. Toda tisti -dan, ko sem zbiral gradivo za tole reportaži-co, so bili vsi- zdoma. Tako je pač njihovo delo. Če je treba opraviti nekaj izven po-djetja, jim ne kaže nič drugega, kot p-obra-t-i vso- potrebno opremo- pa »haj-d na po-t«. Seveda ne »s trebuhom za kruhom!« Veste. Tistega, ki ga ti naši fan-tje zaslužijo, jim prav zares n-e zavidam, četudi je običajno še malo bolj bel od našega. Pa saj tako je prav! Zanje ne tuli sirena im ne zvoni budilka. — Delajo toliko časa, da je delo opravljeno, pa naj sije sonce, -dežuje, sneži ali pa bleda lunina svetloba pokriva zemljo! V novembru samo sedem nesreč, toda največ...! e RUDI NADIŽAVEC — KADROVSKE SLUŽBE a Ne mislite, če jji smo napisali v naslovu ». . . samo sedem nezgod . . .«, da smo gi dosegli že s tem številom nekako zadovoljivo spodnjo mejo nesreč-gi nih primerov v enem mesecu. Ne, niti malo ni tako! številka 7 je @ le nekaj nižja od našega mesečnega povprečja za zadnjih nekaj @ let. In da sem še vedno pesimist, naj opozorim na naslednje: a še v nobenem letošnjem mesecu ni odpadlo na eno nezgodo toliko opozorilom nadrejenih 0 izgubljenih delovnih dni kot prav na november! Kar 15 dni odpa- v zve-zeik več, kot so ^ de na en primer! To je precej v primerjavi z ostalimi meseci. 0 Od sedem ponesrečenih sodelavcev delata šele dva. Vsi ostali še $ vedno bolujejo. Torej so bile nesreče precej težkega značaja! Ker imamo za lepila manj naročil, kakor pa so naše zmogljivosti, je tudi razumljivo, da je zato skupni znesek za osebne dohodke nižji. Predsednik komisije za osebne dohodke Alojz Krč, ki je pojasnjeval to problematiko, je poudaril, da so naši osebni dohodki sicer nekako realni, kadar izpolnimo proizvodni plan. Odločno pa zagovarjai.no stališče, da naši osebni dohodki ne smejo biti nižji, če ni zadostnih naročil, in če je hkrati kvaliteta opravljenih poslov dobra. Vodja ekonomske enote Gašper Juvan je opozoril vse prisotne na nekatere pomanjkljivosti. Premalo skrbimo za čistočo v delovnih prostorih in slabo vzdržujemo stroje. Dolžnost slehernega -člana enote je svoje delovno mesto čistiti in svoj stroj stalno negovati. Odločno smo obsodili tiste sodelavce, ki so kljub večkratnim vpisovali v resnici sploh naredili. Sklenili smo, da bomo take pres-to-p-nike v bodoče primerno kaznovali. no prirejen prostor, kamor naj bi odmetavali odpadno železo, ostružke in podobne neuporabne stvari. Žal pa je tako, da se tistega prostora nihče ne poslužuje. Najrazličnejši ostanki zeleza, ogorki in podobna navlaka ležijo razmetani naokrog, kakor kaže nala slika. Pred nekaj dnevi je k sreči zapadel sneg in za silo omilil precej boleč izgled. Toda kai bo, ko bo sneg skopnel ■ ■ ? Ko sem v svoji radovednosti vpraševal, kako je vse to sploh mogoče, sem zvedel, da je zadolžen nekdo za vzdrževanje reda Res, prava sreča, da je tako! na fotografiranem prostoru. Če je Vsaj tako verjetno mislijo priza- to človek iz mehanične delavni-deti tovariši iz mehanične deldv- ce I ali pa iz higienske skupine, poletnih izdaj, da bom omen il niče 1 in iz higienske skupine, saj niti ni tako važno. Pomembneje tudi dobre, vzorne in pohvalne bi si lahko pričujočo sliko sicer je, da bi morali skrbeti za red primere, sem mislil prav zares, ogledal sleherni član kolektiva, ki vsi tisti, ki sicer odmetujejo ne- Na žalost pa me vedno zbode v bi se potrudil na spodnji del na- rabne reči, kjer koli se jim zljubi! oči kaj slabega, ž.ato mi poma-šega dvorišča. Veste, takega in podobnega ne- gaj te in prepričan sem, da bo po- Kakor veste, imamo v obratu I reda je še precej v našem pod- hvalnih besed vedno več. na spodnjem delu dvorišča poseb- jetju! Ko smo govorili v eni naših N. N. K sreči, da je zapadel sneg... Da spoznamo posamezne primere, vzreike in posledice, nekaj besed o njih! £ Na poti z dela si je delavec D. M. iz TRANSPORTNEGA ODDELKA med izstopanjem s tovornega avtomobila izpahnil nogo. O vzroku je težko govoriti, saj pride včasih do -kaj takega celo pri hoji. Ponesrečenec še vedno bo-luje! $ v ki: pnevmatikarna i se je učenec gumarske šole V. V. med rezanjem ventilov za velo-ogrevne duše urezal s škarjami v prst. Bolo val je 11 dni. Vzrok je prav gotovo v premajhni previd-nesti. 0 Tudi »Sirkova ekipa« ima zadnje čase smolo. Dne 14. novembra si je kuharica H. M. pri izlivanju vroče vode iz prenapolnjenega kotla poparila nogo. In vzrok?! Celo navidezno preprosta dela so lahko usodno nevarna, če se jih lotimo premalo skrbno. Poškodovanka še vedno boluje. S V EE TEHNIČNI IZDELKI se je ponesrečil C. V. Med snemanjem razrezanih tesnil z jedra se mu je zlomila vpenjalna kljuka. Kovinsko jedro ga je sunilo v trebuh. Vzrok: slaba, že obrabljena ter celo nalomljena vpenjalna kljuka. Poškodba je bila k sreči lažje narave in je zahtevala samo 4 dni bolovanja. Q J. I. iz EE PNEVMATIKARNA I je na poti v službo nesrečno padel in si poškodoval koleno. O vzroku ni treba govoriti, če povem, da je prizadeti popolnoma slep! (it Pri navijalni napravi tro-valjčnika — glej puščico na prilo- ženi sliki! - v EE VALJARNA II je prišlo spet do nezgode. Sodelavec Z. K. je med polaganjem ovojnega blaga na vreteno pritisnil gumirani kord k vretenu z roko. Ker se bližnji strojev! deli vrtijo brez prestnnka. prizadeti ni mogel stroja zaustaviti, pa mu je zlomilo roko. Ponesrečenec je moral v bolnišnico i-n zvedeli smo, da ima precej zapleten zlom. Če že ne moremo reči, da je vzrok v p-re-majhni poučenosti prizadetega, ki je delal šele prvi mesec v tovarni, pa moramo pripisati levji delež krivde navijalni napravi sami. Zahtevala je namreč že nekaj takih ali pa podobnih nesreč! Kaj, ko bi naši -konstruktorji poskusili nevarnost za vselej odstraniti (op. urednika!) @ V EE VALJARNA I se je ponesrečil P. L. Ko je rezal ploščo z dvovaljčnika, mu je zaradi ži-lavosti zmesi spodrsnilo. Urezal se je v dlan leve roke. Na lejle navijalni napravi si je že nekaj ljudi poškodovalo roke. Kaj, če bi jo nekoliko preuredili im zaščitili? r v. EE tehn. izdelki 'N Žigosanje zdravstvenih izkaznic in izdajanje nakazil za manjvredno blago urejeno! Na zadnji seji upravnega odbora v sredo, 5. -decembra so potrdili med drugim tu-di razpored uradnih ur za žigosanje zdravstvenih izkaznic in za izdajanje nakazil, s katerimi je mogoče kupiti v podjetju manjvredno blago. Tako odkrivamo notranje rezerve! vodnji? Ne gre samo za revolu-cic-name iznajdbe i-n patente. Ne! Dostikrat nam pomenijo prav toliko malenkostne izboljšave — na primer dru-ga-čna razporeditev strojev, spremenjena pot pri trans-portiranju, prirejeno orodje. Do-prinašajo mnogo- s prihranki na materialu in času, izboljšujejo-kvaliteto, povečujejo- uporabnost, povečujejo njihovo- vrednost, itd. Dobronamerni ali konstruktivni predlogi so ena važnih poti k boljšim medosebnim odnosom v kolekt-i-vu. Saj lahko vis-akdo sodeluje po svojih možnostih ter ustvarja ' boljše stike v delovnem okolju. Še in še bi lahko- govorili o ® ALOJZ VESELIČ - PNEVMATIKARNA I 0 V težnji, da povečamo delovno storilnost v proizvodnji, se je sestal delavski svet ekonemske enote pnevma- [Tudi Jože Nograšek je eden W izmed naših racionalizatorjev na njih -in na osn-ovi mesečnih operativnih planov. Ugotovil je, -da je storilnost na nekaterih delovnih mestih v zadnjih letih ce-p-omenijo zares korak v boljše lo nazadovala. Tako so izdelale izkoriščanje notranjih rezerv in na primer delavke v letih 1957 in 1958 pri konfekciji veloplaščev nad 180 -kosov, v letu 1959 celo okoli 200! Zadnje čase pa je število 180 zgornja meja, katere ne preseže nobena konfek-cionerka, četudi naredi takšno število že uro pred kon-čanjem svojega delovnika! Poleg več takih akutnih predvidel v oddelku avtopnevma- slabosti je tov. Žerko našel tudi tika pri dnevni zmogljivosti 155 precej pomanjkljivosti na račun avtoplaščev zmanjšanje števila slabe tehnološke in delovne dis- tikarne I v zednjem času že nekajikrat. Na 3. izredni seji, 26. novembra, pa smo dokončno sprejeli nekaj sklepov, ki k večji produktivnosti. V začetku novembra smo dobili v pretres predlog za delno reorganizacijo delovnih mest in za znižanje -delovne sile v naši ekonomski enoti. Pripravil ga je naš strokovnjak Stane Žerko. Značilno za njegov predlog je, da je zaposlenih za dva sodelavca, v oddelku velopnevmat-ika za dnevno zmogljivost 3500 kosov zmanjšanje za 13 so-delavcev in v oddelku velozračnice za dnevno zmogljivost 3000 kosov zmanjšanje števila sodelavcev za 6. Tovariš Žerko je sestavil svoj predlog na osnovi dolgotrajnejših opazovanj in zasledovanj dela na posameznih delovnih mestih, na osnovi primerjave produktivnosti dpLine, pri naročanju in dostavljanju materiala, itd. marljivih delavcev na druga delovna mesta, je bilo očito, da imamo v naši ekonomski enoti kar 16 ljudi preveč. Petnajst jih je iz osnovne proizvodnje, eden pa iz administracije. Zato smo sprejeli sklep, da bomo dali službi za delovne odnose na razpolago odvečne ljudi, z nekaterimi organizacijskimi ukrepi pa poskrbeli za večjo izkoriščenost, boljše delovne pogoje, bolj tekoče, neprekinjeno delo preostalih sode- naše strokovne službe, ki se laveev. Tako se zaradi tega naše ukvarjati.) s pripravo dela, v pri-vsak dan izdelane količine izdel- meru občutnej-ega prekoračeva-kov ne bodo prav nič zmanjšale, nja normativa ISO kosov le-te po-Vse kaže celo, da sc bodo pove- višati, je docela neutemeljena, čale. Pohvalili smo tudi prizadevnost Sproščene sodelavce bodo pre- mladine, da bi po svojih močeh Že v novembru presegli letošnji plan! ® VULE CICMIL — TEHNIČNI IZDELKI 0 Nekaj dni pred prazniki je bila šesta redna seja delavskega sveta ekonomske enote tehnični izdelki. Med drugim smo razpravljali o tem, kdo bo -. v bodoče podpisoval materialne 13 'e čeke, o zaposlitvi absolventov poklicne gumarske šole, o pritožbah sodelavcev zaradi osebnih dohodkov, o proizvodnji in o neresničnih govoricah, ki so se razširile med člani ekonomske enote. Sprejeli smo sklep, da naj predsednik naše enote skliče sestanek Nerad trkam na človekovo za- proslave v počastitev Dneva repub-vseh članov in pojasni neresničnost vest. Toda spet ne morem mimo like. Ker prirediteljem — sindikal-govoric, češ da so dobili šef in iz- dogodka, ki se je primeril v sredo, ni podružnici in mladinski organi-menski mojstri nekakšne posebne 2S. novembra popoldne. Kakor ve- zaciji — ni bilo mogoče najeti pri-prejemke, kot docela izmišljene in ste, smo tistega dne prenehali de- mernega prostora v Delavskem zlonamerne. Vsakršno natolcevanje lati že ob 13. uri zaradi skupne domu, smo bili vabljeni na prosla- m V OBRATU II SO URADNE URE VSAK ČETRTEK OD 13.30 DO 15.30. URE V KADILNICI PNEVMATIK ARNE! Opozarjamo- v.se interesente za nakup manjvrednega blaga, da referent za družbeni standard , ne bo izdajal nakazil izven naved-e- nahrblnikov v obratu Vrhnika Žigosanje zdravstvenih izkaznic BeSa časa. Pa še nekaj! Tisti, ki je o-dslej do vo-I j eno v službi za -delajo v do-p-oldanisk-i izmeni, lah-del-ovne odnose le v izrednih, uredijo vse potrebno z refe-nujnih primerih. Sicer pa velja r6ntcm za družbeni standard isti razpored kakor za izdajanje Pb 14. uri, tisti-, ki delajo nakazil, s katerimi lahko kupite manjvredno blago. ® V OBRATU I SO URADNE URE VSAK TOREK OD 13.30 DO 16.30. URE V PISARNI REFERENTA ZA DRUŽBENI STANDARD! Kdo ve odgovoriti, zakaj nas je bilo na proslavi le 62? v popoldanski izmeni, pa samo d-o 14. ure! Tak sklep je moral upravni odbor sprejeti zato, da ne -bo več negodovanja na račun pogoste odsotnosti referenta za družbeni standard zaradi ostalih poslov te službe, in -da ne bo več nepotrebnega postajanja na hodniku pred pisarno -družbenega standarda! in izmišljanje neresničnih stvari škodi dobrim medsebojnim odnosom. Zato bo treba v bodoče z obrekovalci temeljito obračunati. Šef naše ekonomske enote nam je povedal, da smo že v novembru presegli letošnji proizvodni plan za okoli 40 ton. To je uspeh, pred katerim ni mogoče zamolčati zaslug ter prizadevanj cele ekonomske enote in slehernega posameznika. Toda na dosežene uspehe moramo biti le ponosni, nikakor pa se ne ob njih uspavati. Napeti bo treba vse moči za čim večjo produktivost in kvaliteto dela, saj zavise od tega naši osebni dohodki. Na 3. izredni seji delavskega vzele nekatere druge ekonomske enote, kjer prihajajo novi stroji, ali kjer se razvijajo nove službe! Na zadnji izredni seji smo govoriti tudi o produktivnosti. Obsodili smo neprizadevnost tistih konfekcior.erk veloplaščev, katere izdelajo v svoji izmeni do 180 kosov, petem pa prenehajo delati in podobno. Bojazen, da utegnejo sveta na^e ekonomike e»-tie smo se o tem temeljito pogovorili. — Ugotovili smo, da je zares povsem umestno ukiniti nekatera delovna mesta ter temu primerno tudi znižati število zaposlenih. Ko smo obdelovati posamezna, za ukinitev predvidena delovna mesta, in se odločiili za določene premike povečali produktivnost. Sklenili smo mladim delavcem pomagati ter jim nuditi vso pomoč, ker hočejo dokazati, kje vse so še skrite in neizkoriščene rezerve. Menim, da bodo šle po naši poti slej ko prej tudi druge ekonomske enote. Upam, da jih bodo spodbuditi k temu tudi naši uspehi, ki se že kažejo!? vo v Prešernovo gledališče. Ko smo zapuščali podjetje, smo se vsi sicer napotili proti mestu. Človek je imel vtis, da so ljudje odhajali na proslavo. Toda ko je kazalec na uri že zdavnaj preskočil napovedani čas in se približal 14. uri, se nas je zbralo v dvorani nič več i n nič manj kot 62 članov kolektiva !? Izvajalci sicer skromnega in deloma tudi pomanjkljivega programa so nekaj časa čakali. In ker je bilo to čakanje zaman, so nam zapeli nekaj pesmi, recitirali, ob Dnevu republike pa je spregovoril tudi predsednik naše sindikalne podružnice Ivan Roienberger. Ni maj namen kritično ocenjevati izvedeni program. Toda dejstvo, da je sodelovalo v njem okoli devetdeset izvajalcev iz vrst naših mladincev in učencev osemletke, v dvorani pa nas je bilo iz »Save« komaj 62, daje vsem prisotnim ve- Tudi jaz sem ena izmed rednih obiskovalk naše jedilnice, liko misliti. . / Prihajam tja v odmorih na topli obrok in po delu na kosilo. Že nekajkrat sem se namenila napisati kratko pisemce v naš list, a sem vselej take misli potem opustila. Dogodek pred par dnevi pa me sili, da povem, kar me boli. Nočem biti ena izmed tistih, ki radi drugim pamet solijo. Ne! Toda rada bi opozorila vse tiste, ki bodo tele vrstice prebrali in ki bodo pri tem tudi sami popolnoma ali pa vsaj deloma prizadeti! Sedla sem h kosilu. Miza je bila prosta, a precej založena s krožniki, jedilnim priborom in zmečkanim svilenim papirjem. Potem je prisedel postaven fant. Morda jih šteje osemnajst? Segel je po žlici in pričel jesti. Zdrznila sem se in postalo mi je nerodno. Fant je srebal tako, da so se spogledovali ljudje pri sosednjih mizah. In kot za nameček se je še skoroda ulegel nad krožnik...!? Upam, da sem povedala dovolj? Naj mi prizadeti ne zamerijo. Eno izmed poglavij knjige o bontonu ali lepem vedenju pravi, kako je treba jesti. Zato pač tu samo opozorilo! A. Z. Zahvala Kožarjeve družine Vsem članom kolektiva! V najtežjih trenutkih mojega življenja, ko sem izgubil svojo nadvse drago hčerko, ste mi pomagati in stali ob strani. Pomagali ste mi s tolažbo, denarno in moralno. V velikem številu ste se prišli poslovit od pokojnice in jo zasuli z najlepšim cvetjem. Hvala vat.n za pomoč in sočustvovanje! Kranj, 22. novembra 1962 Kolarjeva družina Konfeikoiomiranje avio-plašč-ev —— v obratu I y Morda kratko lekcijo iz lepega vedenja? Vprašujem se, ali so naši ljudje res taki, da čutijo odpor proti proslavam v dvorani Prešernovega gledališča! Ali jim je res neprijetno priti v tak prostor v vsakodnevni nblehif Ali smo pa morda preveč komodni in nam je bila pot skozi mesto do gledališča prevelik napor? Ali smo morda mislili: »Delo smo nehali eno uro prej! Zakaj bi ne izrabili plačanega in prostega časa raje za kaj drugega — za nakup v morali odgovoriti mi vsi. Sa) vendar ne bo držal očitek, češ da smo brez prave zavesti . . !? trgovinah; za razne opravke ali pa , ,Ne dalm?! da *f ka!. take*a.vse po najkrajši poti pohiteli domov!«? kd.a> Ponovl!. Družbene m poklicne Morda pa drži celo to, da smo bili Slle v P'°^et!u ,ca*a’° v, bodoce preslabo obveščeni o tem, kdaj in >”,av na tem ^d^ zahtevne in kje naj se zberemo? odgovorne naloge! To so vprašanja, na katera bi D.R. Hib ■Ml Izobraževanje - pogoj za nadaljnje delo organizacije IMS 0 MI ODRA G MILI V OJEVIČ —je ideološko izobraževanje tesno © TEHNIČNI IZDELKI ^ Kakor povezano s stroko vni m izobraže-0 veste, smo poželi lani na pod- vanjem in izpopolnjevanjem. Prav # ro-čju ideološkega izobraževanja boljše poznavanje nastanka in 0 mladine kar precejšnje uspehe, razvoja človeške družbe, vzrokov 0 Toda tudi letos je nič slabše. Za najrazličnejše svetovne pretre-Družbcno-politične organizacije 156 in razvijanja proizvodnih od-podjetja so organizirale letos ve- nosov 'ter sredstev za delo, je tečemo politično šolo. Udeležujejo meljno znanje, brez katerega ne se je poleg članov tovarniške or- more biti danes nihče, če hoče ganizacije Zveze komunistov in 'biti tudi neposredni upravljal ec! sindikalne organizacije tudi člani i Kaj pa mislimo kulturniki? Rubriko »MLADI GUMAR« so uredili: Miodrag Milivojevi«;, Toni Horvat, Franc Sile, Tone Veselič, Ludvik Pauier in Marica Sirnik. mladinske organizacije. Iz našega podjetja obiskuj e večerno politično šolo kar 7 mla-,drncev; štirje hodijo v to šolo pri Občinskem komiteju ZKS, ostali pa kar doma, v podjetju. Glede udeležbe so prav mlajši slušatelji tl © TONI VESELIČ — PNEV-r^Jk «*m| MATIKARNA I % Pa mogoče res ne mislite, da bomo sedaj, čez zimo a«--™ kar zaspali? Ne, nasprotno! Naša knlturno-zabavna skupina pripravki Ija za prihodnje dni kar pester za-^ bavni program. Naj omenim, da smo si sestavili akcijski program za prihodnje leto in da bo naša dejavnost kar precej pestra! © Za vse večje praznike bomo Posnetek priča, da so seje pripravili proslave tovarniškega komiteja LMS @ Organiziral, bomo javno pri-vselej zanimive redkev »Pokaži, kaj znaš« v okvi- rib našega podjetja ter tekmovanje Y~m • i i e »Ali poznaš svoj oddelek«. L novimi ucenci poklicne • J. zabavni program. Z njim se bomo 1 -v * ■ 1 • • najprej predstavili našemu kolek- gumarske šole smo zadovoljni twu, kasneje Pa md, gostoval, na- O v okrog. Ze ‘lanskoletna gostovanja so namreč pokazala, da naš pro- najbolj redni in le z redkimi iz- © BLAŽ STUDEN - GUMARSKI domski skupnosti, temveč tudi od sratn „i kar tako! Sodelovala bo ' ' ” " ' IZOBRAŽEVALNI CENTER ^ naše mladinske organizacije. Če tudi naša folklorna skupina z go- jemami izostajajo. Upam, da bodo tudi tisti redki »izostankarji« sprevideli, kako škodljivo vpliva to na uspeh same šole in na sam njihov ugled! Zavedati se moramo namreč, da Ni. dolgo tega, ko so prišli v naše podjetje im v našo poklic- bo le-ta s svojim akcijskim pro- rcnjskimi narodnimi plesi. Bi radi vedeli, kaj vse nameravamo letos narediti? Naš akcijski program gramom in njegovim uresničevano gumarsko šolo novi fantje in njem posegla tudi med nove dekleta. Praznati moramo, da so učence, jih pritegnila med svoje vrste in jim nudila najrazličnejše kulturnega potem bo uspeh prav gotovo popoln. In kadar sta prosta vsaj dva dneva, odrinemo v naš počitniški dom na Pokljuko Na sedmi redni seji tovarniškega komiteja LMS smo sprejeli akcijski program dela za prihodnje leto. Pripravila ga je posebna komisija, ki jo je imenoval komite. Zaradi zanimivosti ga objavljamo v celoti. Jasno je namreč mogoče razbrati posamezne naloge, roke in tiste, ki morajo naloge opraviti. © Da ne bo nesporazuma, naj pojasnimo najprej nekaj kratic: TK — tovarniški komite, IPK — ideološko-politična komisija, KPK — kulturno-prosvetna komisija. 5. Proizvodne konference naj bi bile vsak mesec — KMP. 6. Klub mladih proizvajalcev naj se razdeli po interesnih skupinah. Člani kluba naj bi sami KMP — klub mladih proizvajal- pripravljali gradivo za take koncev, MDB — komisija za mlad in- ference. ske delovne brigade, ŠK na komisija. šport- — anketirati je treba celoten kolektiv in ugotoviti, kakšno je Ves naš letošnji akcijski pro- politično vzdušje — 15. januarja — gram sestoji iz deset glavnih na- naredili na nas vse prav dober vtis. Ne samo zaradi vedrosti oblike izobraževanja, in telesne razvitosti, marveč razvedrila in zabave, tudi zaradi velike vneme, s katero so se lotili dela, ter zaradi prizadevanj a pridobiti kar največ. Pa še nekaj! Z njimi nismo zadovoljni le tisti, ki skrbimo za njihovo teoretično in strokovno napredovanje, marveč tudi starejši sodelavci in vodje posameznih ekonomskih enot, kjer naši novi učenci sedaj opravljajo' prve posle. Če bo šlo tako tudi v bodoče in če naj mlajša generacija učencev naše poklicne gumarske šole ne bo popustila, potem bomo dobili čez dve leti spet nekaj zares dobrih in sposobnih poklicnih delavcev. Seveda pa ne zavisi njihovo bodoče: znanje samo od vzgojiteljev, predavateljev in inštruktorjev, ki jim pomagajo k osvajanju posameznih učenosti, v učilnici in v neposredni proizvO'dnji ter v © Prirediti nameravamo tudi več zabavtno-dnjžabnih večerov s plesom v mladinskem domu. Ob letošnjem obisku mladincev iz zagrebške tovarne »Ris« smo eno takih prireditev že izpeljal. Menim, da je uspela, četudi je bila udeležba naših mladink preskopa. Kaj več o našem delu pa pred samimi nastopi, prireditvami in z a ba-vno-kultur nim-i večeri s plesom! 1. Tovarniški komite mora obvestiti predsednike DS ekonom- skih enot, naj dostavljajo pred- zabavno skupino, da bo lahko na sednikom mladinskih aktivov vsaj stopala z zabavnimi programi in 5 dni pred zasedanji materiale za prirejala za vse večje praznike razpravo. Le tako bodo namreč proslave: lahko predsedniki organizirati je treba prireditev »Ali poznaš svoje oddelke« — 7.J Pripraviti b^treba kulturno- Kako uspevajo in delajo naši aktivi in s kakšnimi problemi se borijo? aktivov LMS — organizirati javno prireditev . marca skicevali aktive ter na sejah za« »Pokaži, kaj znaš vzemali do posameznih proble- KPK mov svoja stališča, in jih nato _ oživiti folklorno skupino -posredovali delavskim svetom KPK ekonomskih enot. - Ta naloga je _ prirejati plese z zabavnim delno že izvršena! programom ob sobotah in v ne- 2. Če je le mogoče, naj se ana- del j ah v mladinskem domu — lizira vsa delovna mesta v proiz- 15. decembra — KPK. vodnji in ugotovi, kje bi lahko 8. Sklicati v nekaterih ekonom-poveeali produktivnost. Na tistih skih enotah sestanek aktivov in delovnih mestih, kjer bi« se de- se podrobno pogovoriti o organi-Loivno storilnost lahko povečalo zaciji dela ekonomske enote — za 25 odstotkov, naj se zaposli ta- 15. novembra — TK. Naloga je že ke sodelavce, ki bodo s svojim izvršena. marljivim delom dokazali upra- 9. Začeto igrišče za mali roko-vičenost naših predvidevanj o met in odbojko dograditi - 15. ju-možnostih povečati produktiv- lija 1963 — MBiB. nost. - Izvršiti do 15. decembra. - 10. Začeto športno aktivnost še KMP. Naloga je delno že izvr- nadalje pospeševati in organiza-*er,a- cijsko utrjevati ter mesečno po- 3. Organizirati je treba na pro- roeati tovarniškemu komiteju, izvodnih konferencah razprave o Nekatere od teh nalog so v ce- Namesto dvajsetih samo dva...? © A. NATLAČEN — STISKARNA ^ Kakor veste, je bil aktiv takrat kosilo, tretji je delal po-@ stiskarne v lanskem letu med najboljšimi. Tako smo pričakovali noči in je moral izostati zaradi @ tudi letos. Toda namesto, da bi nadaljevali lanskoletno delo in spanja, itd. Skratka, doživel sem © dosegali nove uspehe, smo se © nedelavnost? Zgodilo se je takole: V četrtek, 22. novembra, bi morala biti seja rekonstrukciji podjetja in o perspektivnem razvoju podjetja — 31. decembra. — IPK. 4. Organizirati je treba najrazličnejše oblike izobraževanja članov mladinske organizacije: — seminar za mlade člane organov upravljanja — 10. decembra. - KMP — seminar o predosnutku nove ustave — 10. novembra — IPK — politična šola skupaj z organizacijo ZK in sindikatom — 5, novembra — TK — politični seminar in nadaljnje izobraževalno delo v V. aktivu (učenci poklicne gumarske šole) - 31. oktobra - IPK — občasna predavanja in seminarji v mladinskem domu — — mesečno — IPK — šola za življenje I. stopnja — 31. januarja — IPK — šola za življenje II. stopnja — 15. februarja — IPK — fotografski krožek za učence poklicne gumarske šole — 20. decembra — IPK loti ali pa deloma že izvršene, za izvršitev drugih pa so sedaj v teku priprave! Tovarniški komite osramotili! Kdo bo odgovarjal za vrsto »srčnih izbruhov«, ki so bili delno sicer upravičeni, v večini primerov pa le samo Izgovor, našega aktiva. Od dvajset mladin- zato sem na ponovljeni seji cev — članov aktiva — sta se se- aktiva ostal sam s predsednikom stanka udeležila samo dva. Jasno komiteja M. Milivojevičem in ola-je, da smo morali zato sejo pre- nom našega aktiva M. Gjerekom!? loži«. Iskal sem vzroke za tolikš- Prišla bo prošnja, naj mladin-no odsotnost ter si začel celo oci- ska organizacija napiše za tega in tati: »Vidiš, sam si kriv! Ni uspelo vzbuditi med mladinci zanimanja za delo v mladinski organizaciji .. .!« Zato sem za ponovno sklicani sestanek, ki smo ga napovedali za soboto, 24. novembra, »osebno prosil« vsakega člana posebej, naj pride na sejo ter doživel poraz na vsej fronti. Eden ni imel časa, ker je moral na avtobus, drugi je imel ravno Saj ga poznate! Toni Horvat, ^ športnik, da mu je malo ena-kih! Iz tvojega pisma zaključujemo, podjetju, v domu ali v šoli, bomo da živiš v zares težkih razme- pisali bolj konkretno in posamez-rah. Sam praviš: »Res ne vem, ne nepravilnosti natančno opisali! Res ne vem, kam naj se obrnem? V tejle rubriki nameravamo odgovarjati na pisma, ki jih naslavljate na našo organizacijo. Da bomo vedeli, kdo nam piše, vas naprošamo za popolno in točno podpisovanje! kam naj se obrnem in komu naj zaupam svoje težave!?« Dragi tovariš! Ne moremo mimo dejstva, da je tvojemu primeru podobnih v našem kolektivu še več. Žal pa zanje ne vemo tako nadrobno kot za tvojega, ker nam jih prizadeti ne zaupajo. Tvojega problema pa smo se lotili z vso resnostjo. Vedi, da si potrkal na prava vrata. Zagotavljamo ti, da boš sedanjih težav prav kmalu rešen. Mladinska organizacija V primeru tovariša J. M., ki Pišite nam na naslov: MLADINSKA ORGANIZACIJA »SAVA« — Uredništvo rubrike »MLADI GUMAR«! Danes objavljamo odgovor na pismo sodelavca J. M. V naj večje docela oseben, kaj več nismo po-— krožek mopedistov za učence zadovoljstvo si štejemo, da lahko vedali. Kolikor pa bomo dobivali poklicne gumarske šole — 15. apr. odgovarjamo in prizadetemu čla- v bodoče pisma, v katerih bo go-— IPK nu organizacije tudi pomagamo, vora o problemih naših članov v tega mladinca karakteristiko. Rabil jo bo recimo pri napredovanju v službi, pri prevzemanju kake funkcije v družbeno-političnih PRAVI MLADINEC BO PRAV GOTOVO TUDI SODELAVEC SVOJE RUBRIKE! organizacijah v domačem kraju, itd. In uni naj tako karakteristiko napišemo, čeprav je oči to, da prosilec ni bil discipliniran in ne vzoren član naše organizacije!? In končno, kakšna bi karakteristika sploh bila? Prav gotovo za prosilca vse prej kot ugodna! Saj vendar ne moremo napisati, da je bil prosilec aktiven član organizacije in da je vreden pozornosti, pomoči in priznanja! Naj bodo vsi prizadeti prepričani, da kaj takega pač ne bomo storili. Prepričani smo, da mladinci, ki se ne zanimajo za delo svoje organizacije, tudi ne kažejo velikega interesa za probleme podjetja in da ne bodo dali od sebe tistega, kar bi sicer lahko! Komite bo vodil v bodoče podroben pregled o aktivnosti in delu vseh svojih članov v okvirih naše organizacije. Prepričan sem, da bo brezbrižnosti kmalu konec in da bo naš aktiv spet med najboljšimi. Opravičimo nekdanje zaupanje v nas in dokažimo, da nismo tako nezreli, kot izgleda po zadnjih slabostih! r_ me ' s. %ŠW» W X\«!* — «*---** «— ll Ul* Čeprav je zimski čas, naj velja izrek „Nazaj k naravi !•* Z/m^ je tisti letni čas, katerega potegnimo iz kleti ali shrambe san-se najbolj vesele navsi otroci in lju- ke} pa hajd na prosto! (ydlocimo se bitelji zimskih športov — smučarji, za bližnji breg in popeljimo tja drsalci, hokejisti in sankači. Tisti, svoje malčke, da se nasankajo, koki se za zimske športe ne zanima- Ukor jih je volja. Če nam samim mo in ki menimo, da mraz škoduje ni za sankanje, hodimo naokrog, človeškemu organizmu, mislimo dru- vdihavajmo oster zrak in prepusti-gače. Jezimo se ob pogledu na pr- mo se uživanju bele opojnosti, ve snežinke, ki novembra ali de- To nam ne bo koristilo samo za-cembra pokrijejo naravo. In ce smo radi ohrambe pred naraščanjem se nekoliko stiskaske narave, ractt- osebne teže. Sproščena napetost živ-namo do kdaj bomo imeli kurja- cev> holj zhrane ynisli in zadovol,-vo lt“- stvo nad igrajočo se mladino nam Toda ni namen tega prispevka n°vih moii za naslednji delov- Danaišnja nova stanovanja se sanja, smo zasledili pričujočo re- razpravljati o zimi m o navideznih odlikujejo z najrazličnejšimi šitev. Morda se tudi vi odločite ,.~ta Pčmese s se. prednostmi pred tistimi, ki so jih za kaj takega? Del delovne mize baI Opozorili bi radi na nekaj, gradili pri nas še pred nekaj le- služi za odlaganje smeti v poseb- kar nas večina^ prerada pozablja. ti. Zlasti so pripravne švedske no posodo. Prostor je pokrit z Gre za krajše sprehode v nara-kuhinjske niše, v katerih je res okoli vodoravne osi vrtečim se po- vo, za polurno hojo in razgibava- pravi užitek kuhati. Cesto pa po- krovom, Id ga je mogoče uporab- nje na prostem in za sprostitev Prvi sodelavci rubrike ►-SVETU- Prosim vas, sporočite mi, kaj bi grešamo v njih manjšo jedilno Ijati tudi kot jedilno mizico! prenapetih živcev. Ker nas je ve- JEMO ABC ZA DOM« so se pri- bilo najprimernejše in še to, kako čina že sicer nagnjena k stalnemu čeli oglašati! Po prispevku Ma- naj narišem razne kroje, skice, itd.! sedenju za zapečkom, ni čudno, če rije Avbelj, ki smo ga objavili v Vesela bom sleherne dobronamerne Preprosta mizica v kuhinji „Sodelovala bi rada...!“ ploskev, kjer bi bilo mogoče postreči večerjo ali kosilo vsaj dvema osebama. V eni francoskih revij, ki obravnavajo gospodinjska vpra- Koliko popačenk poznate? V zadnji številki »Save« smo objavili nagradni mozaik in razpisali za tiste bralke, ki so nam pravočasno poslale pravilno rešitev, tudi praktično nagrado — priročen mešalnik za smetano, jajčni beljak ali rumenjak, za mešanje testa itd. Po poslanih rešitvah sklepamo, da so vam taki dn podobni razpisi kar všeč. Zato smo pripravili nekaj podobnega tudi tokrat. Le da vam sedaj ne bo treba seči po Škarjah in lepilu! Namesto tega vzemite v roke svinčnik in kos papirja TEK NAPIŠITE NANJ DVAJSET POPAČENIH IZRAZOV ZA RAZNE GOSPODINJSKE PRIPOMOČKE IN PREDMETE! Radi bi namreč zvedeli, kaj vse poznate in da bo naloga še bolj zapletena, PRIPIŠITE K VSAKEMU POPAČENEMU IZRAZU ŠE PRAVILNEGA SLOVENSKEGA. Da si po nepotrebnem ne boste belili glav, navajamo nekaj primerov, ki pa v našem tekmovanju ne bodo več veljali: SPORHERT - štedilnik, ROK - pečica, RINKA - obroč, 5EFLA - zajemalka, KASTRO-LA — kozica, ŠPAJZA — shramba itd. VAŠE SEZNAME POPAČENK BOMO SPREJEMALI NAJKASNEJE DO SOBOTE, 22. DECEMBRA. NE POZABITE se Čitljivo in s polnim IMENOM PODPISATI. Svoja pisma naslovite na naslov: Uredništvo »Sava« — ABC ZA DOM — Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« Kranj. Odgovore lahko oddaste pri dežurnih vratarjih ali pa kar v uredništvu! »Pa nagrada?« boste vprašali. Da, tudi ta bo. Med reševalci bomo z žrebom izbrali enega. Dobil bo lepo knjižno nagrado! Uredništvo S kuhinjsko nišo si morda omislite takle jedilni pri po- na jesen z grozo ugotavljamo na- zadnji številki našega lista, ee je pripombe!* moček ▼ raščanje osebne teže. Potem često sedaj oglasila Anica Z. Pravi, da Anica ' zategnemo nekoliko pas pri krilu bi. rada sodelovala v našem listu, Spoštovana Anica, hkrati pa tu. ali hlačah, češ, treba bo shujšati, ne ve pa, o čem vse naj piše. di vse tiste naše bralke, 'ki so No, pa se kmalu prepričamo, da »Veste,* ipraivi naša nova sode- pripravljene sodelovati v našem nam vse to bolj škodi kot koristi, la vika, »marsikaj zanimivega bi ve- glasilu! Le redki so, ki se zavedajo pravih dela povedati in svetovati našim že- Veseli bomo vsakega prispevka! vzrokov temu in ki se držijo do- nam. Toda ne vem, o čem naj pi- Ne belite si glave zavoljo jezika. bronamernih nasvetov. šem. Ali bi bili zanimivi prispevki To bomo že tu, v uredništvu, ure- Četudi so pozimi dnevi kratki, o pripravljanju hrane, o vsakdanjih dili. Tudi zavoljo Skic bo šlo. Ce moramo najti popoldne, ko pride- gospodinjskih opravilih, o praktič- je mogoče, jih narišite na trdem m° z dela, vsaj pol ure časa za nih nasvetih za tiste bralke, ki se- risarskem papirju najprej ssvinč- krajši sprehod v naravo. Primerno gajo pozimi po pletenju, krojenju nikom, nato pa jih prevlecite s se oblecimo, napravimo še otroke, in šivanju? tušem. Vaši nasveti, predlogi, re- cepti itd., naj bodo splošno koristni in sprejemljivi. Če je le mogoče, navedite vselej tudi, koliko denarja je treba za uresničitev tega ali onega predloga. In še tole: vse objavljene pisane in slikovne prispevke hono- 0 Po pripombah in vprašanjih sodeč, ki ste jih zastavljali uredniku cena. Material in izdelava brez riramo- Zato se ne sramujte svo-• našega lista po objavi prvih predlogov za opremo enostamovanj- poli tiranja — torej tudi nekaj last- ■’esa .imena in se na koncu svoje-0 ske hišice za 2 milijona, je zanimanje za načrtovanje večje, kot nega dela sodi zraven — veli a ga P*sma podpišite s polnim ime- 0 smo pričakovali. Tega se veselimo, saj skušamo v tejle rubriki v ko onn dinariev <5; „ nom. Sicer imamo velike težave, 0 objavljali predvstim najrazličnejše predloge in nasvete za dom. . . .. ^ <'er 133 za ko hočemo izplačati pripadajoči visi resnična cena predvsem od honorar! Še en predlog za dnevno sobo Ce se še spominjate, smo obja- Šilcev so tu leseni. Poleg dveh naše iznajdljivosti, vili zadnjič v desnem zgornjem omaric — ene za čajni ter kavni koncu tele strani predlog in načrt servis in druge za bife — je še za ureditev dnevne sobe. Danes večja komoda. Zraven sodi še ga še nekoliko dopolnjujemo. Iz preprost fotelj. Lahko se tudi od-desne slike lahko razberete, kako ločimo in uporabimo levo spodnjo izgleda na primer po našem pred- omarico s pokrovom kot priročno logu narejen JEDILNI KOT. Ce pisalno mizico, kakor kaže spodnja verjamete ali ne, stenske police z slika. Seveda sodi h kompletu po-omaricami iz furnirane smrekovi- tem še preprost stolček! In še ne ter železnih cevi, z žimo obla- Urednik ziojen udoben fotelj na železnem ogrodju, jedilna plošča — delovna miza z ultrapasom — in štirje lakirani stoli so veljali skupno 68.000 dinarjev. Res pa je, da lastnik prikazanega pohištva ni držal prekrižanih rok. Sam je prelakiral železne nosilce za stenske police in omarice ter za fotelj, politiral police in omarice pa seveda tudi z nitrolakom prebarval stole. Tudi Nagradna križanka Takole izgloda jedilni kotiček, ki smo vam ga prikazali v načrtu za ureditev dnevne sobe v 10. številki Da bo reševanje naših standard- načrte je naredil sam ter prispe- nih križank nekoliko bolj zagonet- sorodna vodna žival, 39. imdu- Za nagradni mozaik, ki smo ga val za polnjenje fotelja 6 kilogra- no in hkrati tudi bolj zanimivo, sirijski kraj južno od Karlovca, objavili v 10. številki našega lista, mov srednjekvalitetne žime. smo pobrskali pri njenem sestav- poznan po največji jugoslovanski smo prejeli pravočasno 83 pravil- No, če se vam je zdel naš prvi Ijanju nekoliko po zemljevidu tekstilni tovarni tkanin, predlog pr e moderen in morebiti naše domovine. Upamo, da vam nih odgovorov. Ta se je glasil: MOZAIK PREDSTAVLJA ZEN- predrag, boste izbrali morda na- zastavljena vprašanja ne bodo de- . • ' T111 Uti riJ 1 vraj S KI PLASC. — Izmed reševalcev ^ s’ na Gorenjskem, 3. dva enaka so- šega naslednjega? Seveda pa od- lala prevelikih težav! pade glavna funkcionalnost — je- Kakor običajno tudi tokrat raz- dilna plošča ter s tem možnosti plujemo tri denarne nagrade po »j.mhol za vanadii 8 nek dani e za serviranje jedil in za razne U)0I| dinarjev. PRAVILNE RE- “ mesto Cmt lmrc 3 družabne igre! Tudi ta pohištveni SITVE ODDAJTE V UREDNI- g ™ ° 8 ’ komplet je sicer az smrekovega g-pvjj NAŠEGA LISTA ALI PA glasnika, 4. zdravilo, 5. obrambna naprava iz zemlje, 6. kemični 8. 11. nered, zmeda, 13. tisti (srbohrv.), 15. del bo prejela razpisano nagrado MARIJA PIRC. lesa. Toda furniran je z bukovim PRI DEŽURNIH VRATARJIH Beogradu kie ie mavzolef Nežna furnirjem. Namesto železnih no NAJKASNEJE DO SOBOTE, 22. Be0gra u’ kje je ma 20 ej DECEMBRA! Morda se odločite za študij-tki kotiček tele izvedbe? nega junaka, 22. madav, neplačilo, 24. glavno mesto avtonomne po VODORAVNO: 1. industrijsko krajine Vojvodine, 27. ameriško središče ob zlivu Kolpe, Korane moško ime (fon.), 28. glavno me-im Mrežnice, 9. mjvečje ju gosi o sto Norveške, 30. 1. in 10. črka varuško pristaniško mesto, 16. kra- abecede, 31. izba, 33. plin iz sku-tica za akademski klub, 12. vez- pine halogenih elementov, 35. na-nik, 13. okrajšava za moško ime, ziv turškega višjega uradnika v 14. osebni zaimek, 16. islandski dobi sultanov, 37., 22. in 8. črka konj, 18. posebne vrste jed, eno- abecede, 38. kvartaški izraz. lončnica, 20. češko moško ime, 21. Za nagradno križanko, objavlje- pt:ca roparica, 23. dva enaka so- no v 10 številki maJŠ6ga ]ista smo glasnika, 25. lepotni nasad, 20. prejeli pirav(M«usn(> 24 rešitev. - ozemlje ki meji na morje ato Zreb je podelil nagrade po 1000 di- reke, -9. stanovanjski objekt 30. narjev naslednjim trčim reševal- kratlca za atletski športni klub, ceni. 32. ilovica, ilovnata zemlja, 33. poškodba trebušnega mišičja, 34. MARICA HACE oblika glagola biti, 35. kemični BRANKO HRIBAR simbol za aluminij, 36. znamka tovornih avtomobilov, 37. jegulji FRANC HACE 1 2 5 4 5 6 8 m 9 • to u e 12 m 5 15 S <6 17 <6 19 • 2o 22 • 25 24 m 25 e 26 TJ • 28 r 29 • 5o 5i 52 m 55 54 S 2)5 e 56 • 57 2)6 • 59 Rokometaši so obstali v jesenskem delu prvenstva komaj na 5. mestu Na pomlad bomo morali krepko pljuniti v roke, da popravimo zamujeno DUŠAN REBOLJ - KADROVSKE SLUŽBE © Jesenski del gorenjskega rokometnega prvenstva je za nami. Prvi letošnji sneg, ki je 18. novembra pobelil večji del Slovenije, je okrnil zadnje kolo prvenstvenih borb. Duplje in Žabnica so brez borbe zmagali nad svojima nasprotnikoma Iskro B in Tržičem C, naši fantje pa so se v Stražišču zastonj pripravili za dvoboj s Triglavom. Sodnik zaradi zasneženega igrišča ni privolil v odigranje tekme. Tako so se pomerila za zadnje možne točke le štiri moštva. Storžič je presenetljivo, a zasluženo premagal Radovljico z 11:10, Savica pa Križe s 16:5. Neodigrane tekme bodo nadoknadili po sklepu tekmovalne komisije šele na pomlad. © e e © e © e Vrstni red vseh sodelujočih Moštva, ki nastopajo v konku- da bodo take izkušnje pomagale moštev je po nepopolno zaključe- renči, pa so se zvrstila takole: tu