Duhovniška vest. Duhovnkn svetovalcem je rmenovan g. župnik na Solčavi Miloš šmid. Iz seje ožjega odbora mariborskega okrajnega zastopa. Okrajni zastop letos t vseb delih marLbor»k«ga okraja ivrii velika dela za eboljšamje cest in napravt novih cestnih zvez. Nadaljevala so bode zgradba nove ceste iz Sv. Petra črez Nebovo proti Sv. Marjeti. Načrti so že odobieni, komisija je dne 11. aprila na licu mesta vse ugotovila in sedaj se bode delo razpisalo. — Priprave za zgradbo nove ceste Dogoše—Hoče so v teku. Ravno tako je vse pripravljeno za preložitev strmega Rajzmanovega brega in za nadaljevanje ceste do Sv. Križa in za preddela za preureditev ceste Limbuš—Pelcre— Radvanje—Hoče. Pri teb zgradbah potrebuje okraj več delovodij. V seji se je sprejelo v začasno službo kot delovodje Franca Kopše in Simona Horvat. Okraj prevzame oni del ceste, ki vodi skozi Kamnico. Preložil se bode strmi klanec na meji med Rošpohom in Kamnico. Stroške nosi občina in okraj. Tako bo dobil Maribor novo prijetno zvezo. — 0b6ina Sv. Jurij ob Pesnici je zaprosila, da bi se napravila nova cestna zveza Sv. Križ— Sv. Jurij—Gornja Sv. Kungota. Tako bi bile po kratki črli zyezani Pesniška ter Dravska dolina čez Kozjak in Bresternico. Definitivno se bo o tej zvezi sklepalo, ko bo dograjena cesta Bresternica—Sv. Križ. — Na planinskem posestvu >Heinz« pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, ki preide v last okraja, bode priredil okrajni zastop vzorni pašnik za rejo bikov. Važno za dekanijo Dravsko polje! Od 17. do 23. maja je v tej dekaniji bkmovanje. Dečki in deklice, ki pojdejo k birmi, že sedaj naprošajo botre, oziroma botrice. Ti pa že premišljujejo, kako birmsko darilo je najlepše in nekaj zaleže. Nihče ne more ugovarjati, da je najlepši spomin na sv. birmo lep molitvenLk, pa rožnivenec. Ker imate gotovo kaj pota v Maribor, vas botri in botrice vabimo, da si ogledate izredno bogato zalogo molitvenikov in rožnih vencev v Tiskarni sv. Girila, Koroška cesta 5, ali Aleksandrova resta 6. — V današnji številki je tudi eenik molitvenikov. Preglejte ga! Zgodnja nevihta. V četrtek, dne 12. t. ra., popoldan, je ražsajala od Pohorja proti Dravskemu polju precejšnja nevihta. Med prvim grmenjem letošnjega leta je začela padati tudi toča. Žrtev alkohola. V torek, dne 10. t. m., so iz Lendavskega potoka potegnili truplo fanta Jožefa Gjorkos iz Dolnje Lendave. Umrli je postal žalostna žrtev aikobola. Nekako pred dvema tednoma je bil v vinogradu in se je tam precej napil. Ko se je zvečer v temi vračal proti domu, mu je veter zagnal klobuk v vodo. On ga je hotel potegniti iz vode, pri tem pa je izgubil ravnotežje in se je zvrnil v potok. Dasiravno so ga na vse strani iskali, ga niso mogli najti. V torek, dne 10. aprila, ga je slučajno zagledala neka žena, nakar so truplo v prisotnosti komisije potegnili iz vode. Lastnemu otroku prerezala vrat in sebi zasadila nož v srce. Natakarjeva žena Ljubica Lipovšek je v petek, dne 13. t. m., zvečer v svojem stanovanju s kuhinjskim nožem prerezala vrat svoji triinpolletni hčerkici Slavici in nato zasadila še sama sebi ravno isti kuhinjski nož v srce. Vzrok tega groznega 6ina še ni pojasnjen. Ta žalostni slučaj se je dogodil v Zagrebu. Radi samomora so morali na novo posvetiti cerkev. Na veliki petek je izvršila v Sv. Ivann pri Baji na Madjarsk»m blku jugoslovanske meje, 18 letna Kati Gimdt samoumor s strelom v glavo v tamkajšnji cerkvi sv. Marka. Kati je bila hči bogatega nemškega tovarnarja v Dresdenu in se je nahajala že leto dni v Baji, da bi se naučila madjarsikega jezika. Tam se je zagledala v nekega posestnika, ki pa je bil že oženjen in je imel dvoje otrok. Na veliki petek si je v nabito polni cerkvi pognala strel v glavo. V cerkvi je nastala velika prestrašenost, ker ljudje prvi hip niso vedeli, kaj se godi. Škofijska oblast je odredila, da so cerkev na novo posvetili. Groboskrunstvo. V Seckau na Zgornjem Stajerskem je benediktinski samostan, kjer je znana grobnica. V to grobnico so prenesli truplo umrlega opata p. dr. Suitberta Birkleja v drugo grobnico. Ob tej priliki se je pokazalo, da so neznani storilci vlomili v grobnico Skolov Prennerja in Eberleina, odprli krsti ter oropali dragocenost. Nekaj kosti, mitri, rokavice in druge obleke so še našli razmetane po grobnici. Katere dragocenosti so skrunilci odnesli, se ne da dognati. Domnevajo, da so to bili taisti zločdnci, ki so v štiridesetih letih minulega stoletja oropali grobnico Habsburžanov v mavzoleju istega samostana. Roparji so tedaj odnesli 9 cinastih krst z vsemi ostanki in dragocenostmi; pustiji^iso le male lesene krste, t katere so naložili kamenje. Cez 500 let šcle bodo postali dediči. V ameriškem mestu Čikago je urnrl te dni meščan, ki je beležil v svojem testamentu, naj naložijo v banko za njegove potomce en sam dolar in sicer za dobo 500 let. V tem času bi dedščina narasla na približno 2,500.000 dolarjev, če računamo, da bi se obrestovala s samo 3%. Če bo v lelu 2428 živel en sam potomec, bo prejel lepo svoto. Samo nekaj je, kar vzbuja žalostne pomisleke med njegovimi današnjimi sorodniki: če bo število potomcev naraščalo v navadnem razmerju, tedaj jih bode po 500 letih že toliko, da bode pripadla vsakemu posameznemu hudo majh na svota. ZRACNI PROMET MED EVROPO — AMERIKO IN AVSTRALIJO. Angleži in Nemci gradijo tri zrakoplove, ki bodo prevažali potnike med Londonom in Melbournom v Avstraliji, Hamburgom (Nemčija) in Newyorkom, in Seviljo (Spanija) z Buenos-Airesom (Južna Amerilca). V imenovanih mestih že gradijo pristanižke stolpe in ogromne lope za te zrakoplove. Na kartah so že jcarisane proge, po katerih bodo frčali zračni velikani, določene so vozne cene in bo trajal prevoz iz Evrope v Ameriko samo dva dni. Največji med zrakoplovi bo angleški »R 100c, ki bode nastopil že letos v jeseni prvo vožnjo med Angleško iin Ameriko. V zrakoplovu bo imelo pro»tora 35 mož posadke in 100 polnikov. Ta prostor bo vdelan v notranjščino zrakoplova, zunaj bo le šest motorjev za po gon. Vsak motor bo proizvajal 700 konjskih sil, brzina zrakoplova bode znašala 130 km na uro. Dolg bo 216 m, širok 40 m in tečak 158.000 kg. Zrakoplav se bo lahko vzdržal v zraku 50 ur in bo preletel neprestano 6000 km. V prvem nadslropju bo obednica za 50 oseb in kuhinja z električnimi štedilniki in kurjavo. Nad obednico sta na obeh straneh po 4 m iiroka hodnika m i^prehajanje in f» razgled. Med hodnikoma so celice za potnike z dvema ali tremi posteljami. Za potnilce bo preskrbljeno glede udobnosti ravno tako, kakor na največjih ter najbolj razkošno opremljenih ladjah. V letalu iz Irskc v Ameriko. Nemška letalca Herman Koehl in Hiinefeld sta priprarvljala že dalje časa, da poletita z letalom »Bremen« iz Evroipe v Severno Ameriko. Letalca sta se podala na Irsko. Od tamkaj sla se spustila v zrak v četrtek zjutraj dne 12. t. m. Oba Nemca je spremljal na nevarni poti še Irec Fitz maurice. Zaloga živil, katero so vzeli letalci s seboj, je bila zelo skromna iz več razlogov. V prvi vrsti je bilo treba odstraniti vse nepotrebne obremenitve — hrana, ki je sicer zelo važna, pa je na taki naporni vožnji, kot jo je imela pred seboj »Bremen«, naravnost postranskega pomena. Koehl je vzel za okrepčilo na pot nekaj oranž, par banan, čokolado, več steklenic močne kave in primerno količino pitne vode. Letalci so se morali boriti med potjo z meglo in nevarnimi viharji. Kljub vsem težkočam se je vendar posrečilo letalu, da je doseglo severnoameriška tla dne 14. aprila. Letalci so morali pristati na osamjenem otoku Greenly of Labrador, ki šteje samo 14 prebivalcev. Kanadska vlada je pozdravila srečno priistale zmagovalce in istotako vlada radi tega posrečenega poleta veliko veselje v Nemčiji, na Irskem in po celem svetu, kjer se zanimajo za zračne vožnje na daljavo. Italijanski zrakoplov na potu proti scvernemu tečaju. V našem listu smo že poročali, da pripravlja v Milanu italijanski general Nobile zraikoplov »Italija«, s katerim hoče poleteti na severni tečaj. »Italija« se je dvignila v zračne višine v Milanu dne 15. t. m. Zrakoplov so videli po 9. uri predpoldne dne 15. t. m. nad Brežkami, nad Krapinskimi toplicami, popoldne istega dne nad Dunajem in Brnom. Strašen potres na južnem Bolgarskem V sobolo, dne 14. t. m., so občutili strahole potresa po južnem Bolgarskem. Ta potres je povzročil zelo veliko škode, ubitih in ramjenih je bilo precej ljudi. Natančnih podatkav o potresu še ni po časapisju oib času, ko beležimo to žaloslno vest za naš list. Najležje je poškodovano mesto Čiipan. Tam se je podrlo nad 30 hiš ter so razvaline pokopale veliko ljudi. Število mrtvih znaša 15, ranjenih pa je preko 30. Poroča se tudi iz Plovdiva, da je tam potres napravil veliko škodo. Podrla se je ena mošeja in nekaj hiš. Nad 30 oseb je ranjenih. Vežko je prizadeto tudi mesto Stara Zagora. Tudi tam je bilo več smrtnih žrtev. Takoj, ko so dospele vesti o potresu, je miinislrski predsednik Lapčev odpotoval v južno Bolgarijo. Strašna nesrefia. V rudokopu Fu-Šium blizu Mukdena (Mandžurija v sev. Aziji) se je pripetila strašna nesreča, ki je tirjala 500 človeških življenj. Voda je izpodjedla nasip, udrla v notranjost rud nika in zalila vse rudniške rove, v katerih je bilo zaposlenih 500 rudarjev. Delavci so bili vsled udora vode popolnoma odrezani od zunanjega sveta in so se zadušili, predno je bilo misliti na odpomoč. Prvn bolnica v zraku. V Ljeningradu (nekdaj Petrograd) že imajo izdelan načrt za bolnico, ki bo prva zračna bolnica na svetu. Cela zgradba bo iz kristala ter položena na štiri velike zrakoplove, ki se bodo lahko po potrebi dvigali ali pa spuščali bolj nizko. V teh bolnicah bodo zdravili obolele na pljučih, ki rabijo naj bolj čisti zrak in ta je samo v zračnih višinah. Papiga rešila ženski življenje. V Newyorku je zaspala v noči gospa Evelyn Fields in se ni spomnila, da je zaprla slabo petelina na plinski cevi. Okoli ene ure v noči je slišala soseda zgoraj omenjene gospe, kako kriči in se dere papiga na vso moč. Vstala je, šla pogledat proti stanovanju, iz katerega je prihajal ptičji vik ter zavohala izpuh plina. Zbudila je še druge ljudi v hiši, ki so udrli v stanovanje Fieldove in jo oteli pravočasno gotove smrti. Žrtvi neprevidnega streljanja. V Ru- šah nad Mariborom so streljali fantje na velikonočno soboto/ Med streljači je bil tudi 251etni kovaški pomočnik Franc Šimek. Nabijal je možnar, v katerem sc je naenkrat vnel smodnik in kovač je dobil težke poškodbe na obeh očeh ter po desni roki. V Št. Petru pod Mariborom je slreljal na veliko soboto iz škatlje in s karbidom 181etni učenec vinarske Sole Josip Vračlco. Vsled neprevidnosti . mu je bušil razpok karbidovega plina s tako silo v obraz, da mu je poškodovala eksplozija zelo težko ves obraz in predvsem obe oči. Obe žrtvi neprevidnega streljanja se lečita na očesnem oddelku mariborske bolnice. Blagajne, ki kličejo na pomoč! Kakor dolgo bodo na svetu denarne blagajne, se bodo našli vedno Ijudje, ki jih bodo znali izpraznjevati nasilnim potom. Velike banke imajo blagajne, ki z%ronijo, ako se jih dotikne svedrač. So tudi take kase, na katerih je skriti gumb in kakor hitro zadene vlomilec na ta gumb, vdre voda v blagajniike prostore in nepoštenjakovifi utone. V novejšem času se poslužujejo vlomilci za svoj posel posebnih priprav, s katerimi s plini izžgejo iz jeklenih blagajn cele plošče, dokler ne pridejo do deaiarja in drugih dragocenosti. Najnovejša iznajdba glede osiguranja blagajn je ta: V blagajni je s posebnimi jeklenimi ploščami osigurana priprava na skritem mestu. Ta priprava začne upiti s fcloveško obupnimi klkina pomoč, kakor hitro se približa vlomilec z izžigalnim aparatom. Vlomilcem je odprto novo polje, kako obki to najnovejšo iznajdbo. PRIPOVEDKA IZ RUSIJE. Predsednik izvršilnega odbora Mihail Ivanovič Kalinin se je do svojega visokega položaja povspel prav iz preprostega kmetiča, zato še vedno rad zahaja med kmefcko ljudstvo, da ga povpraša po njegovih težnjab, Pri neki inspekciji v tulski guberniji prideta k njemu dva mužika in Kalinin ju prijazno vpraša: »Kako je kaj, zemljački?« »Slabo, slabo, Mihail Ivanovič.« »Kaj vam dela tečkoče? Je slaba letina, ali so vam davki previsoki, ali policija ne postopa dobro s kmeti?€ »Ne, Mihail Ivanovič«, pravi prvi mužik. »Nad letioo se ni pritožhi, davki se veliki, ali navadiš se jili in s policijo ni težkoč. Daš ji čašo vodke, pa se ž njo pomeniš, kakor z rodnim očetom.« »Kaj pa vas tlači potlej?« »Zlo je v tem, da nimamo hlač, Mihail Ivanovič. Vsak kmet ima samo po ene in kadar mu jih žena pere na potoku, mora sedeti doma. Ves dan preide, preden so oprane in suhe. Tako gre delavnik v izgubo.« »Ej, lo še ni tako hudo«, odvrne Kalinin. »Na svetu so kraji, kjer kmetje niti po enih. hlač nimajo.« »Kje neki je tako, za pet ran božjih«, se čudi kmet. »Na primer: V Južni Afriki.« Drugi kmet, ki je doslej molčal, se popraska za ušesom in pravi: »Aha, tam imajo sovjete gotovo že najmanj 30 let.« SLOMŠKOV BIRMANEC UMRL. Iz Šmartnega pri Šalelau nam poročajo, da so na belo nedeljo spremili k zadnjemu počitku 801etnega Jožefa Brglez, p. d. Čujež, imovitega posestnika iz Pake pri Velenju. Rajni je bil častni občam veleojske občine, 45 let njen odbornik ter svetovalec, 33 let odbornik okrajnega zastopa, dolga leta ud krajevnega šolskega sveta in ključar podružnice v Šaleku. In ravno na belo nedeljo je še hotel izročiti domačemu Prosvetneanu društvu znatno podporo. Do zadnjega je zvesto izpolnjeval svoje dolžnosti kot kristjan, občinski svetovalec in gospodar. Kako je bil priljubljen, je pokazal n jegov pogreb. Zlasti se je opazilo veliko število mož, bila je zastopana cela Šaleška dolina. Pri odprtem grobu se je v ganljivih besedah poslovil od rajnega zastopnik mariborske oblastne skupščine g. oblastni poslanec Ovčar in orisal njegove zasluge za otbčino in okraj. — Rajni je bil, kakor je sam izjavil, 56 let ud Mohorjeve družbe. Zelo je Ijubil lepo in dobro knjigo in je imel precejšnjo knjižnico. Bil je zvest naročnik »Straže«, nato pa»Slovenskega Gospodarja«. Bil ,je Slomškov birmanec. Rad je povedal, da so takrat, ko je on obiskoval šolo, prišli šikof Slomšek dvakrat v šmarlinsko šolo in so učence sami izpraševali, pa jih tudi pohvalili: Dobro ste znali, zadovoljen sem z vami. Takrat je učil Benedikt Mežnar, ali kakor se ga ljudje še zdaj spominjajo: Bassamajarek, ker je rad tako klel. — Rajni je imel tudi hišo v Šaleku, ki je bila nekdaj last Slomškovega sorodnika, ve selega in Saljivega čevljarja. Nekoč sta se pri tem čevljarju zglasila dva »Kranjca«, volovska kupca, in ga vprašala za vole. On ju je potegnil, češ, vole že imain lepe, pa ne doma, ampak v reji pri tehantu Miklavžinu v Šmartnem. Imenoval je visoko ceno in pristavil, da laliko zglihata kar z dekanom. Ko sta kupca videla res lep>e vole, sta sama ponudila le malo nižjo svoto, kakor jo je zahteval čevljar. Seveda je bil dekan takoj zadovoljen. Še le pri plačevaaju sta spoznala, kako ju je bil potegnil čevljar. Kmalu potem je bila birma v Šmartnem. Škofu so povedali, kako ddbro je prodal njihov sorodnik dekanove »rejne« vole. Škof so poklicali sorodnika in ga vprašali, če še ima kake vole pri g. dekanu v »reji«? — »Zdaj ne več, ker so si gospod tehant že »apomogli««, se je navihanec odrezal. Škof so se smejali in vsi navzoči duhovniki tudi. Nato so mu stisnili v roko 50 goldinarjev in rekli: »Pojdi zdaj, pa glej, da ne boš več tako norčoglav!« Uboj iz pijanosti v Dolnji Buči. V torek, dne 10. aprila 1.1., se je v Dolnji Buči v Sotelski dolini zgodil uboj, ki je pretresel v dno duše župljane iz Buč in Polja. Žrtev zavratnega napada je bil Kliček Avgust iz Sedlarjevega. Omenjeni se je v mraku v družbi vračal iz vinograda. Ko so že prišli iz bučke fare, sta se Kliček August in Rajniš I. vrnila, da bi poiskala enega zaostalih. Na prelazu pri Mlakarju v Dolnji Buči pa ju zahrbtno napade Fr. Kostanjšek iz Dolnje Buče ter zada Kličeku silen udarec s kolom preko temena, da se je na mestu zgrudil, Rajniš pa je tudi dobil udarce preko hrbta ter je ves preplašen pritekel domov in obvestil domačine o dogodku. Ljudje, ki so hitro odšli na lice mesta, so našli Kličeka že mrtvega. Ubijalca oblast ni mogla takoj izslediti in so orožniiki prvi dan po nedolžnem aretirali tri fante iz Polja in jih odgnali v zapor. Še le v četrtek je Kostanjšek Franc iz Dolnje Buče priznal, da je on storil zločin in sicer v pijanosti. Orožniki so ga takoj uklenjenega odvedli v zapor, nedolžne pa seveda izpiistili. — Mladina, strezni se in opusti nesrečno in nezmerno popivanje! Nesreča dveh rudarjev v Trbovljah. V soboto, dne 14. t. m., se je pripetila v Trbovljah nesreča, ki je zahtevala eno smrt no žrtev. V rudokopu »Terezija« sta bila zaiposlena pri delu rudarja Uršič in Bukovec. Na oba se je usula s stropa velika množirna gramoza, ki je oba delavca popolnoma zakopala. Pri Bukovcu je bila sreča v nesreei, da mu je pustil gramoz eno rako prosto in si je z njo oprostil toliko usta, da je lahko poklical pomoč. Z velikim trudom so rešili Bukovca, dočim so dokopali do Uršiča šele krog polnoči, ko se je že zadušil pod težko in zraku neprodirno gramozno plastjo. Obešenega so našli v svoji sobi na kljuki posestnika Jožefa Bregarja v Podmeji nad Trbovljami. Samomor je izvršil v duševni zmedenosti. Obesil se je v petek, dne 13. aprila, v Novi cerkvi pri Gelju zasebnik Rud. Gorečan. Samomorilec se je prej že večkrat izjavil, da se bo obesil. Vzrok samomora je bil alkohol in pomanjkanje prave žive vere. Svojo ljubico je ustrelil in sebe smrtno nevarno ranil. V soboto zvečer se je doigrala pri obrestnem znamenju Tned Bo- hinjem ter Bohiojsko Bistrico na Gorenjskem krvava žaloigra med 361etnim trgovskim potnikom Zdravkom Deleja in 281etno Ljubico Likar. Iz Ijnbosumnosti je ustrelil Deleja Likarjevo in nato ranil iz samokresa še sebe smrtno nevarno. Oba nesrečneža sta bila dalje časa uslužbena ter znana po Mariboru. Vlak mu je odrezal glavo. Pod vlak se je vrgel v Ljubljani ruski 291elni invalid Peter Trubačev. Vlak mu je popolnoma odrezal glavo in truplo je ležalo nekaj metrov proč od železniškega tira. Rus je trpel vsled v voj&ki z bojševiki dobljene poškodbe na možganih. Bil je v invalidskem domu v Celju in je izvršil samomor radi živčsnih napadov na pravoslavno veliko noc dne 15 aprila. Letalca preletela v šcstih mesecih 60 tisoč kilometrov. V soboto, dne 14. t. m., sta se spustila na tla v Parizu francoska letalca Costes in Le Brix. Oktobra lanskega leta sta preletela Ocean in dosegla Južno Ameriko. Iz Buenos Airesa (Južna Amerika) sta obiskala v letalu Severno Ameriko in sicer mesta: Newyork, Cikago in San Francisko, odkoder sta se podala na ladiji v japonsko glavno mesto Tokio. Iz Tokija sta se podala predzadnjo nedeljo po zraeni črti proti Parizu. Letela sta preko Indokine, Male Azije, Grčije, čez Rim v franco&ko mesto Marseill, odkoder sta se dvignila v soboto popoldne proti Parizu, katerega sta tudi srečno dosegla v soboto zvečer. Preletela sta skupno v šestih mesecih 60 tisoč km, in rabila iz Tokija v Pariz komaj 6 dni. Mesto samomorov. V kneževini Monako, ki spada pod Švico, je mesto Monte Karlo. V tem mestu je velika državna igralnica, ki je bila ustanovljena 1. 1863. V Monte Karlu se shajajo igralci iz celega sveta. Bogzna koliko milijonskih bogatašev je zaigralo tukaj svoje celotno premoženje in si potem končalo iz obupa življenje. Angleži so ugotovili, da se je zgodilo v Monte Karlu radi igralne strasti od ustanovitve igralnice leta 1863 do 1. aprila 1928 — 734.325 samomorov. Najdena ura. Dne 18. marca t. 1. se je našla v Celju zlata ura zapestnica. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri poseslniku Jožefu Zidanski, Babna reka, Sv. Štefan pri Šmarju-Jelše. Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ptuju naznanja vsem svojim članom vojnim invalidom, da je ministrstvo za promet odredilo nov sistem izdajanja letnih uverenj za trikratno polovično vožnjo po privatnih poslih in to tako: Vsak vojni invalid, ki je preveden po novem invalideskem zakonu, ima pravico do trikratne polovične vožnje na leto. Kdor se pa hoče poslužiti te ugodnosti, mora prositi za legitimacijo, kakoršno predpisuje direkcija drž. železnic za Slovenijo v Ljubljani. Da pa ne bo nepotrebnega pisarenja in jamranja, naj si vsak, ki želi imeti tako legitimacijo, ki bo veljala za pet let, priskrbi novo sliko v velikosti 6—10 cm, potem pa naj pride v pisarno vojnih invalidov v Ptuju, Prešernova ulica 10, ki je odprta vsako sredo, petek in nedeljo, od 9. do 11. ure, kjex bo izvodel vsak vse potrebno. Vsak, ki se bo napotil v omenjeno pisarno, mora seboj prinesti, kakor že rečeno, novo sliko, prevedbeni sodni «klep m 10 Pin zn legititnacijo. LoTci se opozarjajo na dražbo lovišč, katera se vrši od 23. do 27. aprila pri srezkem poglavarstvu Maribor levi breg. Za tiskovni sklad se je darovalo od gasilnito. drušiev Polzela in Parižlje 50 Din. Bog plačaj! Dijaška kuhinja y Mariboru je prejela v marcu te-le podipore: Marija Slefcovec, Ivanjci, 200 Din; Drago Rosina, trgovec, 100 Din; Miloš Oset, trgovec, 100 Din; drž. žensko učiteljišoe v Mariiboru, 100 Din; Franc Medik, trgovec pri Veliki NedeJji, 200 Din; svatje na gostiji Porvh-Mesarič v Škalah 180 Din; dr. Radoslav Pipuš, poravnina 50 Din; hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah 100 Din; dr. Rudolf Ravnik, poravnina 500 Din; neimenovani 500 Din; Vincenc Kraner, župniik pri Sv. Kungoti, 10 Din; Martin Medved, dekan v Braslovčah, 10 Din; Josiip Čižek, dekan v Jarenini, 7.5 Din; Anton Lajnšič, župniik pri Sv. Martiinu pri Vurbergu, 10 Din; Karol Presker, župnik v Smartnem db Paki, 20 Din. — Na svatbi Franc Leskovarja in Fanike Marinšek v S-podmji Novi vasi pri Slov. Bistrici, nabramo 300 Din; na pogrebščini g. Cizeja na Polzeli od gasilnih dru&tev Polzela in Parižlje 50 DLn. Bog povrni! ,,Naš dom". Tako je trebal Anton A. na Miklavškem hribu pri Celju naročnine še ni plačal, toda lepo se je opravičil in razložil, zakaj je še ni mogel in kdaj jo bo. Zakaj tudi drugi dolžniki ne storijo tako? Ta mesec jim bomo morali poslati terjatve, ki jim bodo stroške le še povečale. Slednjič pa mora vendar vsak plačati, ki je list sprejemal. Ne odlašajte torej in ne delajte sitnosti ne nam in ne sebi! Naši dobrotniki: Ivan jLeskovar, Prihova pri Konjicah, 10 Din. Vsega skupaj je 2000 Din. Bog povrnil Slomškove slike. Vsa potrebna sredstva (klišeji) so prispeli iz Dunaja. Cim bode dobila tiskarna izredno lepi papir, ki ga je nalašč za te slike naročila iz inozemstva, bo takoj začela s liskanjem slik. Slike bodo izdelane v krasnih barvah, tako da takih slik še nismo imeli. To bo prva damača barvena ljudska slika. Prosimo, da se poverjeniki javijo; iz 37 župnij so se že. 22.000 dinarjev so nam dolžniki še na dolgu. Kaj ne, to je žaloslna številka! — Kdo nam bo rešil to uganko? Lepe pisanke sta nam poslali Zalka Euplen, šivilja v Mariboru, Koroška cesta 7 (okoli 80 novih naročnikov) in Urška Luznar v Gornjih Skopicah, p. Krška vas (30 novih naročnikov).