Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani

Spifek

i s

y el i ki g a Katehisma

v’

prafhanjih ino odgovorih.

Vela nesvesan 8 Kr. { S. D.
svesan v’ ledernat rob 11. Kr. S f  D.

S' pregnadlivim perpufhenjain kralovjke tafarflse fvBlUfti,
ino 5* •

dovolenjam duhovnih naprejpoftavlenih.

V’ Gradu,

fo najdejo per vfeh bukvovesili, ino natiJTnjcne s’
Tanzerovimi pifmcnzami.

18  4  4 .

110270

'i Ur

Iv /)o>C; *

Uvod.

p r  Kaj fe pravi Katehisem?

Odg.  Katehisem fe pravi podvuzhenje v'
kerfbanfko - katolfhkimu navuku} tako fe
tudi imenujejo fploh bukve, v’ katerih je
ta navuk sapopaden.

P/*. V’ keliko poftavah bo kerfbanfko-katol-
kfhki navuk v’ temu Katehismu naprejne-
fhen ?

Odg.  Kerfbanfko katolfhki navuk bo v’ tčmu
Katehismu v’ petih poftavah ino v’ enimu
perftavku naprejneflien?

Pr. Katere fo te pet poftave?

Odg.  Te pet poftave fo: *

1. Vera,

2. Vupauje.

3. Lubeseu.

4. t Sveti Sakramenti.

5. Kerfhanfka praviza.

Perftavik govori od zhveterih poflednih rezili*

A 2

4

/

L P o ( t a v a.

Od vere.

I.  R a s d e 1 i k.

Kaj katolfhka vira je.

Pr.  Kaj fe pravi kerfhanlko-kylolfhko vpr-
vati ?

Odg.  Kerfhanfko-katolfhko varovati fe pravi,
vfe sa refnizo dershati, kar jeBog rasodel,
ino kar zirkva vervali naprejpoftavi.

Pr.  Ali k’ svelizhanju ni sadolli, de katol-
fhki krifljan le v’ ferzi verje, kar je
Bog rasodel?

Odg.  K’ svelizhanju ni sadofti, de katolfhki
krifljan le v’ ferzi verje, kar je Bog raso-
ddl; on more tudi:

1. fvojo vero v’ djanji kasati,

2. kar v’ ferzi verje, kadar je potrebno,
s’ v alta mi ozhitno fposnali

Pr.  Sakaj moremo verovati, kar je Bog rasodel ?

Odg.  Mi moremo varovali, kar je Bog raso-
dči, kdr jc Bog vezhna refniza ino nef-
konzbna modroft., katera ne more ne
golufati, ne golufana biti.

Pr. Jeli v tfra vlakimu zhloveku, kateri hozhe
svelizhan biti, potrebna?

Odg.  Vera je vfakimu zblovdku, kateri hozhe
svelizhan biti, potrebna; sakaj bres vere
je nemogozhe, Bogu fe dopafti.

s

Pr.  Kar more vfak zhlovek, kadar k' pameti
pride, potrebno vediti ino varovati, de
do  svelizhan?

Ogd.  Vfak zhlovek, kadar k’ pameti pride,
more, de bo svelizhan, potrebno vediti
ino verovati.*

1. De je en Bog.

2. De je Bog pravizhen fodnik, kateri
dobro plazha ino hudo fhtrajfa.

3. De fo tri boshje perfhone eniga bitja
ino ene nature, Ozha, ( Sin, ino fveti Duh.

4. De je druga boshja perfhona zhlovek
poftala, de bi naf fkos fmert na krishi
odrefhila, ino vezhno svelizhala.^

Pr.  Katere refnize imd vfak katolfhki kriftjan
sraven sgornih poglavitnih navukov ker-
fhanfko-katolfhke vere fhe vdditi ino
verovati?

Odg , Vfak katolfhki kriftjan ima sraven sgor¬
nih poglavitnih navukov kerfha.nfko.ka-
tolfhke vere fhe vediti ino vdrovati:
l  1. De je zblovefhka dufha nevmerjozha,
2. De je gnada boshja k’ svelizhanju
potrebna, ino de zhlovek bres gnade
nizh saflushenja vredniga sa vezhno
shivlenje ftoriti ne more.

Pr,Kaj je vfakimu katolfhkimu kriftjanu sapo-
vedano vaditi?

Odg.  Vfakimu katolfhkimu kriftjanu je sapo-
vddano vediti:

1. Apoftolfko vdro.

2. Gofpodovo molitvo.

3. Defet sapovedi boshjih ino pet zirk-
venih sapovedi.

C

4 .  4 Sedem fvetih Sakramentov.

5. Kerfhanfko pravizo.

Pr.  Kde je to, kar katolfhki kriftjan varo¬
vati more, pofebno sapopadeno ?

Odg.  Kaj katolfhki kriftjan varovati more, je
pofebno v* apoftollki veri sapopadeno.

Pr.  Kako fe moli apoftolfka vclra ?

Odg.  Apoftolfka vera fe tako moli:

Jes varujem na Boga Ozbeta, vfigamo-
gozhniga ftvarnika nebel' ino semle. Ino
na Jesufa Kriftufa, fina njegoviga ediniga,
Gofpoda nafhiga. Kateri je fpozhet od
fveti^a Duha, rojen is Marie divize. Je
terpel pod Ponziam Pilatusham, krishan
bil, vmerl, ino v’ grob poloshen. Dol
je fhel pred pekel, na tretji dan od fmerti
vftal. Gor je fhel v’ nebefa, fedi na defnizi
Boga, Ozheta vfigamogozhniga. Od ondot
bo prifhel fodit shive ino mertve, Jes
verujem na fvetiga Duha. t Sveto katolfhko
zirkvo, gmajno fvetnikov. Odpufhanje
grehov. Vftajenje mefa. Ino vezhno shiv-
lenje. Amen.

Pr.  Keliko rasdelkov ima apoftolfka vera ?

Odg , Apoftolfka v^ra ima dvanajft rasdelkov.

7

II.  R a s d 6 1 i k.

Od dvanajft rasddlkov vdre.

§. 1. Od perviga rasdelka vdre.

Jas TČrujem na Boga Ozheta, vfigamogoahniga
fivarnika nebef ino semle.

a. Od Boga.

Pr.  Je vezh kakor en Bog,

Odg.  Le en fam Bog je.

Pr.  Kaj je Bog?

Odg.  Bog je lam od febe naj popolnoraej-
fho bitje?

Pr.  Je vezh boshjih perfhon?

Odg.  Boshje perfhone fo tri*

Pr.  Kako fe imenujejo tri bosbje perfhone?

Odg.  Perva boshja perfhona fe imenuje Ozha,
druga 4 Sin, tretja fveti Duh,

Pr.Kako fe imenujejo tri boshje perfhone.vkup ?

Odg.  Tri boshje perfhone vkup fe imenujejo
prefveta Trojiza.

Pr.  t Skos kaj fposna katolfhki kriftjan pre-
fveto Trojizo?

Odg.  Katolfhki kriftjan fposna prefveto Tro¬
jizo fkos snamenje fvetiga krisha, k^r
on per prekrishanji vfako teh tr^h bosh¬
jih perlhon imenuje, . . ,

Pr.  Kaj katolfhki kriftjan fhe vezh fposna
fkos snamenje fvetiga krisha?

Odg.  Katolfhki kriftjan fhe tudi fposna fkos

8

snamenje fvetiga krisha, de naf je Jesuf
Kriftuf, kadar je na krishi vmerl, fkos
fvojo fmert odrefhil.

Pr. Kako fe Itori krisb ?

Odg.  Krish fe ftori s’ defnoj rokoj, kčr fe
s' njoj zhelo, vufta ino perfi sasnami-
vajo, ino fe rezhe: V’ imeni Boga
Ozheta, ino J* Sina, ino i* fvetiga Duha.
Amen.

b. Od  t c Stvarjenja,

Pr.  Kdo je vfe ftvaril ?

Odg.  Bog je ftvaril nebo ino semlo, ino vfe,
kar je.

Pr.  Kaj fe pravi befeda ftvariti?

Odg.  Befeda ftvariti fe pravi, is nizhefa kaj
ftoriti.

Pr. Katere fo naj imenitnejfhe ftvari boshje?

Odg.  Naj imenitnejfhe ftvari boshje fo angeli
ino zhlovek.

Pr. Kaj fo angeli?

Odg.  Angeli fo zhifti duhi, kateri imajo sa-
ftopnoft ino voljo, telefa pa nimajo.

Pr. Sakaj je Bog angele ftvaril?

Odg.  Bog je angele ftvaril, de bi njega zhaftili,
lubili ino mohli, njemu flushili, ino ludi
varovali,

Pr. Kako je Bog angele ftvaril?

Odg.  Bog je angele v’ fvoji gnadi ino s’ velikimi
popolnoftimi ftvaril.

f r.  ( So tudi vfi angeli ^  gnadi boshji oftali ?

9

Odg.  Veliko angelov je gnado bosbjo fkoj'
greh prevselnofti sgubilo.

Pr.  Kako je Bog prevsetne angele fhtrajfal?

Odg,  Bog je prevsetne angele, kateri fe hudizhi
imenujejo, na vekoma savergel, ino v’
pekel pahnil.

Pr.  Katere fo sa angeli naj imenitnejfhe ftvari
bos hp; ?

Odg.  Zlilo vek je sa angeli naj imenitnejfha
livar bosbja.

Pr,  Is zliefa je zhlovek?

Odg,  Zhlovek je is telefa ino is nevmerjozhe
dufhe, katera je po podobi boshji ftvar-
jena.

Pr.  Sakaj je Bog zlilo veka ftvaril?

Odg-  Bog je zhloveka ftvaril , de bi njega
fposnal, zhaftil, lubil, molil, njemu flu-
shil, pokoren ino svelizhap bil.

Pr.  le zhlovek Bogu pokoren oftal?

Odg.  She pervi zhlovek Adam je bil s’ fvojoj
shenoj Evoj Bogu nepokoren.

Pr.  Kako je pervi zhlovek nepokoren bil?

Odg,  Pervi zhlovek je v’ paradishi fad eniga
drevefa jedel , kaleriga je Bog njemu
prepovedal, ino 1’kos to grefhil.

Pr. Je ta gi ehla rno pervimu zhloveku fhkodil ?

Odg.  Ta greli ni farno pervimu zhloveku
fhkodil, ampak tudi nam, kateri imo od
njega rojeni •, on nam je zbafno ino vezhno
fmert, ino fhe vezh drugih nadlog na
telefi ino na dufhi prinefel.

10  *

Pr.  Je tudi zhlovek, kakor prevsdtni angeli,
od Boga na vekoma saversben bil?
Odg.  Zhlovek ni bil, kakor prevsetni angeli,
od Boga na vekoma savershen.

Pr.  Kaj je Bog k' odrefh.enju savolo greha
saversbeniga zhloveka oblubil?

Odg,  Bog je k’ odrefhenjti savolo greha sa-
versheniga zhloveka oblubil Odrelhenika
poflati, kateri fe tudi Mefiaf imenuje.

2. Od drugiga rasdelka vere.

Ino na Jesufa Kriftufa t Sina njegoviga ediniga,
Gofpoda nafhiga,

Pr.  Kdo je Jesuf Kriftuf?

Odg.  Jesuf Kriftuf je:

1. Edinorojert ( Sin Boga Ozheta.

2. Bog ino zhlovek vkup.

3. Nafh gofpod, sapovednik ino vuzhenik.
Pr.  Kaj fe pravi Jesul?

Odg,  Jesuf fe pravi teIiko kakor Svelizhar.
Pr.  Sakaj je Jesuf Svelizhar imenovan?
Odg.  Jesuf je Svelizhar imenovan, ker nam
je fkos njega svelizhanje dofhlo, ker
naf je on od dolga ino fhtrajfinge greha,
od vezhne fmerti, odrefhil.

Pr.  Kako fhe je Jesuf imenoma ?

Odg.  Jesuf je tudi imenovan Kriftuf, kar
fe teliko pravi, kakor masan.

Fr.  Sakaj je Jesuf Kriftuf edinorojen fin
boshji imenovan?

Odg.  Jesuf Kriftuf je edinorojen fin boshji

n

imenovan, ker je on fara od fvojiga
nebefhkiga Ozheta od vekoma rojen.

Pr.  Kako je Jesuf Kriftuf Bog ino zhlovek
vkop?

Odg,  Jesuf Kriftuf je Bog ino zhlovek vkup,
ker je on Bog od vekoma, ino ker je
on . zhlovek v’ zhafi poftal.

pr,  Sakaj je Jesuf Kriftuf nafh Gofpod ime¬
novan ?

Odg,  Jesuf Kriftuf je nafh Gofpod imeno¬
van, ker je on Bog ino nafh orlrefhenik.

Pr,  Sakaj je fin boshji zhlovek poftal?

Odjg^Sinboshji je zhlovek poftal, de bi naffkos
fvojo fmert nakrishi odrefhil ino sveli-
zhal,

§• 3. Od treljiga rasdelka vere.

Kateri je fpozhet od fvetiga Duha, rojen is Marie
divize.

/ Pr.  Ali ima Jesuf Ozheta? I

Odg.  Jesuf ima kakor Bog nebefhkiga Ozheta,
kakor zhlovek nima Ozheta.
j Pr.  Ali ni bil Joshef Ozha Jesufa Kriftufa?

Odg ♦ Joshef je bil le rednik Jesufa Kriftufa,
j Pr.  Ali ima Jesuf mater?

Odg.  Jesuf kakor Bog nima matere, kakor
zhlovek ima Mario, prefvelo divizo, sa
' fvojo mater,

Pr.  Sakaj je Maria mati bosbja imenovana?

Odg.  Maria je mati boshja imenovana, ker
je ona Jesufa Kriftufa, kateri je Bog ino
zhlovek vkup, rodila, .

12

j Pr.  Od koga je Maha Jesufa fpozhčla ?

Odg.  Maria je Jesufa od Ivetiga Duha fpo-
zhela.

I Pr.  Kde je Maria Jesufa rodila?

Odg.  Maria je Jesufa v' Betleherni v’ eni

*  fhtali rodila.

§. 4. Od \zhetertiga rasdelka vere.

Je terpel pod Ponziam Pilatusham, krishan bil,
vmerl, ino v’ grob poloshen.

Pr.  Je Jesul' samogel terceti?

Odg.  Jesuf je kakor zhlovek, ne pa kakor
Bog lerpeli samogel.

Pr.  J e Jesuf tudi refnizhni terpel?

Odg.  J esuf je refnizhno, ino lizer na diiflii
ino maj^lefi terpel.

Pr.  Kaj je Jesul na Ivoji dufhi terpel?

Odg.  Jesuf je na fvoji dufhi veliko bridkoft
ino shaloft terpel.

Pr.  Kaj je Jesuf na fvojim telefi terpel?

Odg.  Jesuf je na fvojim telefi veliko rev ino’
nadlog, veliko shlakov ino ran terpel
on je gajshlan ino s’ ternjam kronan bil.

pr.  Kaj je Jesuf fhe vezh terpel?

Odg.  Jesuf je terpel veliko sanizhovanja,
safrarnovanja, preklinjanja, kriviga obdol-
shenja, ino vezli drugih kriviz.

Pr,  Kde je Jesuf Krifluf krishan bil, ino
•vmerl ?

Odg . Jesuf Kriftuf je na gori Kalvarji, bliso
mefta Jerusalema, krishan bil, ino na
krishi vmerl.

t3

&. 5. Od peti: a rasddlka vere.

Dol je fhel pred pekel, na tretji den od fmerti vftal.

Pr. Je Jesuf Kriftuf s’ telefam ino s’ dufhoj
pred pekel fhel ?

Odg. Le  dufba Jesufa Kriftufa je pred pekel fhla.

Pr. Kaj fe saflopi pod befedoj pekel ?

Odg-  Pod beledoj pekel fe saftopijo tifti
fkrivni kraji, v’ katerih fo dufhe mert-
vib hranjene, katere nifo nebefhkiga
svelizhanja dofegle.

Pr, Je vezh takih fkri.vnih krajov, kateri fe
pekel imenujejo?

Odg■  Takih fkrivnih krajov, kateri fe pekel
imenujejo, je vezh; tako fe imenuje:

1. Ino s’ tem pravim imenam kraj, kdd
prekleti vezimo terpijo.

2. Kraj, kde dufhe zhafne fhtrajfinge
sa fvoje v’ shivlenji ne fpokorjene
grdbe terpijo; ta kraj fe imenuje vize.

3 .  Sadnizh kraj, v’ katerimu fo bile dufhe
brumnih mertvih hranjenje, kdd fo v’
fvelizhunfkim vupanji fvojiga odre-
fhenja mirno ino bres terplenja zba-
kale, dokler je Jesuf k’ njim dol pri-
lhel; ta kraj fe imenuje pred pekel.

Pr. Kda je Jesuf po Ivo ji fmerti fpet od
mertvih vftal?

Odg.  Jesuf je na tretji dan, ino fizer is fvoje
laftue mozhi, nevmerjozh ino zha fl.it-
liv, kakor premagavez fmerti ino hudizba
od mertvih vftal.

H

Pr.  Sakaj je Jesuf Kriftuf od mertvih vftal ?
Odg.  Jesuf Kriftuf je od mertvih vftai.

1.  De bi pifmo ino fvojo laftno prero¬
kovanje ispolnil.

2. De bi fvetu nepremaglivo svisbanje
od refnize fvojiga navuka ino od fvo-
jiga boshjiga poflanja dal.

3. De bi nafho vupanje poterdil, ino
nam prihodno vftajenje sarefnil,

§. 6. Od fhcftiga rasdilka vere.

Gor je fhel v' nebefa, fedf na defnizi Boga, Ozhcta
vfigamogozhniga.

Pr.  Kda je Jesuf v’ nebefa fhel?

Odg.  Jesuf je na fhtirdefeti dan po Tvojim
gorvftajenju v’ nebefa fhel.

Pr.  Kaj fe pravi: Jesuf ledi na defnizi Boga,
Ozheta vfigamogozhniga?

Odg.  Jesuf fedi na defnizi boshji, fe teliko
pravi, kakor: Jesuf je v’ ftanovitnim
pofeftvi naj vikfhe oblafti ino zhafti
zhres vfe na nebi ino na semli.

7. Od fedmiga rasdelka vere.

Od ondot bo prifhel, fodit shivc ino mertve.

Pr.  Ali bo Jesuf fpet prifhel?

15

Odg  Jesuf bo na focini dan is nebef fpet
°  prifhel.

pr.  Sakaj bo Jesuf nafodni dan fpdt prifhel?
Odg ♦ Jesuf bo na fodni dan fpet prifhel,
vfe ludi, shive ino rnertve, foditi,

Pr,  Kako bo Jesuf na fodni dan ludi fodil?
Odg.  Jesuf bo ludi po tdm, kar fo dobriga
ali hudiga ftorili, fodil; on bo pravizhne
s’vezhnim shivlenjam v’nebefah plazhal,
ino grefhnike v’ pekli vezhno fhtrajfal.

§. 8. Od of/niga rasdelka vere.

Jes vdrujem na fvetiga Duha,

Pr.  K atdra boshja perfhona' je fveti Duh?
Odg.  ,Sveli Duh je tretja boshja perfhona:
on je pravi Bog.

Pr.  Kde naf fveti Duh pofvezhuje?

Odg.  4 Sveti Duh naf pofvezhuje:

1. V' fvetimu kerftu.

2. V’ Sakramentu fvete pokore.

3. Kelikorkrat mi druge fvete Sakra-
,  mente vredno prejmemo.

Pr,  Kako naf fveti Duh pofvezhuje?

Odg.  t Sveti Duh naf pofvezhuje, ker fkos
notervlivanje pofvezhujozhe gnade naf
k’ otrokam boshjim ftori, ali pofvezhu-
jozho gnado V naf pomnoshi i
Pr.  Kaj fveti Duh fhe vezh fkos f\ojo gnado
v’ naf ftori?

1(5

Odg . On rasfvdti nafho saftopnoft: on vuzhi
ino naf nagne, po volji boshji ravnati:
on nam dodeli Ivoje dare.

Pr.  Kateri fo dari fvetiga Duha?

Odg.  Dari fvetiga Duha fo nafledni: 1. Dar
modrofti, 2. Saftopnofti. 3. Svetovanja.
4- Mo/,hi. 5. Vednofti. 6* Poboshnofli,
7. ,Straha boshji ga.

§ 9 Od devetiga rasdelka vere.

,Sveto katolfhko zirkvo, gmajno fvetnikov.

a. Od zirkve .

Pr.  Kaj je fveta katolfhka zirkva?

Odg■  c Sveta katolfhka zirkva je vidno sbira-
lifhe vfeh pravovernih kriftjanov pod
virlnim poglavarjam, Rimfkim papesharn,
kateri enake navtike fposnajo, ino enake
Sakramente vshivajo.

Pr.  Je tudi en neviden poglavar zirkve ?

Odg.  Tudi je en neviden poglavar zirkve, Jc-
suf Kriftuf,

pr.  Je vezh kakor ena prava zirkva?

Odg.  Prava zirkva je le ena, svun katere ni
svelizhanja vupati.

Pr.  Katere fo snamenja prave zirkve?

Odg.  Snamenia r>ra ve_ zirkve fo te fhtiri:
1. de je edina, 2. fveta, 3. gmajn ali
katolfhka, ino 4. apoflolfka.

17

jPr. Kato fe imenuje prava zirkva ?

Odg-  P rava  zirkva fe tudi imenuje rimffca,
sato kt*r zirkva v’ Kirni je glava vfeh
drugih zirkev, ino fredifhe zirkvene
edinofti,

b. Od gmajne Jv cinikov.

Pr,  Kako imajo včrni kriftjani gmajno med
feboj ?

Odg.  V^rni kriftjani imajo gmajno med feboj,
kakor vudi telefa.

Pr.  V’ zhemu obftoji gmajna fvetnikov?
Odg.  Gmajna Cvetnikov obftoji v’ temu, de
vfi vudi zirkve ddlesh imajo na duhov¬
nih fhazih.

Pr.  K a teri fo vudi zirkve, kateri med feboj
gmajno imajo?

Odg.  Vudi zirkve, katdri med feboj gmajno
imajo, fo:

1. Verni na semli.

2. <Svetniki v’ nebefah, ino

3 Dufhe mertvih, katere fo v’ vizah.
Pr.  Kakfhno gmajno imajo vudi zirkve med
feboj ?

Odg.  Vudi zirkve imajo gmajno med feboj,
de njih molitva ino saflushenje njihovih
dobrih del eden drugimu pomagajo.

§. 10. Od defetiga rasdelka vere.
Odpufhanje grehov.

Pa  Kaj naf vuzhi ta rasdelik v^re?

Odg.  Ta rasdelik vere naf vuzhi, de je Kriftuf
1 voji zirkvi ohlafl dal grehe odpufhati

18

j Pr.  Kdo ima v’ pravi zirkvi oblaft, grehe
odpufhati ?

Odg.  V’ pravi zirkvi imajo fhkofi ino mefhniki
oblaft, gj^lie odfiMiati.

Pr.  Kde bodo grcbfflpjiuftieni. ►

Odg.  Grehi bodo v’ Saknimentu kerfta ino
v’ Sakramentu pokoft odpufheni?

§. 11. Od ednajfliga rasdelka vere.

Vftajenje mefa.

Pr,  Kaj fe saftopi pod vftajenjam mefa?

Odg,  Pod vftajenjam mefa fe saftopi, de
bo Bog na foden dan mertve obudil, :

ino de bodo ludje s’ Ivojim mefam, to
je, s’ ravno tiftimi teleti, katere fo v’
shivlenji. imdli, od mertvih vftali.

g. [2. Od dvanajjiiga rasdelka vere.

Ino vezhno shivlenje. Amen«

Pr.  Kaj verjemo ino fposnamo mi s’ befeda-
rni dvanajfliga rasdelka vere?

Odg.  S’ befedami dvanajftiga rasdelka vere
mi verjemo ino fposnamo vezhno, ne-
preminozho svelizhanje, katero bo shelje

Pr,:

Odg.  S’ befedoj: Amen, mi poterdimo, de
nad sapopadkam apoftollke vere ne
dvojiino, ampak vfe sa relnizo dersldmo,
kar je v’ njej sapopadeno ? j*

lvetmkov ino isvolenih popolnama is-
polnilo.

Kaj poterdimo mi s’ befedoj: Amen,

19

| #

'K ■  >•• ^

D r u gfi p o 11 a v a«

Od v u p a n j a,

/. R a s d e 1 i k,

Kaj kerfhanfko vupanje je.

Pr.  Kaj fe pravi kerfhanfko vupati?

Odg.  Kerfhanfko vupati fe pravi, od Boga
savuplivo perzhakali, kar je on nam
oblubil.

Pr.  Kaj vupamo mi od Boga ?

Odg.  Mi vupamo od Boga vezhno shivlenje,
to je, vezhno svelizhanje, ino pomozhi,
tifto dofezlu.

Pr.  Sakaj mi vupamo?

Odg.  Mi vupamo, ker je Bog vfigamogozhen,
v’ispolnjenju fvojih ohlub sveft, nefkon-
zhno dobrotliv ino miloftiv, on tedaj
samore ino hozhe ispolniti, kar je ob¬
lubil.

Pr.  t Skos kaj fe kerfhanfko vupanje bpdi?

Odg.  Kerfhanfko vupanje fe fofebno fkos
molitvo budi.

B 2

to

II.  R a s d e 1 i k.

Od molitve.

§. 1. Od molitve fploh.

Pr.  V’ zhčmu obltoji molitva?

Odg.  Molitva obltoji v’ povsdigovanji duha
k’ Bogu.

Pr. Saka) mi molimo?

Odg.  Mi molimo, de Boga, kakor naj vik-
fhiga Gofpocla, po dolsbnolii zhaftimo,
ino njega sa prijete dobrote s ah va I im  o,
ino tudi sa to prolimo, kar nam je sa
naprej potreba."

Pr. Sakaj fhe vezh mi molimo ?

Odg-  Mi The tudi molimo sa odpufhanje gre*
hoi, de bi v’ gmajn ino v’ polebnih,
v*  laftnih ino v’ blishniga potrebah od
Boga pomozh fprofili.

Pr.  Ali fmo mi doishni molili?

Odg.  Mi fmo doishni molili; sakaj molitva
je ena naj imenitnejlhih dolshnofli nafhe
v^re.

pr. Kdč je vfe, sa kar mi moliti imamo, sa-
popadeno ?

Odg.  Vfe sa kar mi moliti imamo, je v’ Ozhe
nafhim, to je, v’ Gofpodovi molitvi,
sapopadeno.

§. 2. Od G ofpodove molitve pofebej.

Pr.  Kdo naf je moliti vuzhil?

Odg.^i  iftuf, nafb Gofpod, nafje moliti vuzhil ?

Pr. 4 Skos kaj naf je Kriftuf moliti vuzhil?

Odg.  Kriftuf naf je vuzhil moliti 1 kos Ozha
nafh, kateri le' tudi Gofpodova molitva
imenuje.

Sl

Pr.  Kako fe moli Ozha nafh?

Odg • Ozha nafh fe tako moli:

| Ozha nafh, kateri fi v’ nebčfah. Pofve-
zheno bodi tvojo ime. Pridi k’ nara
tvojo kraleftvo. Isidi fe tvoja vola, kakor
v’ nebefah, tako na semli. Daj nam dnef
nafh vfakdanji kruh Ino odpufti nam
nafhe dolge, kakor tudi mi odpuftimo
nafhim dolshnikam Ino naf ne vpelaj
v’ fkufhnjavo. Temuzh odrefhi naf od
slega Amen.

Pr > Is zhefu obftoji Gofpodova molitva?

Odg.  Gofpodova molitva obftoji is eniga
predgovora, ino fedem profhenj,

a. Od predgovora.

Pr.  Kateri je predgovor?

Ogd’  Predgovor je: Ozha nafh, kateri fi ?'
nebefah.

Pr.  K’ komu mi klizhemo s’ t6mi befedami
predgovora?

Odg-  S’ temi befedami predgovora mi kli¬
zhemo k’ Bogu, kateii je nafh Ozha.

pr.  Sakaj mi Boga imenujemo Ozheta?

Odg • Mi imenujemo Boga Ozheta, ker je on
zhloveka po fvoji podobi ftvaril, ino sa
njega kakor Ozha fkerbi.

Pr.  Sakaj mi Boga imenujemo nafhiga Ozheta?

Odo.  Mi imenujemo Boga nafhiga Ozheta,
kčr je on naf vfe fkos fvetiga Duha v'
fvetimu kerftu k 5  fvojim otrokam, k’ Go¬
jim Irbizham, ino ravenerbizham Jesufa
Kriftufa, ino k’ bratam med feboj ftoril.

22

Pr,  Sakaj mi pravimo: Kateri fi v’ nebefah?
Odg . Mi pravimo: Kateri fi v’ nebefah ; sato,
ker Bog, ako ravno je on povfod pri-
zhujozh, vunder lofebno v’ nebefih pre¬
biva, kde fe on fvojim isvolenira od ob-
liihja do oblizhja kashe, ino vshivati dajja,

b. 0(1 pcrvih treh profiten j Gofpodove molitve.

Pr,  Katera je perva pofhnja?

Odg,  Perva profhnja je: Pofvezlieno bodi
tvojo ime.

Pr,  Sakaj mi naj poprej profitno, de bi boshjo
ime pofvezheno bilo?

Odg•  Mi p roli m o naj poprej, de bi bosbjo
ime pofvezheno bilo; ker mi vfelej ino
pred' vfem sa to profiti moremo, kar
bosbjo zhaft sadene, ino potler fhe le
sa to, kar je nam ali blishnimu potreba.
Pr.  Kaj mi* profimo v’ pervi profhnji Ozha
nafba?

Odg■ V’  pervi proflmji Ozha nafba mi profimo:

1. De bi Bog od vfeh ludi na semli Iposnan
bil, ino de bi njegovo prefveto ime
povfod fposnano ino hvaljeno bilo.

2. De bi grefhniki k’ Bogu preobernjeni,
ino k’ pokori obudjeni bili.

3. De bi njegovo prefveto ime nikdar,
ne 1 kos kezerio ino krivo vpro, ne Ikos
preklinjanje Boga ino nekerfbanfko
shivlenje nepofvezheno ne bilo.

Pr,  Katera je druga profhnja ?

Odg • B ri 'ga profhnja je: Pridi k'pam tvojo
kraleftvo.

23

Pr.  Kaj mi profitno v’ drugi profhnji?

Odg.  Mi profitno v’ drugi profhnji:

1. De bi Bog fvojo zirkvo ino kraljdftvo
fvoje gnade rasfhiril ino vterdil; kta-
ljeftvo hudizha ino greha pa rasdjal,

2. De bi on vero, vupanje ino lubesen
v’ nafvlil, ino te zhednofti v’nafpo-
mnoshil.

3. Sadnizh, de bi on nam po tem shiv-
lenji nebefa dodeliti hotel.

Pr.  Katera je tretja profhnja?

Odg.  Tretja profhnja je: Isidi fe tvoja vola,

kakor v’ nebefah, tako na semli.

Pr. Kaj mi profitno v’ tretji profhnji?

Odg.  Mi profitno v’ tretji profhnji:

1, De bi nam Bog gnado dodelil, nje¬
govo boshjo volo v’ vfakim pergodenju
na semli tako svefto ino radovolno
fpolniti, kakor njo angeli ino fvelniki
v’ nebelih ispolnijo.

2. De bi Bog vfe odvernil, kar ispolnc-
nje njegove boshje vole sadershi,

c. Od fhtirih sadnih profhenj Gofpodove
molitve.

Pr,  Katera je zheterta profhnja?

Odg•  Zheterta profhnja je: Daj nam dnef

nafh vfakdanji kruh.

Pr.  Kaj mi profitno v’ zheterti profhnji?

Odg.  V’zbeterli profhnji mi profitno:

1. De bi.nam Bog vfe dal, kar nam je
sa ohranjenje nafhiga telefniga ino
dubovmga shivlenja potrebno.

54

2. De bi Bog dragolo ino lakoto, ino
tudi greh, sa kateriga volo doftikrat
take fhtrajfinge pridejo, od naf dobrot-
livo odverniti hotel.

Pr.  Katera je peta profhnja ?

Odg-  Peta profhnja je: Odpufti nam »afhe
• dolge, kakor tudi mi odpuflimo nafhim
dolshnikam.

Pr.  Kaj mi profitno v’ peti prolhnji?

Odg .V’ peli profhnji mi profimo, be bi nam
Bog nafhe grehe odpuftil, kakor mi
tiftim is fenja odpuftimo, kateri l’o naf
rassbalili

Pr.  Katera je fhefla profhnja ?

Odg . .Shefta profhnja je: Ino naf ne vpelaj
v’ fkufhnjavo.

Pr.  Kaj mi profimo v’ fhefti profhnji?

Odg-  Mi profimo v’ fhefti profhnji, de bi
nam Bog ob zhafi fkufhnjave fvoje po-
mozhi ne odtegni!, ino ne perpuftil,
de bi mi fkufhnjavi podldgli.

Pr.  Od koga bomo mi fofebno fkufhani ?

Odg.  Mi bomo fofebno fkufhani, od fvela,
odnafhiga mefa, to je, od nafhih hudih
slafti ino shelj, ino od hudizha.

Pr.  Bodo tudi brumni ino pravishni od Boga
fkufhani?

Odg.  Tudi brumni ino pravizhni bodo od
Boga fkufhani, kader Bog njih zhednolt
fkufha:

1. ( Skos bolesni.

2 ,Skos firomafhtvo ino druge nadloge.

Pr,  Katdra je fedraa profhnja?

25

Odg.  .Sedma profhnja je: Temuzh dflr^fhi
naf od slega.

pr. Kaj mi profimo v’ fedmi profhnji*?

Odg.  V’ fedmi profhnji mi profimo: *

1. De bi naf Bog od slega dufbe, to je,
od greha odrefhil, ino pred zhaCnoj
ino vezhnoj fhtrajfingoj greha obvarval.

2. De bi naf Bog tudi od telefniga slega
odrefhil, zhe tifto ni k’ nafhimu sve-
lizhanju.

3. De bi nam Bog gnado dodelil, vfe
nadloge, katere nam pofhle, s’ poter-
pesblivoftjo ino ftanovitnoftjo terpeti.

Fr.  Kaj fe pravi befeda Amen?

Odg,  Amen, judovfka befeda, fe teliko pravi
kakor: sgodi fe, ali, bo fe sgodilo.

§. 3. Od angelfkiga zhefhenja,

Pr.  Katero molitvo katolfhki kriftjani vezhi-
del s’ ozbanafbam molijo?

Odg,  Katolfhki kriftjani molijo v^zhidel s’
ozhanafharn angelfko zhefhenje.

Pr.  Kaj je angelfko zhefhenje?

Odg.  Angelfko zhefhenje je molitva, s’ katdroj
mi' fveto divizo Mario, mater boshjo,
pred vfemi angeli ino. fvetniki zhalti-
mo, ino na pomozb klizhemo.

Pr,  Kako le moli angelfko zhefhenje?

Odg.  Angelfko zhefhenje fe tako moli: Zhe-
fhena fi Maria, gnade polna, Gofpodje s’
teboj Ti li shegnana med shenami, ino
ehegnan je fad tvojiga telefa, Jesuf Sveta
Maria, matibosbja, profisa naf grefnnike,
sdaj ino na nafho nnertno vuro. Amen

26

pr.  Saka j mi rezheroo: fvetaMaria, mati bosbja?

Odg-.  Mi rezhemo: 4 Sveta Maria, mali bosbja,
ker je fveta divi/a Maria Jesufa Kriftufa
rodila, kateri je refnizhno Bog.

Pr.  Ob katerim zhafu zhafti katolfhka zirkva
mater boshjo pofebno s’ angeli kini zhe-
fbenjam ?

Odg.  Katolfhka zirkva zhafti mater boshjo s'
angelfkim zhefhenjara pofebno, kadar ie
sjutraj, ob poldne, ino v’ vezher k’ molitvi
svoni.

/V.Zhefafe imamo pri temu svonenju fpomniti?

Odg.  Pri temu svonenju fe imamo pofebno
hvaleshno fpomniti, de je boshji t Sin sa
naf zhlovek poftal.

III. P o f t a v a.

Od 1 u b e s n i.

L  Rasdelik.

Kaj kerjh/tnjka lubesen je.

Pr.  Kaj fe pravi kerfhanfko lubiti?

Odg.  Kerfhanfko lubiti fe pravi, Boga kakor
naj viklhi dobroto savolo njega famiga,
ino blishniga savolo Boga lubiti, savolo
Boga vfe radovolno ftoriti, kar je nam
sapovedal.

Pr.  Moremo mi Boga tudi lbe is drugi ga
vsroka, kakor savolo njega famiga lubiti?

27

Odg.  Mi moremo Boga tudi sato lubiti, ker
je on proti nam neisrezbeno dobrotliv.

Pr,  Kako mi moremo Boga lubiti?

Odg.  Mi moremo Boga lubiti zhres vfe, i9
zeliga nafhiga ferza, is žele nafbe dufhe, is
žele nafhe pameti, ino is vfeh nafbih mozhi.

Pr.  Kaj fe pravi Boga zhres vfe lubiti?

Odg.  Boga zhres vfe lubiti fe pravi, Boga
vfem ftvarem naprejpoftaviti, ino bolj
f hlimati, kakor vfe, kar nam samore pri¬
jetno ino dopadlivo biti

j Pr.  Kdo je pod befedoj blisben saftoplen?

Odg,  Pod befedoj blisben je vfak zhlovek,
prijatel, ino neprijatel, saftoplen.

Pr.  Kaj fe pravi blisbniga lubiti?

Odg.  Blisbniga lubiti fe pravi, blishnimu do¬
bro hoteti, njemu ftoriti, kar je njemu
prijetno ino baflivo, vfe opuftiti, kar je
njemu neprijetno ino fhkodlivo.

Pr.  Je kerfhanfka lubesen potrebna?

Odg.  Kerfhanfka lubesen je tako potrebna,
de zhlovek, kateri je per fvoji pameti,
bres lubesni ne more vezhniga shivld-
nja dofdzhi.

Pr.  Kako fe fkashe lubesen proti Bogu ino
blishnimu ?

Odg.  Lubesen proti Bogu ino blishnimu fe
fkashe fkos dershanje defdt sapovedi.

II.  R a s d e 1 i k.

Od defet boshjih sapovedi fplo/i.

Pr.  Katere fo defdt boshje sapovedi ?

58

Odg.  Po njih hiflnimu sapopadku fo defet
boshje sapovedi te:

1. V^ruj na eniga famiga Boga.

2. Ne imenuj imena Gofporla tvojiga
Boga po nevrednim,

3. Pofvezhnj prašnik.

4. Pofhtuj tvojiga ozheta ino tvojo ma¬
ter, de bosh dolgo shivel, ino de tebi
dobro pojde na semli.

5. Ne vbijaj.

6. Ne ftori nezhiftofli.

7. Ne kradi.

8. Ne govori krive prizhe soper tvojiga
blishniga.

9. Ne p o s h e 1 j i tvojiga blishniga shene.
10, Ne posla el j i tvojiga blishniga blaga.

Pr>  Komu je Bog dal defet sapovedi?

Odg.  Bog je dal defet sapovedi Mojsefu na
gori ( Sinai sa Israelfko ludftvo, kader je
po is hodu is Egiptovlke deshele v’pu-
1’bavi bilo.

Pr.  Sarnore vfak zhlovek defet boshjih sapo¬
vedi dershati?

Odg.  Vfak zhlovek sarnore defet boshjih sa¬
povedi dershati, ker Bog njemu k’temu
fvojo gnado da.

Pr.  Kaj sapopadejo defet boshje sapovedi?
Odg.  Perve tri sapovedi sapopadejo dolshno-
fti proti Bogu, drugih fedem pa dolshno-
fti proti blishnimu.

pr.  Kdč fe sapopadik defet boshjih sapove¬
di v’ kratkim vkup najde?

29

Odg.  Sapopadik defet boshjib sapovedi fe v*
kratkim vkup najde v’ dvema sapovd-
dama lubesni.

Pr.  Katera je perva sapoved lubesni?

Odg.  Perva sapoved lubesni je: Lubi Go-
fpoda tvojiga Boga is zeliga tvojiga fer-
za, is žele tvoje dufhe, is žele tvoje pa¬
meti, ino is vfeh tvojih mozbi.

Pr  Katera je druga sapoved lubesni?

Odg.  Druga sapoved lubesni je: Lubi tvoji¬
ga blishniga kakor fam lebe.

Pr.  Kako je Kriftuf sapoved lubesni blishni¬
ga rasloshil?

Odg.  Kriftuf je sapoved lubesni blishniga s’
temi befddami rasloshil: 4 Storite luddrn
vfe, kar vi hozhete, de bi vam ftorili;
sakaj to je, kar pofta va ino preroki vuzhijo.

Pr.  Kaj je od vfake boshje sapovedisapomnili?

Odg.  Od vfake boshje sapovedi je sapomni-
ti, de je v’ vlaki sapovedi nekaj sapo-
vedano, ino tudi nekaj prepovedano.

111 .  R a s d e 1 i k.

1. Od treh pervih sapovedi, katere dolsh-
riofti proti Bogu sapopadejo.

Pr,  Kaj je fkos pervo sapoved sapovčdano?

Odg.  t Skos pervo sapoved je sapovčdano, de
imamo na eniga Boga verovati, njega
moliti, na njega vupati, ino njega 1 ubiti.

Pr.  Kaj je fkos pervo sapoved prepovedano?

30

Odg.  <Skos pervo sapoved je prepovedano: ne¬
vera, malikovanje, krivoverfto, ganova-
nje, prašna vera, zopernia, fovrasbenje
Boga, obvupanje, nesavupanje, ali tudi
prevsetno savupanje na boshjo miloff.

Pr.  Ali ni soper pervo sapoved, angele ino
fvetnike zbaftlti, ino na pomozh klizati?

Odg.  Ni soper pervo sapoved, ampak dobro
ino haliivo je, angele ino fvelnike z. h a*
ftiti, ino na potno/,b klizati.

pr.  Sakaj ka tol 1 h k i kriltjani angele na po¬
mozh klizbejo?

Odg,  K a tol 1 li ki krifljani klizbejo angele na
pomozh, ker io  ludem sa varhe pofr.av-
leni; ker oni ltidi lubijo, sa njih sve-
lizbanje fkerbijo, sa. nje profijo, ino kdr
Boga vedno gledajo, tudi molitvo Judi
pred njega nofijo.

pr,  Sakaj katolfhki kriftjani tudi fvetnike
na pomozh klizbejo !

Odg.  Katolf hki kriftjani klizbejo tudi fvetnike
na pomozh, ne kakor de bi samogli is
fvoje laflne mozhi pomagati, ampak sa
. to, ker fo prijuleli bosbji, iuo ker sa lu-
di per Bogu profiip, /,■ ^

Pr.  Ali v sivite k' podob ali pildov v’ katolfh¬
ki zdrk vi ni soper pervo sapoved bosh¬
jo, katera prepove, podobe delali?

Odg.  Vshitek podob ali pildov v’ katolfhki
zirkvi ni soper pervo sapoved boshjo,
sakaj ta le prepove, podobe delati, de
bi nje molili.

Pr.  Sakaj ino kako katolfhki kriftjani zbafli-
jo pil de ?

31

Odg.  Katolfhki kriftjani zhaftijo pilde, sato,
ker, tlfti kar zhaftivredniga, kakor eno
boshjo perfhono, ali mater bosbjo, ali
angela, ali 1 'vetnika pred ozki poftavijo.
Zhaft fe ne daja podobi, temuzh temu,
kar je v’ podobi pred ozhi poftavleno.
(fr.  Kaj je v’ drugi sapovedi prepovedano?

Odg.  V’ drugi sapovedi je prepovedano, bosli-
jimu imenu nezhaft delali.

pr. Kako fe bosbjimu imenu nezbaft dela?

Odg . Bosbjimu imenu fe nezhaft dela:

1.  ( Skos vfe grehe*

2. Pofebno fkos preklinjanje Boga ; kadar
kdo od Boga, od prave vere ino od nje¬
govih fvetnikov s’sanizhovanjara govori.

3 . Kadar kdo bres potrebe, ali zelo po
krivem perfeshe*

4 . Kadar kdoBoguftorjeneoblubeprelomi.

5. Kadar kdo ime bosbjo bres potrebe
ino pofhtovanja imenuje.

6.  Kadar kdo bosbjo befedo ali pogu-
buje ali na slo obrazha.

Pr.  Kaj je v’ drugi sapovedi sapovedano?

Odg.  V’ drugi sapovedi je sapovedano, de
imamo boshjo ime pofvezhovati, ino s’
zbaltjo imenovati.

Pr.  Kako fe bosbjo ime zhafti ino pofvezbuje?

Odg.  Boshjo ime fe zhafti ino pofvezbuje z

1 . Kadar Boga radovolno pred želim
Cvetam fposnarno.

2. Kadar Boga v’duhovnih ino telefnih
potrebah na pornozh klizbemo.

3. Kadar fkos pravizhno perlego Boga
na prizho poklizhemo, kako rdzh ver-

m

jetno storiti.

4, Kadar Bogu ftorjene oblube svefto
ispolnimo.

5,  Kadar befedo bosbjo fkerbno ino po-
boshno poflufhamo.

6, Kadar vfe na zhaft ino hvalo boshji-
ga imena ftorimo, ali Bogu perporo-
zhimo,

pr,  Kaj je v’ tretji sapovedi sapovedano?

Odg.  V’ tretji sapovedi je sapovedano, v' ne¬
delo, katera je she od zhafov apoftolov
fem k’ Ipominu Kriftufovigar gorvftajenja
sa nafh prašnik poftavlena bila, od dela po-
zhivati, ino poboshne dela dopernalhati.

pr.  Kaj je v’ tretji sapovedi prepovedano?

Odg.  V’ tretji sapovedi fo prepovedane:

1. Vfe blapzhne dela bres potrebe ino
pravizhniga perpufhenja.

2. Vfe druge opravila, katere temu dne¬
vu ali nezhaft delajo, ali njegovo po-
fvezbovanje sadershijo.

^ 2. Od Jedem sadnih sapovedi, katere dohh-
nofti proti blishnimu sapopadejo.

pr.  Kaj je v’ zheterti sapovedi sapovedano?

Odg.  V’ zheterti sapovedi je ibfebno sapo¬
vedano de imajo otrozi fvoje ftarilhe
lubiti, pomilovati, njim 1'trezhi, v’ vfefitj,
kar ni soper boshje sapovedi, pokorni
biti, v’ duhovnih ino telefnih potrdbah
njim pomagati, ino sa nje moliti.

Pr.  Kaj je v’zheterti sapovedi prepovedano?

Odg.  V’ zheterti sapovedi je, prepovedano,
ftarifham nepokoren biti, nje lovrashiti

33

sanizhovati, saframovati, safhmogati, ali
kleti, nje v’ potrebah sapuftid, ali njim
fhkodovati.

Pr.  Kaj je otrokam, kateri to sapoved is-
polnijo, oblubleno?

Odg.  Otrokam, kateri to sapoved ispolnijo, je
dolgo shivlenje ino vfe dobro oblubleno.

Pr,  Zbefar fe imajo otrozi, kateri le sapove-
di ne dopolnijo, bati l

Odg . Otrozi, kateri te sapovedi ne dopolnijo, fe
imajo naj ojftrejfhih zhafnih ino vezhnih
fhtrajfing biiti.

Pr.  Ali zheterta sapoved farno otroke ino
ftarilhe, ali tudi druge perfhone sadene?
Zheterta sapoved ne sadene famootrok ino
1 tarif hov, ampak tudi vfe podloshne, ino
vfe njih duhovne ino pofvetne gofpofke;
ravno tako vfe vuzhenike, tudi enokoliko
tilte perlhone, katere lo savolofvoje ftaro-
fti ino fvojiga ftuna zhalli vredne.

Pr.  Kaj fo podloshni proti fvojim naprejpo-
ftavlenim ino gofpofkani dolshni?

Odg  Podloshni fo dolshni proti fvojim na-
prejpofta vlenim ino golpofkam, naj fo do¬
bri ali hudi, fe tako sadershati, kakor otro¬
zi proti fvojim ftarifham. ( Skoro vfe, kar je
otrokam proti fvojim ftarifham sapovdda-
no ali prepovedano, je tudi podloshnim
proti fvojim naprejpoftavlenim sapove-
dano ali prepovedano.

P/\« K a j je fkos pelo sapoved prepovedano?

Odg  t Skos peto sapoved je prepovedano, ne
koga drugiga, ne febe 1‘amiga obiti, ali
olhkodovati. C

3 *

Pr.  K a} je fkos peto sapoved fhe vezh pre¬
povedano?

Ofifg^Skos peto sapoved je tudi jčsa, fovrashtvo,
pohujlhanje, ino vfe rasshalenje blish-
nijga prepovedano.

Pr. Kaj je ikos peto sapoved sapovedano?

Odg.  4 Skos peto sapoved je sapovedano:

1. Mir ino edinoft s’ vfakoterim, tudi zelo
s’ temi dershati, kateri fo naf rasshalili 4

2. Vfakimu dobre vglede davati.

3. Blishnimu duhovne ino telovne dobrote
fkasovati.

Pr. Kaj je fkos fliefto sapoved prepovedano?

Odg. t Skos fhefto sapoved fo prepovedane vfe
1'orte nezhiftiga rljanja, sadershanja, befe-
de, radovjolno dopadenje ino pervolenje
per nezhiftih miflih ino shelah, tudi vfe,
kar k’ nezhiftofti napeluje.

Pr.  Kaj napeluje k’ nezhiftofti?

Odg.  K’ n e zh i f to ft i napeluje neframnoft v’nofh-
nji, lenoba ino poftopanje, nemernoft v’je-
di ino pitji, preprijasna tovarfhija s’per-
fhonami drugiga fpola, radovidnoft ozhi,
ino branje, nezhiftih bukev.

Pr. Kaj je fkos fhefto sapoved sapovedano?

Odg .  ,Skos fhefto sapoved je sapovedano na
telefi ino na dufhi fe zhiito sadershati, ino
fizer zelo v’miflih, befedah, ino v'sader-
shanji; tudi je sapovedano, vfeh pregrefh-
nih pčrloshnofli fe varovati.

Pr. Kaj je fkos fedmo sapoved prepovedano ?

Odg.  4 Skosfddmo sapoved je prepovedano: tat,-
vina,golufija permčri ino vagi, sadersha-
nje ptujiga blaga ino saflusbeniga plazhila,

35

vohernija ino vfe pofhkodovanjeblishniga
na njegovim premoshenjiino na njegovih
pravizah.

Pr. Kaj je fkos fedmo sapoved sapovedano?

Odg.  { Skos fedmo sapoved. je sapovedano, vfa-
kimu njegovo paftiti, dati, ftoriti,vkradeno
nasajdati, ino ftorjeno ihkodo Ipet po¬
praviti.

Pr.Kaj je fkos ofmo sapoved prepovedano?

Odg^Skosofmo sapoved je prepovedano: Kri-
vizhno prizhovanje, kriva toshba, vfe lashi,
tudi safhalo ino sa filo, obrezhenje, opra-
vlanje, krivo natolzovanje, predersno fo-
denje, podpihovanje. ■

Pr. Kaj je fkos ofmo sapoved sapovedano ?

Od^SkosoftiiOsapoved je sapovedano: refni-
za, pravizhnolt v^nafbim govorjenji ino
djanji, sagovarjanje dobriga imena blish
niga, preklizanje obrezhenja ino opra-
vlanja.

Pr. Kaj prepovete dve sadni sapovedi ?

Odg.  Dve sadni sapovedi prepovete vfe poshe-
lenje tiftiga, kar drugim flifhi.

Pr.  Kaj je fkos dve sadni sapo vedi sapovedano?

Odg.  4 Skos dve sadni sapovedi je zhiftoft ferza,
bersdanje hudih flafti, ino fofebno je sapo¬
vedano, nobeniga poshelenja do tega ime¬
ti, kar ni nafho.

Pr. Sakaj je Bog tudi nafho hotenje ino po-
iheienje poftavi podvergel?

Odg.  Bog je tudi nafho hotenje ino poshelenje
poftavi podvergel, de bi nampokasal;
1, De l e  on Gofpod nafhih ferz,

G 2

36

Z,  De njemu nizh ni fkrito od vfdga
tega, kar fe v’ nafhih ferzali godi.

3. De je njegova poftava veliko imenit-
n^jfha,kakor vfe zlilovefhkepoltave, ka¬
tere le nafho svuna jno djanje ravnati sa-
morejo, ne pa tudi nalhili snotrajnih
rnifli.

4, De, zhe liozhemo greli konzhati, je po¬
trebno, njega prezej v’ sazhetku, kateri
je hudo poshelenje, sadu!hiti.

Pr.  Kaj fe vuzliimo is d vrij sadnih sapovedi ?

Odg.  Is dvuj sadnih sapovedi fe vuzhiroo, de
kriftjan naprejpifanih dolshnofti nima le
farno odsvunaj ispolniti, ampak de tudi
snotraj vo!o imeti, to je, iszeliga ferza per-
pravlen biti more, vleftoriti ino opuftiti,
kar je sapovedano ino prepovedano.

Pr.  Kar je Bog tiftim oblubil, kateri nje¬
gove sapovedi dershijo?

Odg.  Bog je tiftim, katdri njegove sapovedi
dershijo, vezhno shivlenje, ino tudi na
tem fveli obiln shegen oblubil.

IV.  Ra s de lik.

Od zirkvenih sapovedi fploh.

Pr.  Ali Imo mi dolshni, sapovedi zirkve
dershati, ino sakaj?

Odg.  Mi fmo dolshni, sapovedi zirkve dershati:

. 1 Ker nam zhelerta sapoved boshja dolsh-
noft naloshi, tako dobro duhovni, ka¬
kor pofvetni gofpofki pokorni hiti.

37

2. Kdr je Kriftuf, nafh boshji sapoved-
nik, v’ Evangelji ozhitno sapovedal,
zirkvo poflufhali.

f*r. Koliko je zirkvenih sapovedi, katdre fo-
febno vediti ino dershati imamo?

Odg.  Zirkvenih sapovedi, katdre fofebno va¬
diti ino dershati imamo, je teh pet:

1- Prasnuj sapovedane prašnike.

2. .Slifhi fveto mefho ob nedelah ino praš¬
nikih s’ fpodobnoj poboshnoftjo.

3. Dershi sapovedane poftne dni, kakor
1 htiridefetdanlki poft, f h tiri kvatre,
ino druge sapovedane pofte; tudi fe
sdershi ob petkih ino fobotah od me-
fene jedi.

4. .Spovej fe vfako leto naj menje en¬
krat naprejpoftavlenimu fpovedniku,
ino prejmi ob veliko nozhnim zbali
prefveto refbno telo.

5. Ne imej fvatovfbine ob prepovedanih
zhafih.

V ' R a s d e 1 i k.

Od zirkvenih sapovedi pofebej.

1. Od pervih dvuj zirkvenih sapovedi.

A.  Perva zirkvena sapoved: Prasnuj sapovedane

praznike.

Pr.  Kaj zivkva supovč fkos pervo sapoved?

Odg.  Zirkva sapove fkos pervo sapoved, praš¬
nike ravno tako prasnovati, kakor ned^-
le, tedaj tudi ob prašnikih pozhivati, ne
delati, ampak poboshnedela dopernafhati.

38

Pr. Kaj prepovd zirkva fkos pervo sapo ved?

Odg.  Zirkva prepove fkos pervo sapoved, ob
prašnikih kaj takiga ftoriti, kar je ob
nedelah prepovedano, namrezh:

1. Hlapzhno delo bres potrebe ino pra-
vizhniga perpufhenja, katero delo je ob
prašnikih kakor ob nedelah zel dan
prepovedano.

2. Take opravila ino vefelja, katere te¬
mu dnevu ali nezhaft delajo, ali nje¬
ga pofvezhenje sadershijo.

B. Druga zirkvena sapoved: 4 SIifhi fveto mefho ob
neddlah ino prašnikih s’ fpodobnoj poboshnoftjo,

Pr.  Kaj je v’ drugi zirkvdni sapovedi sa»
povedano?

odg.  V’ drugi zirkvdni sapovedi je sapovd-
dano, ob nedelah ino prašnikih fveto
mefho zdlo ino s’ poboshnoltjo flifhati.

Pr.  Kaj fhe je vezli sapovddano, de bi ne-
ddle ino prašnike po namdjnu zirkve
pofvezhovali?

Odg-  De bi neddle ino prašnike po namdjiui
r.irkve pofvezhovali, je sapovedano, sra-
ven lvete mefhe tudi pridigo svefto
flifhati, fvete Sakramente pokore ino fve-
tiga rdfhniga teldfa prijdti, duhovne buk¬
ve brati, popoldnefhno bosbjo flushbo
obifkati, in« druge dobre dela dopernefti.

39

Pr.  Kaj je fkos drugo zirkvdno sapoved
sapovedano ?

Odg*  ,Skos drugo zirkvdno sapoved je prepo¬
vedana fofebno lenoba v’ flusbbi bosh-
ji ob nedelah ino prašnikih; kakor:

1. Kadar kdo žele mefhe ne flifhi, ali ka¬
dar nje'ne flifhi s' poboshnolljo, ali
k’ predigi le malokda pride.

2. Kadar kdo zhaf sapovedane flushbe
bosbje s’ jedenjam ino s’ piljeni, s'
igran jam ino s’ drugimi veleljizaini
dopernefe, katere od flushbe boshje
sadershijo.

1. Od fvete mejhe.

a'  Kaj fveta mefha je, ino kaj fe v’ tifti god(.
Pr.  Kaj je fveta mefha?

Odg»  4 Sveta melba je nekervavi ofer noviga
teftamenta, vfikdarfhen lpomin kervavi-
ga ofra, kaiei iga je Jesul Kriftuf na krishi

dopernefel.

j pr.  Kdo je fvelo mefho noterpoftavil ?

1 Odg' Jesul Kriftuf je iveto mefho per sadni
vezherji noterpoftavil,

i Pr.  Kako je Jesuf Kriftuf fveto mefho
[* noterpoftavil?

Odg.  1. Jesul' Kriftuf je vsel kruh ino kelih
s’ vinam.

2 On je poshegnal oboje, ino rekel zhres
kruh: To je mojo telo ; ino zhres kelih:
To je kelih moje kervi.

i

40

3- On je oboje dal, prizhujozbim apo-
ftolam savsbiti.

4. On je sapovedal: To Borite k’ mo-
jimu fpominu.

| Pr .Kdo ofruje v’katolfhki zirkvi fveto mefho ?

Per fveti mefhi ofruje na nevidno visho
Jesuf Kriftuf fara febe fvojimu nebefh-
kirau Ozhetu sa naf; na vidno visho pa
mefhnik ta ofer opravi.

Pr.  Sakaj opravi mefhnik fveti mefhni ofer?

Odg.  Mefhnik fveti mefhni ofer opravi;

1. Debi boshjo naj vikfhi gofpoftvo ino
naj vezhi oblaft, katero Bog zhres vfe
ftvari ima, fposnali.

2. De bi Bogu sa vfe njegove dobrote
hvalo dali.

3. De bi od Boga odpufbanje grahov
sadobili.

4. De bi od Boga vfe tifte gnade, katd-
rih fmo potrebni, fprofili.

Pr.  Komu fe ofer fvete mefhe ofra ?

Odg.  Ofer fvete mefhe fe le famimu Bogu
ofra ino ofrati samore.

I Pr.  Sa koga je ofer fvete mefhe od mefh-
nika ofran?

Odg.  Ofer fvete mefhe je od mefhnika sa
shive ino mertve ofran.

b.  Kako fe ima fveta mefha flifhati.

Pr.  Kako moremo fveto mefho flifhati?
Odg  .Sveto mefho moremo zelo flifhati, ne
Im^rao nobeniga imenitniga dela tifte is
laftne saliikarnofti samuditi; ni sadofti,

41

prizhujozh biti, kadar fe ona bčre; am¬
pak njo moremo l.fkerbno, 2. pofhtlivo,
3* pobosbno flifhali.

Pr.  Kateri fo naj imenitnejfhi deli fvetemefhe?

Od^.Najimenitnejfhi deli fvetemefhefo: Evan-
geli,ofrovanje,p6vsdi'govanje ino obhajilo.

Pr.  Kaj moremo per evangelji ftoriti?

Odg  Per evangelji fe moremo fpomniti, de
je nafha dolshnoft navuke evangelja sna-
ti, tudi pred želim fvetam fposnati, nje
sagovarjati, ino po njih shiveti.

(Pr.  Kaj moremo per ofrovanji ftoriti?

Odg.  Per ofrovanji moremo nafho mifel ino
namejn s’ mil Hjo ino s’ namejnam mefh-
nika fkloniti, ino fe Bogu ofrati,

Pr.  Kaj imamo per povsdigovanji ftoriti?

1  Odg*  P er  povsdigovanji moremo Jesufa Kri-
ftufa pod podobami kruha ino vina mo¬
liti, ino kadar na perli terkamo, fpo¬
snati, de fo nafhi grehi nad fmerljo Je¬
sufa Kriftufa krivi. Tudi moremo nafhe
grehe sgrivati, vero, vupanje ino lubesen
obuditi

j Pr.  Kaj moremo per obhajili mefhnika ftoriti?

Odg . P er  obhajili mefhnika, zhe fe kdo v’
djanji ne obhaja, naj on tifto na duhov¬
no visho ftori, to fe pravi, on more shel je
imeti, rdfhno telo Jesufa Kriftufa vred¬
no prijdti.

2* Od Predig.

Pr.  Kaj fhc vezh k’ boshji flushbj flifhi?

42

Odg,  Pridiga, poflufhanje boshje befede, ludi
f lil hi k' boshji flushbi.

Fr,  Sakaj moremo predigo flifhati?

Odg.  Predigo moremo flifhati:

1. Ker fe v’ predigah boshja befeda
pove ino raslaga.

2. Ker malo kateri zblovek refnize nalhe
vere sadofti dobro" ve ino saltopi; sa¬
kaj njih veliko v' mladofti ne pollu-
fha sadofti dolgo, ino fkerbno ker-
fhanfkiga navuka, v’katerim fe vdrni
ino djanjlki navuki raslagajo.

Pr.  Kaj more tifli ftoriti, kateri hozhe is
predig kaj prida imeli?

Odg • Kdor hozhe is predig kaj prida imdli,
more: 1.bres rasmifhlenja ino prav svefto
poflulhati. 2. To, kar fe pove, more na
febe oberniti, ne drugim ozhitati. 3. Sad-
nizh more pravo volo imeti, inofipersa-
devati, navuke predgarja ispolniti.

§. 2. Od treh sadnih sapovedi zirkve.

C Tretja zirkvena sapoved: Dershi sapovedane

poftne dni, kakor Ihtiridefetdanfki poft, fhtiri
kvatre, ino druge sapovedane pofte; tudi fe
sdershi ob petkih ino fobotah od mefene jedi.

Pr,  Kaj sapove tretja zirkvena sapoved?

Odg.  Tretja zirkvena sapoved sapov^, d.e fe
imamo ob petkih ino fobotah od mefe-
aih, ob drugih sapovedanih poftih pa tudi

43

od vfeh fort mlezhnih ino jajzhnihjedi
sdershali; svunaj zhe je vshitek takih je¬
di she perpufhen fkos pravizhno ino
gmajn navado, kakor je fkoro v’ vfeh
nčmfhkih deshelah vpelana.

Pr.  Ali fe tretja sapoved she žela ispolni,
zhe fe oh sapovedanih poftih le od pre¬
povedanih jedi sdershimo?

Odg , De fe tretja sapoved zčla ispolni, mo¬
remo ob sapovedanih poftih fi tudi kaj
pertergati, katero perterganje v’tem obfto-
ji, de le zhres dan le enkrat do fitiga najemo.

D.  Zheterta zirkvčna sapoved: Spovej fe vfako leto

naj menje enkrat naprejpoHavlenimu fpovedniku,
ino prejmi ob velikonozhnim zhafi prefveto
refhno telo.

Pr. Kaj sapovč zheterta zirkvena sapoved?

Odg . Zheterta zirkvena sapoved sapov^ vfa-
koletno fpoved, ino tudi fveto obhajilo
ob .velikonozhnim zhafi.

E. Peta zirkvšna sapoved: Ne imej fvatovfhine

ob prepovedanih zhafih.

Pr.  Kaj je fkos peto zirkv^no sapoved pre¬
povedano ?

Odg.  4 Skos peto zirkvdno sapoved je prepo¬
vedano, od perve adventne nedele no¬
ter do prašnika fvetih treh kralov, ino
od pepelnizhne frede noter do perve ne-
dčle po veliki nozhi fvatovfhino imčtt,

44

IV. P o ftav a.

Od Cvetih Sakrainentov.

L  K a s d e 1 i k.

Od [vetih Sakrainentov Jploh.

T/

Pr.  i-V a j je Sakrament?

Odg.  Sakrament je vidno snamenje nevidne
gnade, katero je od Kriftufa, nafhiga Go-
fpoda, k’nafhimu pofvezhenju poftavleno.

Pr.  Kako bomo mi fkos fvete Sakraraente
pofvezbeni?

Odg • Mi bomo 1 kos fvete Sakramente pofvezbe¬
ni, ker nam eni pofvezhujozho gnado ino
opravizhenje delijo, drugi pa lo gnado
v’ naf pomnoshijo.

Pr.  4 Skos katere Sakramente fe nanj navad¬
no pofvezhujozha gnada ino opravi-
zbenje podeli?

Odg  Pofvezhujozha gnada ino opravizhenje
fe nam navadno 1 kos Sakramente ker«
fta ino pokore podeli.

Pr.  Od koga imajo Sakramenti fvojo mozh
k’ djanju?

Odg-. Sakramenti imajo fvojo mozh k’djanju
od fvojiga sazbetnika Jesula Kriftufa,

Pr.  Koliko je Sakvamentov, ino kako fe
imenujejo?

45

Orfc.Sakramentov jefedem; oni fe imenujejo:

1. 4 Sv. Kerft,

2. c Sv. Firma.

3. 4 Sv. Refhno Telo.

4. 4 Sv. Pokora.

5. Sv. Pofledno olje.

6. 4 Sv. Mefhnikovo shegnovanje.

7. 4 Sv. Sakon.

11 .  R a s d e 1 i k,

Od fvetih Sakramentov pofebej.

§. i. Od Scikrcimenta fveliga kerft a.
Pr.  Kaj je fveti kerft?

Odg. t Sveti  kerft je pervi ino naj potrebnefhi
Sakrament, v’katerim Zhlovek fkos vo¬
do inobefedoboshjo od poerbaniga greha
ino od vfeb drugih pred kerftam ftorje-
nih grehov ozhifhen, ino v’Ariftuli ka¬
kor nova ftvar k’vezhnimu shivlenju pre¬
rojen ino pofvezhen bode.

Pr.  Sakaj fe fveti kerft imenuje pervi Sa¬
krament 1

Odg • , Sveti kerft fe imenu je pervi Sakrament
salo, ker more zhlovek pred kerfhen bili,
preden samore en drugi Sakrament prijeti!
Pr.  Sakaj fe lveti kerft imenuje naj potreb¬
nefhi Sakrament?

Odg.  (Sveti kerft fe imenuje naj potrebnefhi
Sakrament, ker bres kerfia nikdo, zelo
noben otrok, svelizban bili ne more.

Pr.  Kaj nam dopernefe Sakrament fveliea
ke.iia?

46

Odg »Sakrament fvetiga kerfta nam dopernefe:

1, Odpufhanje poerbaniga greha, ino
vfeh drugih pred kerftam ftorjenih gre¬
hov , tudi vfeh vezhnih ino zhalnih
fhtrajfing.

2. Nafhi dufhi fe v’ tiftim boshja gna-
da dodeli, fkos katero mi opravizhe-
ni, otrozi boshji, ino drbizhi vezhni-
ga svelizhanja poftanemo,

3, Ti, kateri kerft prejmejo, pridejo v’
zirkvo, ino poftanejo nje vudi.

4. Dufhi fe neisbriflivo snamenje vtif-
ne, sa tega volo tudi kerfta nik-
do ne more vezh kakor enkrat s’ve*
lanjam ino bres fmertniga greha prejeli.

Pr.  Kdo fme kerftiti?

Odg.'V'  lili fme vfak zhlovek kerftiti; svunaj
tč pa imajo farno fhkofi ino farmefhtri pra-
vizo kerltiti; s’njih perpufhenjam pa fme-
jotudi drugi mefhniki ino diakoni kerftiti.

pr.  Kaj more tilti ftoriti, kateri kerfhuje ?

Odg.  Kateri kerfhuje more!

1. Mifel ali namejn imčti, po poftavi
Jesufa Kriftufa kerftiti.

2. On more perfhonn, katero kerfhuje,
s’ naturalfkoj vodoj politi.

3. On more med poiivanjam te befede
isrezhli: Jes tebe kerftim vhmeni Boga
Ozheta, ino Sina, ino fvetiga Duha.

Pr.  Kaj fo botri ftoriti dolshni?

Odg . Botri fo dolshni, tifte, katerim fo per
ker iti botri, zhe ftarfhov ni, ali zhe ftarfhi
to samudijo, v’ kerfhanfki veri dobro
podvuzhiti.

47

2. Od Sakrainenta fvete firmo.

Pr.  Kaj je fveta firma?

Odg.  (Sveta firma je Sakrament, v’ katerim
kerfhen zhlovek fkos fveto krishmo ino
befedo boshjo od fvetiga Duha v’gnadi
poterdjen bode, de on fvojo .vero fta-
novitno fposna, ino po tifti shivi.

Pr.  Kaj nam dopernefe fveta firma?

Odg.  4 Sveta firma pomndshi pofvezhujozho
gnado, ino dodeli to pofebno gnado, de
kerfhen zhlovek vero ftanovitno fposna,
ino po tifti shivi; ona tudi dullii vtifne
reisbriflivo snamenje, sa tega volo ne
more nikdo vezh, kakor enkrat fitman biti.

Pr.V’  kakfhnim ftani more zhlovek biti, de
fveto firmo vredno prejme?

Odg.  De fveto firmo Vrddno prejmejo, more¬
jo fofebno odrafheni ludje v’ vdri ino
v’temu, karta Sakrament sadene, dobro
podvuzheni, ino v’(tani gnade biti' oni
fe morejo tudi s’ molitvijo ino s’ dru¬
gimi dobrimi delami k’temu perpraviti.

Pr.  Bodo k’ fveti firmi tudi botri isvoljeni?

Odg.  Tudi k’fveti firmi bodo botri isvoljeni.

6, 3. Od prefvetiga Sakrainenta refhniga
y  Telefa.

Pr.Kaj je Sakrament prefvetiga rcfhnigaTeldfa?

Odg.  Sakrament prefvetiga rdfhniga Teldfa je
naj fvetejfhi Sakrament, je pravo telo
ino prava kri nafhiga Gofpoda Jesufa
KriCtula pod podobami kruha ino vina.

48

Pr.  Kako jc tfilo ino Im Jesufa Kriftufa
prefvetim refhnim tefefi prizhujozho ?

Odg.  1. Pod podobami kruha je shivo telo
Jesufa Kriltula, tedaj tudi njegova kri
ino dufha prizbujozha.

2. Pod podobami vina ni le kri, ampak tu¬
di telo Jesufa Kriftufa ; on je pod \fa-
koj podoboj, ino pod vfakim tudi naj
inenjfhim delam tiftih zel, kakor
Bog ino zhlovek, prizhujozh.

Pr.  Kaj fe is tega svisha ?

Odg.  is t e g a fe svisha:

1. De Jesufa Kriftufa v’prefvetim Sakra-

tr menti refhniga telefa moliti moremo.

2. De ti (ti, kateri Sakrament ivetiga refh¬
niga telila tudi le pod enoj podoboj,
ali tudi le v’enim deli hoftie savsbije,
Jesula Kriftufa zeliga, to je, tako dobro
njegovo telo kakor njegovo kri prejme.

3. De Jesuf Kriftuf tako dolgo, dokler
podobe nilo pozerane, pod tiftimi
vdeluj prizhujozh oftane.

Pr.  Kda ino k’zhemu je Jesuf Kriftuf Sakrn-
ment I vetiga refhniga telefa noterpoftavil?

Odg ■ Jesti( Kriltul je Sakrament Ivetiga refhni¬
ga telela noterpoftavil, kadar je s’fvoji~
mi jogri velikonozhno jagne jedel :

1, KMppminu fvojiga terplenja ino fnjerti.

2, De bi dufhe vernih k' vezhnimu shi-
vlenju fhpishal

Fr.  Ali IVno mi do lahni, Sakrament fvelig»
refhniga telefa prejeti.

4S>

Odg.  Mi frao dolshni, Sakrament fvetiga
refhniga telefa prejeli, kčr je to Jesuf
Kriftuf ozhitno sapovedal, ino ga noter-
poftavil, de bi naf k’ vezhnimu shivld-
nju fhpishal.

Pr,  Kda fmo dolshni, Sakraraent fvetiga
refhniga teldfa prejeli ?

Odg.  Po sapovedi Zirkve fmo dolshni pod.
fmertnim grdham, Sakrament Ivetiga
refhniga telefa naj menje enkrat v’ leti,
ino fizer ob velikonozhnim zhafi, pre¬
jeti.

Pr.  Ali ta fveti Sakrament fhe tudi ob drU-
gih zhafih prejeti moremo?

Odg . Ta fveti Sakrament, moremo tudi pre¬
jeti v’ fmertni nevarnofti, ker je popot-
niza k’ vezhnimu svelizhanjo. Zirkva
tudi sheli, de bi ga verni vezhkrat v*
leti prejeli, ker je duhovna fbpisha ino
shivesh dufhe.

a.  Od perpravlcnja k’ vrednima vshitku tega
Sakramenta.

Pr,  Kaj moremo ftoriti, ako llozhemo fveto'
refhno telo vredno prejeti?

Odg.  Ako hozhemo fveto refhno telo vredno
prejeti, fe moremo poprej prav ino do¬
bro k’ tčmu perpraviti.

Pr.  Kolikojno je perpravlenje k’ vrednimi*
vshitku Ivetiga refhniga telila?

Odg.  Perpravlenje, katero je k’ vrednima 1
vshitku fvetiga refhniga telefa potrebno,
je dvojno; eno sadene dufho, drugo telo.

I>

50

Pr.  V’ zhdmu obftoji perpravlenje, katero
dufho sadene?

Odg.  Perpravlenje, katero dufho saddne, ob¬
ftoji v’ zhiflofti vefti, ino v’ pobosh-
nofli ferza.

Pr.  Kaj fe pravi: zhifto v^ft imeti?

Odg.  Zhifto veft imeti, fe pravi, od fmert-
nih grehov proft biti, to je, v’ flani po-
fvezhnjozhe gnade fe snajti.

Pr.  "V’ zhemu obftoji poboshnoft ferza?

Odg.  Poboshnoft ferza obftoji:

1.  V'obud(inju vere, vupanja ino lubesni.

2. "V’ molenji prefvetiga Sakramenta
rdfhniga telefa,

3. V’ hvaleshnimu fpominu na fmert
Jesufa Kriftufa, na katero fpomniti je
ta Sakrament noterpoftavlen ino vshi-
vati sapovedan.

4. V’ ponishnofti ino obud^nji drugih
kerfhanfkih zhednofti, fofebno pa v’
lubesni blishniga

Pr.  Kako fe moremo, kaj telo sadene, per-
praviti, de Sakrament fvetiga refhniga
telefa vrtnino prejmemo ?

Odg.  De Sakrament 'fvetiga refhniga telefa
vredno prejmemo, moremo svunaj ne¬
varne bolesni:

1. Od poinozhi tefh biti.

2. V’ polbtenim oblazhilu priti, ino s’
naj vezhim pofhtovanjam k’ boshji
miši perftopiti.

b.  Od tčga, kar je per vshiranji fvetiga rčfhniga
teleta ftoriti.

Pr k  Kaj moremo ftoriti, kadar fe pred ob-
hajilam Conflteor moli?

Odg.  Kadar fe pred obhajilam Conflteor
moli, moremo fhe enkrat grivingo zhres
nafhe grdhe obuditi.

Pr.  Kako fe moremo sadershati, kadar mefh-
nik ludem fveto hofljo pokashejo?

Odg.  Kadar mefhnik ludem fveto hofljo po¬
kashejo, moremo tifto ponishno moliti,
na perli terkati, ino rezhi: Gofpod, jes
nifim vreden, de ti grefh pod mojo ftre-
ho, ampak rčzlii le befedo, ino osdra-
vlena bo moja dufha.

Pr.  Kako fe imamo per prejemanji fvete
hoftje sadershati?

Odg.  Per prejemanji fvete hoftje fe vufta
zliedno odprejo, fe polosbi jesik na fpod-
no vuftnizo, le vseme bel pert, zhe je
kateri pred rokami, pred fe, fe savshije
fveta boftja bres shvezhenja ali dolgiga
dershanja v’ vuftah.

Hi  Od tega, kar po fvetim obhajili ftoritj morcmd.

Pr.  Kaj moremo po fvetim obhajili ftoriti?

Odg.  Po fvetim obhajili moremo.*

1. Jesufa Kriftufa sahvaliti sa nef konzhno
gnado, katero je on nam fkos to fka-
sal, de le je vredniga ftoril, k’ nan*
priti;

2. Njega v’ ponishnofti moliti-

D 2

5 *

3. jše njemu gorofrati;

4. Njega profiti, de bi on s’ fvojoj gna-
doj v’ naf flanovitno oftati hotel;

5. Vdro, vupanje ino lubdsen obuditi,
ino vfe fiorjene dobre naprejvsetja
ponoviti;

6. Njemu vfe nafhe nadloge ino potrebe
dufbe ino telila naprejnefli.

4. Od Sakramenta pokore.

Od tčga, kar je najpred od tega Sakramenta po¬
treba snati.

Pr« Kaj je Sakrament fvete pokore?

Odg.  Sakrament fvete pokore je Sakrament,
v’ katerim k’ temu poftavlen mefhnik
na mefto Boga grefbniku po kerfti ftor-
jene grehe odpufti, ako fe njih sgrivano
ino zhifto fpove, tudi refnizhno volo
ima, fe pobollhati, ino pravo pokoro
delati.

Pr,  Je Sakrament fvete pokore vfern potreben ?
Odg,  Sakrament fvete pokore je vfem potre¬
ben, kateri fo po kerfiu fmertno grefhili.
Pr.  Kaj mi sadobhno fkos Sakrament fvete
pokore ?

Odg.  Mi sadobimo fkos Sakrament fvete po¬
kore: 1. Odpufbanje grehov. 2 Odpu-
fhanje vezhnih fhtrajfiug. 3. Gnado
bosbjo. 4 Mir vefti.

Pr.  Kaj fe pravi; pravo pokoro delali?

Odg.  Pravo pokoro delati, fe pravi, k’ Bogu
fe verniti, od katdriga fe je kdo fkos
gr^h odvernil, fvoje grehe zhertiti, ref-

»3

ni ah no skrivati, tiftili le fpovedati , in«
sa nje sadolti ftoriii.

Pr.  Kaj je k’ Sakratnentu pokore potrebno?

Odg . K’ Sakramentu pokore je pet d<žlor
potrebnih.

Pr.  Kateri fo ti pet deli ?

Odg.  Ti pet deli fo: 1. Premifhlavanje vdfti.
2. Grivinga. 3. Terdno naprejvsetje. 4.
( Spoved. 5. Naloshena pokora.

a.  Od premifhlavanja vetli.

j Pr. Kaj fe pravi: v^ft premifhlavati?

Odg.  Veit premifhlavati, fe pravi, premifliti,
kaj Irao mi od Ivoje sadne fpovedi, ali
od zhafa, kadar fmo sazh^li grčh fposna-
ti, pregrefhili.

Pr. Kaj moremo per premifhlavanji vdlti
ftoriti 1

Odg.  Per premifhlavanji vefti moremo naj
poprej lvetiga Duha na pomozh klizati,
de na( rasfveti ino nam fposnati d&,
kaj ino s’ zhem fmo mi pregrefhilij po¬
tem moremo premifliti:

4 Sploh:

Ali fmo s’ mifhlenjam, s’ posbelenjam,
s’ befedami, ali zelo v ’  djanji grefhili,
Sraven tdga fe moremo tudi fpomniti
na forto ino fhtevilo fmertnih grehov,
kakor tudi na okolfhine, katere greh sa
posnanje povezhajo ali fpremenijo.

Pofebej:

1. Ali fmo soper defet boshjih sapovedi,
ali soper pet zirkvenih sapovedi grefhili.

54 v

4. Ali fmo eniga ali vezh, laftnih ali
tudi ptujih grehov krivi.

SS/AIi fmo dela milofti proti blishnifliu
z fkasati, ali kaj drugiga dobriga, kar
fmo ftoriti dolshni bili, opuftili.

4- -Ali fmo dolshnofti fvojiga ftana fpol-
nili ali ne.

Pr.  Kaj je per premifhlavanji hudih mifli
ino shčlj sapomniti ?

Odg.  Per premifhlavanji hudih mifli fe more
gledati, zhe je zhlovek radovolno do-
padenje imel, ino per sheljah, ali je on
pervolil, ako ravno djanje fe ni sgodilo.

Pr, Kako fe sna zhlovek per premifhlavanji
včfti na fhtevilo fmertnih grehov fpom-
niti ?

Odg.  Per premifhlavanji vefti fe sna zhlo¬
vek na fhtevilo fmertnih grehov fpom-
niti, kadar on pomifli, zhe fe je grdh
vfak dan, vfak teden, vfak meiez sgo-
dil, ino kolikokrat na dan, na tčden
ali mefez.

b.  Od grivinge,

\Pr.  Kaj je grivinga ?

Odg.  Grivinga je zhertenje greha'zhres vfe
hudo, ino snotrajna shaloft zhres ras-
shalenje Boga, s’terdnim naprejvsetjam,
Boga ne vezb rasshaliti,

pr.  Kakfhna more grivinga biti?

Qdg.  Grivinga more biti: 1. snotrajna, 2.
zhres naturo, 3. zhres vfe drugo, ino
4. zhres vfe grehe.

Si

Pr.  Kako je grivinga snotrajna ?

Odg.  Grivinga je snotrajna, kadar ni farao
v’ vuftab, ampak tudi v’ ferzi, to fe pra¬
vi, kadar grefhnik ne išrezhe farno s’
befedami fvoje shalofti, temuzh kadar
tudi snotraj v’ ferzu shaloft obzhuti.

Pr.  Kako je grivinga zhres naturo?

Odg.  Grivinga je zhres naturo, kadar je gr^fh-
nik fkos gnado fvetiga Duha, ino fkos
zhresnaturne vsroke k’ grivingi ganjen.

pr.  Kda je grivinga farno naturna?

Odg.  Grivinga je lamo naturna, kadar grefh-
nik farno sa pofvetnih vsrokov volo grdh
obshaluje ino zherti; poftavim, kdr je
zliafno nefrezhen poflal, ino v’ framoto
ali fhkodo prifhel.

pr.  Ali je farno naturna grivinga sadoffi, per
Bogu odpufhanje sadobiti?

Odg.  ( Samo naturna grivinga ni sadofti, per
Bogu odpufhenje sadobiti.

Pr.  Kda je grivinga zhres vfe drugo?

Odg.  Grivinga je zhres vfe drugo, kadar je
grefhniku bolj shal, de je Boga rassha-
lil, kakor de bi vfe na fveti bil sgubil.

Pr.  Kako je grivinga zhres vfe grehe?

Odg.  Grivinga je zhres vfe grehe, kadar vfe
grehe, nobenima vunvsetiga, obfčsbe.

Pr.  Kolikojna je zhresnaturna grivinga? ^

Odg.  Zhresnaturna grivinga je dvojna: po-
polnama ino nepopolnama.

Pr.  Kaj je popolnama grivinga?

Odg.  Popolnama grivinga je zhresnaturna
ahaloft ino zhertenje greha, ker fnuo

5 «

Boga, naj vikfhi dobroto, katero zhres
vfe lubimo, rasshalili; sraven tega more
terdno oaprejvsetje biti, Boga ne vezh
rasshalili.

Pr.  Kako fe popolnama grivinga obudi?

Odg*  Popolnama grivinga fe tako obudit
\ Moj Bog! vfi moji grehi me is feria
grivajo, ker fim jes fkos nje tebe, mo-
jiga lubesniviga Boga , naj vikfhi ne-
fkonzhrto dobroto, katero is ferza lubim,
rasshalil. Jes fi terdno naprejvsemeriJ,
s’ tvojoj gnadoj mojo shivl^nje pobol-
fhati, ino rajlhi vfe, tudi fmert terpeti,
kakor tebe, mojiga Boga, naj vikfhi do¬
broto, s’ enim greham vezh rasshalili.
Daj meni gnado, mojo naprejvsetje der-
shati; sato te profim fkos nefkonzhanO
saflushenje tvojiga boshjiga ,Sina, na-
fhiga Golpoda ino Svelizharja, Jesufa
Kriftufa.

Pr.  Kaj more tifti ftoriti, kateri hozbe po¬
polnama grivingo obuditi ?

Qdg . Kdor hozhe popolnama grivingo obu¬
diti, more: 1. Boga sa njegovo gnado
profiti. 2. ,Si dobro k’ ferzu vseti, kdp
tifti je, kateriga je on rasshalil. 3. Vezh-
krat grivingo obuditi.

Pr.  Kda je zhlovek dolshen, popolnama gri¬
vingo obuditi?

Odg.  Zhlovek je dolshen, popolnama grivingo
obuditi: 1. Kadar bi imel en fvet Sakra-
■ fnent prejeti, pa ni v’ flani gnade, ino

perloshnofti nima, fe (povedati. 2. Ko-
jikorkral fev'fnaertni nevarhofti snajde.

Pr.  Kda fhe je vezh popolnama grivinga
obuditi ?

Odg.  Plav balih O je, popolnama grivingo
vlak den obuditi, pofebno prejden Ipat
gremo.

Pr.  kaj nam dopernefe popolnama grivinga?

Od',  t Skos popolnama grivingo sadobijo vfi
° ti Iti odpufhanje vfeh grehov, kateri ni¬
majo perloshnofti, pa vunder pravo vo-
lo, fe fpovedali, kak hitro je mogozhe.

Pr.  Kaj je nepopolnama grivinga?

‘ Odg.  JSepopolnama grivinga je zhresnaturna
shalolt. iuo zherlenje greha, ali sato, ker
je greh lam na febi gerd, ali sato, k^r
grefhnik nebefa sgubi, ino vezhno fhtraj-
fingo v’ pekli saflushi; sraven tega more
terdno naprejvselje biti, Boga ne vezh
rasshaliti.

Pr,  Kaj more grefhnik, kateri nepopolnama
grivingo obudi, fhe vezh ftoriti?

Odg.  Grefhnik, kateri nepopolnama grivingo
obudi, more fkos saflushenje Jesufa Kri-
Itufa odpufhanje Tvojih , grehov vupati,
ino Boga kakor sazhelnika vfe pravize
ino fvoje pravizhnofti lubiti sazheli.

Pr.  Kako fe nepopolnama grivinga obudi?

Odg.  Nepopolnama grivinga fe tako obudi:

Moj Bog! meni je shal is zeliga ferza,
de fini tebe rasshalil. Jes zhertim ref-
nizhno, ino fovrashim is ferza moje
grčhe, sato kč r fo na febi gerdi, kakor

58

tudi salo, kčr fim fkos nje nebeSfa sgu-
bil, ino pekel saflushi! • ino kakor jes
grehe fovrashim ino zhertlm, tako jes
pravizo, ino tebe, o moj Bog! odsdaj
lubim, kateri fi sazhetik vfe pravize,
Jes savupam od tvoje nefkonzhne mi-
lofti, fkos saflushenje Jesufa Kriftufa mo-
jiga svelizharja odpufhanje mojih gra¬
hov, ino fi terdno naprejvsemem, s’ tvo-
joj gnadoj sa naprej ne vezh grefhiti.

c.  Od terdniga naprejvsetja.

ijRr,_Kaj je terdno naprejvstitje ?

Odg.  Terdno naprejvsetje je refnizhna vola,
fvojo shivlenje pobolfhati, ino ne vezh
grefhiti.

Pr,  K’ zhemu more ta perpravlen biti, ka¬
teri refnizhno volo ima, fe pobolfhati?

odg.  Kdor refnizhno volo imd, f e  pobol¬
fhati, more perpravlen biti:

1. Yfeh grehov, kakor tudi biishnih per-
loshnofti ino nevarnofti k' grehu fe
ogibati.

2. 'Vfenm nagnjenju k’ grehu fe soper-
ftaviti, ino vfe k’ ohranjenju gnade
potrebne pomozhi prejeti.

3. Ptujo blago naša j dati, pohujfhanje,
katero je greh ftoril, ino fhkodo, ka¬
tera fe je blishnimu na njegovi zhafti,
na blagi ali na drugo visho sgodila,
sopet popraviti.

4. Vfem fovrashnikam ino rasahalnikam
is ferza odpuftiti.

59

5- Vfe dolshnofti fvojiga ftana svefto
fpolniti,

d.  Od fpovedi.

I^V-JKaj je fpoved?

Odg.  ( Spoved je sgrivano fposnanje, fkcs
katero fe grefhnik pred sa fpovedova-
nje pravizhno poftavlenira mefhnikam
Ivojih florjenih grehov obtoshi, de bi
od njega odveso sadobil.

Pr.  Kakfhna more fpoved biti ?

Odg.  4 Spoved more zhifta biti.

Pr.  Kako je fpoved zhifta?

Odg.  4 Spoved je zbifta, kadar fe grčfhnik
vleh fvojib fhe ne fpovedanih grehov
pred fpovednikam zhifto, pravizhno, ino
bres sadershanja obtoshi, tako, kakor fe
oh po Ikerbnim premifhla vanju vefti
kriviga fposna. ,

Pr,  Ali fpoved vela, ako grefhnik is ftraha
ali framoshlivofti v’ fpovedi fmerten
greh samolzhi?

Odg.  Ako grefhnik fmerten greh is ftraha
ali iš framoshlivofti v’ fpovedi samolzhi,
, njegova fpoved ne le nizh ne veld, am¬
pak taki grefhnik fhe en nov fmerten
greh ftori, ker on Sakrament pokore
nevredno prejme.

Pr.  Kaj more grefhnik ftoriti, kateri je v’
fpovedi fmerten greh vedama, ali is oh-
dolshlive nemarnofti samolzhal ?

Odg.  Grefhnik, kateri je v’ fpovedi fmerten
greh vedama, ali is obdolshlivo nemar-

60

nofli samolzhal, ni ' farno dolsbeii tčga
samolzhaniga greha fe ('povedali, ampak
le tudi obtoshiti:

1. V’ koliko fpovedih je on ta greh
samolzhal.

2. More on \fe fpovedi, katere je on po
samolzhanim grehu opraVil, ino v’ ka¬
terih le je on Imertnih grehov obto-
shil, kakor tudi tifto fpoved popolnama
ponoviti, v’ kateri je fmerten greh sa-
inolzbal, zhe fe je v’ ti (ti fpovedi tu¬
di drugih (inertnih grehov fpovedal.

3. 4 Se more fpovedati, ako je on, ino
kolikokrat v’ tem ftani prefveto rdfhno
telo prejel, ino ako fe je to tudi ob
velikonozhnim zhafi sgodilo.

4. More povedati, ali je tudi druge fvete
Sakramente v’ t6m ftani prejel.

Pr,  Ali zhlovek ima vsrok, per fpovedi fe
framovati ali bati?

Odg , Zhlovek nima vsroka, per fpovedi fe
framovati ali bati:

1. Kčr fe on ni framoval pred Bogara,
kateri vfe vidi, grefhiti, ino ker fe ni
bal od njega na vekomaj pogublen biti,

2. Ker je bolfhi fvoje grehe na tihem
fpovedniku povedati, kakor v’ grehih
nepokojno shiveti, nefrezhno vmreti,
ino na foden dan sa tega volo pred
želim fv^tam saframovan biti.

3. Ker fe fpovednik fam laftnih flabo-
fti kriviga ve, ino 5 a lega volo s’
grefhnikara vfmilenje ima.

61

4 . Kdr je fpovednik podfmertnim gre-
bam, ino pod naj oftrejfhimi zbafni-
mi,ino vezhnimi fhtrajfingami mol-
zhati dolshen.

Pr.  Kako fe more grefhnik v’ fpovedi fpo¬
vedati ?

Odg*  Grefhnik fe more v’ fpovedi

1. 'Vfelej saftopno, ino kolikor je mo-
gozhe, s’ pofhtenimi befedami fpo-
včdati,

2. Tako govoriti, de je le od fpoved-
nika, ne pa tudi od okoliftojezbih
flifhan.

Pr,  Ali fmo rtti dolshni, tudi odpuftlivih ali
majhnih grehov fe fpovedati?

Odg.  Mi ni fmo dolshni, odpuftlivih ali majh¬
nih grehov fe fpovedati, vunder je to
prav haflivo ino dobro.

Pr.  Kaj more grefhnik ftoriti, prejden sazhne
grehov fe fpovedovati?

Odg .' Prejden grefhnik sazhne, grehov fe
fpovddovati, more poklekniti, fveti krish
ftoriti, ino k’ fpovedniku rezhti: Zafti-
vreden, jes njih profim sa fveti shegen,
de bi le fvojih grehov prav ino zhilto
fpovedati mogel.

Pr.  Kaj more ftoriti, kadar je on od fpo-
vednika shegen prejel ?

Odg.  Kadar je on od fpovednika shegen pre¬
jel, more, ako zhaf ino okolfhine per-
pullijo, ozhitno fpoved ali Confiteor mo¬
liti. Tako: Jes vbogi grefhni zhlovek
fe fpovčm ino fposnam Bogu, vfegamo-

62

gozbnimu, Marii prezhifti divizi, vfdm
lubim fvetnikam, ino njim, duhovni
ozha, na meflo Boga, de fim od moje
sadne fpovedi, katera je bila (tukaj fe
imenuje dan sadne ipovedij doftikrat
ino veliko grefhil s’ miflami, s’ befeda-
mi ino s’ djanjam-, pofebno pa, de fim
i, t. d.

Sdaj fe sazhne po sgoraj popifani vishi,
ino kako le vfak grefhnik pred Bogam
kriviga fposna, fvojih grehov fpovedo*
vati.

Pr.  Kako fe fpoved fklene ?

Odg>  c Spoved fe fklene s’ temi befedami:
Ti ino vfi moji drugi vedni ino nevdd-
ni grebi, katere fim ali fam ftoril, ali
fim kriv bil, de fo nje druge florili,
mene is ferza grivajo, ker fim fkos nje
Boga, naj vikfhi ino vle lubesni vredno
dobroto, rasshalil. Jes fi tudi terdno
naprejvsemem, mojo shivlenje pobol-
fhati, vfeh perloshnofti k’ grehu fe var-
vati, ino nikdar vezh grelhiti. JeS njih
profim, zbaftivrddni, sa odveso mojih
grehov ino sa vredno pokoro.

1 e. Od naloshene pokore ali sadoftillorjenja.

Pr.  Kaj fe saftopi pod naloshenoj pokoroj,
katera k’ Sakramentu fvete pokore flifhi?

Odg.  Pod naloshenoj pokoroj, kaldra k’ Sa¬
kramentu fvete pokore flifhi, le safto-
pijo tifte dela, katere fpovednik grefh-*

63

niku sa [povedane grehe sa pokoro na-
loshijo.

pr.  Sakaj fo grefhniki dolshni, Bogu fhe
sadolti ftoriti, ako ravno je she Kriftuf
sa grehe sadofti ftoril ?

Odg.  Grefhniki fo tudi, ako ravno je she
Kriftuf sa grehe sadofti ftoril, fhe. dol-
shni, Bogu sadofti ftoriti:

1. Ker ti, kateri hozhejo Kriftufoviga
sadoftiftorjenja deleshni poftati, k’ te¬
mu pomagati ino toliko ftoriti morejo,
kolikor premorejo, de bi Bogu ftor-
jeno rasshalenje 'popravili’

2. Ker Bog gielhnikfV, katerim je dolg
greha ino vezimo fhlrajfingo odpuftil,
fhe tudi vezhkrat zhafrto fhlrajfuje.

Pr.  Je naloshena pokora potreben del k’ Sa-
kramentu pokore ? ; v

Odg.  Naloshena pokora je tako potreben d^i
k’ Sakramentu pokore, de bi, svunaj
nemogozbofti, tifto opraviti, Sakrament
pokore bres nje ne bil popolnama.

Pr.  K at^re dela fe v’ Sakramentu pokore
naloshijo?

Odg.  Molitva, poft, almoshno dajati, ino dru¬
ge [pokorne dela, katere fo velikofti ino
kaklhinofti grehov permerjene, fe grefh-
niku sa pokoro naloshijo,

Pr.  Kfiko fe naloshena pokora more opraviti 2
Odg.  Naloshena pokora fe more opraviti:

1. S’ ponishnim lerzam.

2. Svefto tako, kakor je naloshena,

3. Bres odloga, kakor hitro je mogozhe.

Perftavik od odpufikor.

j Pr.  Kaj fo odpuftki ?

Odg.  Odpuftki fo odpufhanje zhafnih fhtraj-
fing, katere bi mi po odpufhenim dolgi
grehov v’tem shivlenji, ali pa po fmerli
terpeti mogli.

'j Pr.  Kaj morejo katolfhki krifljani od od-
pultkov varovati?

Odg.  Katolfhki krifljani morejo od odpuft-
kov verovati: ,

1. De prava zirkva od J^sufa Kriftufa
oblaft ima, odpuftke deliti.

2. De nam moznno baflivo je, te od
zirkve deljene odpuftke sadobiti.

Pr.  Je vezh kakor ena forta odpuftkov?

Odg.  Odpuftki fo popolnama, mo fo tudi
nepopolnama.

Pr,  Kaj fo popolnama odpufiki?

Odg.  Popolnama odpuftki lo odpufhanje
vfeh zhafnih fhtrajfmg, katere je grefh-
nik saflusbil.

Pr.  Kaj fo nepopolnama odpuftki?

Odg.  Nepopolnama odpuftki fo lifti, fkos
katdre ne bodo vle zhafne fhlrajfinge,
ampak le en del tiftih odpufhen Tak-
1'bni lo odpuftki od fhliiidefet dni, od
eniga ali , vezh let.

Pr,  Ali naf zirkva fkos odpuftke ne odveshe
od dolshnofti, sa grehe sadofti ftoriti ?

Odg • Zirkva naf fkos odpuftke ne odveshe
zelo od dolshnofti, sa grehe sadofli fto¬
riti; ona le hozhe:

jjl  65

1. V’ naf duh pokore obuditi, ino fkerb
plazhati, s’ kateroj fpokorne dela
opravlarao.

2. Nafhi flabofti ino nepremosbnofti
na pomozh priti, katere naf vzhafi
sadershita, Bogu tako sadofti ftoriti,
kako bi mogli.

Pr.  Kaj je na dalje potrebno, odpuftke sa-
dobiti 2

Odg.  Odpuftke sadobiti, je potrebno:

1. De fmo v’ ftani gnade boshje,

2. De naprejpifane pogodbe ispolnimo.

^ 5. Od Sakramenta pofledniga olja.

Pr.  Kaj je fveto pofledno olje?

Odg.  .Sveto pofledno olje je Sakrament, v'
katerim bolnik fkos masanje s’ fvetim
oljarn ino fkos naprejpifano molitvo
mefhnika gnado boshjo k' osdravlenju
dufbe ino vezhkrat tudi telefa sadobi.

Pr.  Sakaj fe ta Sakrament imenuje pofled¬
no olje?

Odg.  Ta Sakrament fe pofledno olje ime¬
nuje, ker fe med vfemi fvetimi masa-
njami, katere je Gofpod, nafh svelizhar,
fvoji ziikvi sapovedal, naj na sadnje deli.

p r  ICaj nam dopernefe fveto pofledno olje 2

Odg.  .Sveto pofledno olje nam dopernefe:
Pomnoshenje pofvezhujozhe gnade.
g, Odpufhanje malih ino tiftih velikih
grobov, katerih fe bolnik is neob-
dolshlive posablivofti ali is nepre-
moshnofti ni fpovedal,

E

66

3. Odrefhenjc od hudih naftopkov gre¬
hov ino od njih oflankov.

4. Mozh nadJesovanju ino fkufhnjavam
hudizha fe soperftaviti.

5 Pornozh proti preveliki hridkofti
blishne fmerti ino prihodne fodbe.

6. Tudi vezhkrat telelrio sdravje, kadar
je k’ dulhnimu svelizhanju.

Pr.  Kako fe ima bolnik k’ pollednimu olju
perpraviti?

Odg,  Bolnik fe ima k’ poflednimu olju per¬
praviti s’ shivoj veroj, ino s’ terdnim
savupanjam na Boga; s’popolnim isro-
zhenjam v’ boshjo volo; pred vfem pa
fe ima fkos fveto fpoved v’ ftan gnade
poltaviti, ali, zhe fe fpovedati ne more,
pravo grivingo zhres fvoje grehe obuditi.

Pr.  Je pofledno olje k’ svelizhanju potrebno?

Odg.  Pofledno olje k’ svelizha nju ni zelo
potrebno, vuuder bolnik naj ne samudi,
tifto prejeti, ino fizer savolo veliko gnad,
katere fkos tifto sadobi.

(j, Od Sakramenta mefhnikov shegnovanja.

Pr,  Kaj je Sakrament shegnovanja fploh?

Odg.  Sakrament shegnovanja fploh je Sakra¬
ment, Ikos kateriga til tim , kateri le k s
flushbi zirkve podajo, duhovna oblaft ino
pofdbna gnada dodeljena bode, nekatdre
zirkvdne opravila k’ zhafti boshji ino k’
svelizhanju dufh prav ino fveto opraviti.

Pr,  Kaj je Sakrament mefhnikoviga shegno¬
vanja pofebej?

(57

Odg . Sakrament mefhnikoviga shegnovanja
pofebej je Sakrament, fkos kateriga tdm,
kateri sa mefhnike šhegnani bodo, oblaft,
tako dobro v’pravo telo Jesula Kriftufa,
kakor tudi v’ duhovno telo, katero fo
vdrni, dodeljena bode.

Pr.  "V’ zhemu obftoji oblaft mefhnikoviga
shegnovanja ?

Odg,  Oblaft mefhnikoviga shegnovanja ob¬
ftoji v’ temu :

1. De mefhniki kruh ino vino v' pravo
telo ino v’pravo kri nafhiga Gofpoda
Jesula Kriftufa fpremeniti, ino tifto
nebefhkimu Ozhetu ofrali samorejo,

2. De vernim grehe odpuftiti ali sader-
shati samorejo.

7. Od Sakramenta freliga sakona.

Pr.  Kaj je Sakrament sakona ?

Odg,  Sakrament sakona je nelozhliva sav<$sa, ,
L  fkos katero fe dvd nesakonfki kerfhan-
fki perfhoni, mosh ino shena, po na¬
vadni fhegi sarozhita, k’ zhemu njima
Bog lkos ta Sakrament gnado dd, de v'
tvojim sakonfkim Itani noter do fmerti
bogabojezha oftaneta, ino fvoje otroke
po kerfhanfkim sredita.

Pr,  Kako imenuje apoftol Pavl ta Sakrament?

Odg.  Apoftol Pavl imenuje ta Sakrament ve¬
lik Sakrament v’ Kriftufi ino v’ zirkvi;
ker duhovno edinoft Kriftufa s’ fvojoj
zirkvoj pomeni.

Pr.  K’ zhemu je sakonfki ftan poftavlen?

E 2

68

Odg.  Sakonfki ftan je poftavlen;

1. De bi fe zhltjvefhki rod pomnoshil.

2. De bi sakonfki en drugimu na po-
mozh bili.

3. Sa branilo soper nezbifto poshelenje
mefa.

Pr.  Je sakonfki ftan potreben?

Odg • Sakon je fploh sa rasfhiranje zhlovefh-
kiga roda potreben, ne pa sa vlakiga
zhloveka pofebej; sakaj nesakonfki ftan
je sa ene perfhone bol popolnama.

Pr.  Kaj nam dopernefe Sakrarnent sakona?
Odg,  Sakrarnent sakona pomnoshi pofvezhu-
jozho gnado, ino da to pofebno gnado:

1. De sakonfki brumno noter do fmerti
vkupej shivijo.

2. De fv oje otroke v’bosbjimu ftrahu redijo.
Pr,  Kaj hozhe zirkva od perfhon, katere v’

sakon ftopijo?

Odg.  Zirkva hozhe od perfhon, katdre v’
sakon ftopijo :

1. De med njimi nobeniga sadershka ni.

2. De sa tega volo v’ sakon ftopijo, sa
zhefar volo je poftavlen.

3. De fe v’ boshjimu ftrahu s’ zhifto veftjo
v’ ta ftan podajo, ino sa tega volo poprej
k’ fveti (povedi ino k’ obhajilu grejo.

Pr. Kaj morejo tifti ftorili, kateri v’ sakon
ftopijo?

Odg.  Tifti, kateri v’ sakon ftopijo, morejo tri¬
krat oklizani biti, fi sakonfko s\eftoft
vprizho dvuj prizh pred fvojim farmefh-
tram oblubiti, ino fe porozhiti puftiti.

71

\

Odg.  Rasne forte ftorjenih 'grahov fo te: 1.

^Sedem naglavnih ali poglavitnih grehov.

2. ( Sheft grehov soper fveliga Duha. 3.

( Shtirje v’nebo vpijozhi grebi. 4. Devet

ptu]ih grehov.

Pr.  Kateri fo fedmeri naglavni grehi?

Odg.  Nafledni fo fedmeri naglavni grehi:

1, Napuh ali prevsetnoft. 2. Lakomnoft.

3. Nezhiftoft. 4 Nevofhlivoft. 5. Po-
shrefhnoft ali shertje ino pijanoft. Q,
( Serd ali jesa. 7. Lenoba ali vtraglivoft.

Pr.  Ka teri fo fhefteri grehi soper fveliga Duha ?

Odg>  { Sbefteri grehi soper fvetiga Duha fo:

1. Prevsetno na boshjo miloft grefhiti.

2. Na boshji milofti obvupali.

3. ( Sposnani kerfhanfki refnizi fe soper-
ftavili.

4. t Svojimublishnimu savolognade boshje
nevofhliv bili.

5. Proli svelizhanfkim opominam oterp*
no ferze imeli.

g. V’ nepokori do konza oftati.

Ti grehi bodo teshko ali zelo ne, ne v’
tem, ne v’ unim shivlenji odpufheni.

Pr.  Kateri fo fhtirje v’ nebo vpijozhi grehi?

Odg.  fhtirje v’ nebo vpijozhi grehi fo:

1. Radovolen poboj. 2. Mutaft ali fodo-
mitarfki greh. 3 Satiranje vbogih, vdov
ino firot. 4 Kadar kdo delavzam ino
najemnikam saflusheno plazhilo sa-
dershi ali odterga.

Pr.  Kateri fo deveteri ptuji grehi ?

72

Odg.  Deveteri ptuji grehi To: 1, K’ grehu
fvitovati. 2. Drugim grefhiti velevati 3.
"V’ drugih grehe pervolili. 4. Druge k’
grehu napelati 5 Drugih grehe hvaliti.
6. K’ grehu molzhati. 7. Grehe pregle¬
dati. 8 Tiftih fe deleshen lloriti. 9 . Tifte
sagovarjati.

Drugi del kerjhanfke pravize :
t Stori dobro.

Pr.  Kaj je dobro?

Odg.  Dobro je to, kaj je po boshji sapovedi.

Pr.  Kaj je po boshji sapovedi?

Odg.  Po boshji sapovedi fo zhednofti ino
dobre dela.

Pr.  Ali je vezh fort zhednofti, katere krift-
jan v' djanji fkasovati more ?

Odg . Zhednofti, katere krifijan v’ djanji fka-
sovali more, je vezh fort; To bosbje zhed¬
nofti ino djanfke zhednofti.

Pr.  Kaj fo boshje zhednofti?

Odg.  Boshje zhednofti fo tifte, katere Boga
sa naj blishnifhi konez ali zil imajo.

Pr.  Katere fo boshje zhednofti ?

Odg.  Tri boshje zhednofti fo: vera, vupanje
ino lubesen.

Pr.  Je zhlovek dolshen, tri boshje zhednofti
obuditi?

Odg.  Zhlovek je dolshen, tri boshje zhed¬
nofti obuditi.

Pr.  Kda je zhlovek pofebno dolshen, tri
boshje zhednofti obuditi?

73

Odg • Zhlovek je pod fmertnim greham dol-
shen, tri boshje zbednofti obuditi: 1.
Kakor hitro k’ pameti pride. 2. Vezh-
krat v’ fvojimu shivlenju. 3. Ob zhafi
filne fkufbnjave soper te zhednofti. 4.
V’ nevarnofti shivlenja ino na fmertni
pofteli.

Pr.  Kako fe vera obudi?

Odg.  Vera fe tako obudi:

Jes verjem na tebe, pravi trojnoedini
Bog, Ozha, 4 Sin ino fveti Duh. — Jes
verjem ino fposnam vfe, kar fi ti ras-
odel, kar je Jesuf Krilluf vuzhil, kar
fo upofloli pridigali, ino kar nam fveta,
rimlka, katollhka zirkva verovati na-
prejpoftavi. Vfe to jes verjem sato,
ker ii ti, o Bog! vezhna ino nefkonzh-
na relniza ino modrolt, katera ne
more ne golufati, ne golufana biti,
0 Bog! poterdi mojo vero.

Pr.  Kako fe vupanje obudi?

Odg.  Vupanje fe tako obudi:

Jes vupam na tvojo nefkonzhno dobroto
ino miloft, o Bog! de meni fkos ne¬
fkonzhno saflushenje tvojiga edino-
rojeniga ( Sina^ A Jesufa Kriflufa, v’ tem
shivlenji fposnanje, pravo grivingo ino
odpufhenje mojih grehov, po fmerti
pa vezhno svelizhanje dal ino dode'-
lil bofh, tebe od oblizhja do oblizhja
gledati ino lubiti, ino bres konza vsbi-
vati. Jes vupam tudi od tebe potrebne
pomozhi, vfe to dofezhi, Jes vupam

74

od tebe salo, ker fi ti to oblubil, kteri
fi ti vfegamogozhen, sveft, bres konza
dobrotliv ino miloftliv. O Bog! po-
terdi mojo vupanje.

Pr.  Kako fe lubesen obudi?

Odg.  Lubesen fe tako obudi:

O moj Bog! jes tebe lubim is zeliga
mojiga ferza zhres vie, ker fi ti naj
vikfhi dobrota , bres konza popolna-
ma, ino vfe lubesni vreden; tudi sato
jes tebe lubim, ker li ti proti meni
ino vfdm ftvarem nei konzhno dobrot¬
liv. — Meni je is ferza shal, de fini
grefhil, de fini tebe, mojiga vfegamo-
gozbniga Gofpoda, mojiga naj bolfhiga
Ozheta, rasshalil. Jes fi terdno naprej-
vsemem, vfe grehe ino vfe hude per-
loshnofii opufiiii, ino nikoli vezh soper
tvojo fveto.volo kaj fioriti. Daj meni
gnado to mojo naprejvsetje ispolniti.

Pr.  Kaj fo djanjike zbednofti?

Odg.  Djanjfke zhednofti fo tifte, fkos katere
fe sadershanje krifljana tako ravna, de
je Bogu- dopadlivo.

Pr.  Katere fo djanjfke poglavitne zhednofti?

Odg.  Djanfke poglavitne zhednofti fo te fhtiri:
1. Modroft. 2. Mernoft. 3. Pravizhnoft.
4. Mozhnoft.

Pr,  Katere zhednofti fo poglavitnim grehani
protipoftavlene?

Odg,  Ponishnoft je napuhu protipoltavlena.
Dareshlivoft lakomnofti,

Zhiftoft nezhiftofti.

75

Lubesen nevofhlivofti.

Mernoft' poshrefhnofti.

Poterpeshlivoft jesi.

Gorezhoft k’ dobritnu lenobi.

Pr.  Kaj fhe vezh k’ kerfhanfki pravizi flifhi?
Odg.  K’kerfhanfki pravizi flifhi jo fhe dolsh-
nofti, katere je Jesuf Kriftuf pofebno
sapovedal.

Pr.  Katere fo dolshnofti, katere je Jesuf Kri¬
ftuf pofebno sapovedal?

Odg.  Dolshnofti, katere je Jesuf Kriftuf po¬
febno sapovedal, fo td:

1. Najpoprej boshjo kraleftvo ino nje¬
govo gnado ifkati,

2. ^Sam febe satajiti.

3. ( Svoj krish nofiti.

4. Sa Kriftufam hoditi.

5. Krotek ino pohleven biti.

6.  c Sovrasbnike lubili; dobro ftoriti tem,
kateri naf fovrashijo, moliti sa tifte,
kateri naf shalijo ino preganjajo.

Pr.  Kaj fhe vezh flifhi k’ kerfhanfki pravizi?
Odg.  K’ kerfhanfki pravizi flifhi tudi tiftih.
ofem imenitnih zhednofti, katere je Go-
fpod Kriftuf na gori vuzhil, ino savolo
katerih je on zhloveka svelizhaniga ime¬
noval, ino fo te:

1. Svelizhani fo vbogi v’ Duhu, sakaj
njih je nebefhko kraljeftvo.

2. Svelizhani fo krotki, sakaj oni bodo
semlo pofedli.

3. Svelizhani -fo shaloftni, sakaj oni bo¬
do potrofhtani.

76

4. Svelizhani fo, kateri fo lazhni ino
sliejni pravize, sakaj oni bodo nafiteni,

5. Svelizhani fo miloftlivi, sakaj oni bo¬
do miloft dofegli*

6. Svelizhani fo, kateri fo zhiftiga ferza,
sakaj oni bodo Boga gledali.

7. Svelizhani fo' mirni, sakaj oni bodo
otrozi boshji imenovani.

8. Svelizhani fo, kateri sa pravize volo
preganjanje terpijo, sakaj njih je ne-
befhko kraljčftvo

Pr.  Katere fo dobre dela kriftjana?

Odg.  Dobre dela kriftjana fo djanja, katere
fo Bogu dopadlive, ino sa kriftjana, ka¬
teri nje flori, saflushijozhe.

Pr.  Katere fo naj imenitnejfhe dobre dela?

Odg.  Naj imenitnejfhe dobre dela fo: Mo¬
liti, poftili fe, almoshno dajati.

Pr.  Katere fo telefne dela milofti?

Odg.  Telefne dela milofti fo nafledne fed-
mere:

1. Lazhne nafititi. 2. Shejne napojiti.
3. Popotnike prejemati. 4. Nage ob-
Idzhi. 5. Bolnike obifkati Q.  Jetnike
refhiti. 7. Mertve pokopati.

Pr.  Katere fo duhovne dela milofti?

Odg.  Duhovne dčla milofti fo te fedmere:
1. Grefhnike fvariti. 2. Nevedne pod-
vuzhiti. 3. Dvojijozhim prav fveto-
vati. 4. Shaloftne potrofhtati. 5. Kri-
vizo volno terpeti. 6. T^m, kateri naf

' 77

rasshalijo, is ferza odpuftiti. 7. Sa
shive ino mertve Boga profiti.

Pr.  Kateri fo evangeljfki fveti?

Odg.  Evangeljfki fveti fo:

1, Radovolno vbosbtvo. 2. Vezhna zhi-
ftoft. 3. Popolnaraa pokorfhina pod
duhovnim poglavarjam.

Perftavik.

Od fhtirih poflednih rezhi.

Pr.  Katere fo fhtiri pofledne rezhi?

Odg.  ,Shtiri pofledne rezhi fo: fmert, fodba,
pekel ino nebefa.

Pr.  Kaj je fmert?

Odg.  ,Smert je lozhenje dufhe od trupla.

Pr.  Ali more vfak zhlovek vrnreti?

Odg.  Vfak zhlovek more vmrčti.

Pr.  Od^hdfa pride, de vfak zhlovek vmrč-
ti more?

Odg.  De vfak zhlovek vrnrčti more, pride
od grdha , kateriga je Adam v’ paradi-
shi ftoril. Ako bi Adam ne bil grefhil,
bi bili mi tudi na tel e fi nevmerjozhi
oftali. ( Smert je fhtrajfinga greha.

Pr.  Kaj j e  °d fodbe vediti?

Odg.  Od fodbe je vediti, de boJesuf dufho
vfakiga zhloveka hitro po fmerti pofe-
bej, na konez fvetd pak vfe ljudi vkup
'V s’ dufho ino telefam fodil.

78

Pr.  Kam bo dufha v’ pofebrii fodbi obfo-
jena ?

Odg.  Dufha bo v’ pofebni fodbi ali v’ vize,
ali v’pekel obfojena, ali v’ nebefa vseta.

Pr.  Kaj fo vize?

Odg.  Vize fo kraj, kjer dufhe zhafne fhtraj-
finge sa grehe terpijo, katerih fe v’ shi-
vlenji nilo (pokorile.

Pr.  Katere dufhe pridejo v’ vize?

Odg.  Tiftih dufhe pridejo v’ vize, kateri,
zhe glih fo v’ gnadi boshji vmerli, vun-
der sa volo njih v’ shi v len ji ftorjenih
grehov boshji pravizi nifo sadofti ftorili.

Pr.  Kaj je pekel ?

Odg.  Pekel je kraj, kjer bodo pogubleni
vezhno martrani. /

Pr.  Kdo pride v’ pekel?

Odg.  Tifti pride v’ pekel, katdri v’ fmertnim
grehi vmerje.

Pr.  Kaj fo nebefa ?

Odg.  Nebefa fo naj frezbnejfhi prebivalifhe
fvetnikov, kjer fe Bog fvojim sveftim
flushebnikam od oblizhja do oblizhja
kashe, ino febe famiga njim sa njih
preveliko plazhilo dd.

Pr.  Kdo pride v’ nebefa ?

Odg,  Tifti pride v’ nebefa, kateri je v’ gna¬
di boshji vmerl, ino tifti, kateri je itor-
jene grehe ali v’tem ali v’ drugim shi-
vlenju fpokoril.

79

4 >

$■ *•

(Per vi tjeden.)

V’ zhdmu vera fploh obftoji'. Konez ino hafek
rasodete vere.

Pr.  V’ zhemu obftoji vera fploh ?

Odg . Vera fploh obftoji v’ snanju, kakor
tudi v’ vishi, Boga zhaflili ino molili.

Pr.  Kaj je konez rasodete vere?

Odg.  Konez rasodete vere je zbaft boshja.

Pr.  Kateri hafek imajo ljudje od rasodete
vere ?

Odg.  Hafek, kateriga ljudje od rasodete vdre
imajo, je njih vezhna ino zhafna frezha.

Pr.  Kaj ve vfak kriftjan od hafka rasodete
vdre ?

Odg.  Vlak kriftjan ve, de pravovdrni fkos
rasodeto vero vezhno svelizhanje do-
feshejo, ino de ona pofebno k’ temu
flushi.

Pr,  Kaj ne vd vfaki od hafka rasoddte vdre?

Odg.  Vfaki ne vd, kako vdra tudi nafho zhafno
frezho povsdigne.

Pr,  Jiateri navuk rasodete vere naf s’ na-
fhim ftanom sadovolne flori ?

Odg.  Savupanja poln navuk od previdnofti,
s’ kateroj Bog fvdt, ino vfe sgodbe na

80

fveti visha, naf s’ nafhim flanom, naj
je, kakfhen je, sadovolne flori.

Pr.  Ali boshje sapovedi hafnejo zlilovefhki
fofefhini ?

Odg•  Boshje sapovedi zlilovefhki fofefhini
hafnejo, ker nje zlialno frezho povifhajo.

Pr.  S’ zhem fe 1 ploh frezha zhlovefhke fo-
fefhine povifha?

Odg.  ,Sploh fe frezha zhlovefhke fofefhine
povifha fkos pokorihino.

Pr,  Komu fhterta boshja sapoved sapo'e
pokornim bili?

Odg.  fhterta boshja sapoved sapove ne le
olrokam proti fvojim ftarfham, ampak
tudi podloshnim proti fvojim oblaftni-
kam, pokornim biti.

Pr.  K’ zbemu (o oblaflniki poftavleni?

Odg.  Oblaltniki fo poftavleni, sa frezho zhlo-
vefhkih tovarlhtev fkerbeti ino jo var-
vati; tega pa ne morejo ftoiili, ako
podlosbni nifo pokorni.

pr.  Kako boshje sapovedi frezho vfakiga
zhloveka pofebej povifhajo?

Odg.  Boshje sapovedi frezho vfakiga zhlove¬
ka pofebej povifhajo, ker nam vfe lifto
v’ varnofti ohranijo, kar k’ zhafni fre*
zlu ali flifhi, ali fe k’ njej fhteje.

Pr,  Kako pdta sapoved nafho frezho ob-
varje?

Odg.  Peta sapoved obvarje nafho sliivlenje,
ker prepovč vbijati.

81

Pr.  Kako fhefla sapoved frezho vfakiga zhlo-
veka obvarje?

Odg.  .Shefta sapoved obvarje sakonfke pred
nesveftoboj, obdershi vfakiga zhloveka
per sdravju, kakor tudi dufho ino telo
per mozhi, katero nezhifte djanja oflu-
bij o*

Pr.  Kaj nam obvarje fedsda ino ofma sa¬
poved ?

Odg-  .Sedma sapoved liam obvarje nafho
premoshenje, ofma nafho zhaft; ker fed-
ma k rafti, ofma pa krivo prizho soper
fvojiga blishniga govoriti prepovd.

Pr.  Kaj zhlovdku hafne deveta ino deteta
sapoved ?

Odg.  Deveta ino deteta sapoved vftavla na^
fhe shelje, katdre fo sazhdtek mnogih
nefrezh.

$. II.

Odkod zhlovek vezhidel snanje rasoddte vdre sa-
dobi, Kratek sapopadik katehisnia.

Pr.  ^dkod sadobi zhlovek vdzhiddl naj¬
prej snanje rasodele vdre?
p c lo,  Snanje rasodele vere zhlovek najprej
* js katehisnia sadobi.

jPr. Kaj nal' katehisem vuzhi?

Odg.  Katehisem naf vuzhi •

1. To, kar katolfbki krifijart verovati,

2. To, kar ftorili more, de bo sveiizban,

F

82

Fr.  Kako imenujemo to, kar katolfhki krift-
jan vervati more?

Odg.  Kar katolfhki kriftjan vervati more,
imenujemo verne navuke.

Fr.  Kaj fo verni navuki?

Odg • Verni navuki fo navuki, katere sa rel-
nizo dershati moremo, zhe hozhemo
svelizhani biti.

Fr.  Kako imenujemo navuke od tega, kar
zhlovek ftoriti more, de bo svelizhan?

Odg.  Navuke od tega, kar zhlovek ftoriti
more, de bo svelizhan, imenujemo djanj-
fke navuke.

Pr.  Kaj sapopadejo djanjfki navuki?

Odg.  Djanjfki navuki sapopadejo poftave sa
nafhe djanja, katerih ne le vediti, am¬
pak nje tudi ftoriti moremo.

1. Verni navuki.

fr.  Kd6 fo naj imenitnejfhi verni navuki
vkup?

Odg.  Naj imenitnejfhi verni navuki fo vkup
v’ apoftolfki veri,

Pr,  Kdč v’ katehismi, rasvun apoftolfke ve¬
re, fhe vezh vernih navukov najdemo?

Odg.  Tudi v’ drugih poftavah katehisma fhe
vezh vernih navukov najdemo.

Pr.  Pod katerimi rasdčlki naj imenitnejfhi
verni navuki sapopadeni biti snajo?

Odg.  Naj imenitnejfhi verni navuki snajo
pod prihodnimi rasdelki sapopadeni
biti:

83

1. Boshje bitje, njegove laftnofti, ino
tilte dolsbnofti, katere nam neke boshje
laftnofti naloshijo.

2. Poglaviten navuk rasodete vere od
treh boshjih perfhon.

3. Od Kriitufa isrozliene pomozhi sa
nafho svelizhanje.

a.  Boshio bitje; njegove laftnofti; dolsbnofti, ka¬
tere nam boshje laftnofti naloshijo.

Pr.  Kaj more kriftjan od Boga vediti?

Odg.  Kriftjan more vediti, de je en Bog, de
je lam od febe naj popolnomejfho bitje.

Pr.  Kaj I mo dolshni; ker je Bog naj popol¬
nomejfho bitje?

Odg.  Ker je Bog naj popolnomejfho bitje,
fmo dolshni, njega zbaftiti ino ljubiti.

Pr.  Kaj fhe vezh kriftjan od Boga vdditi
more ?

Odg.  Kriftjan tudi vediti more, de je Bog
ftvarmk, obdersliavz ino vishar vfeh rezhi.

p r ,  Kakfken je Bog proti nam?

Odg.  Bog je proti nam vfigadobrotliv: do¬
bro plazhuje, ino je proti sgrivanim
grefhnikam vfmilen.

Pr.  Kaj zhlovek ftorili more, ker je en Bog,
ino ker je proti nam vfegadobrotliv?

Odg.  Ni sadofti, de zhlovek Boga le fposna,
njega zhres vfe ljubi, ino njegovi volji
pokoren je; on fe ga tudi bati, ino po¬
koro ftoriti more, zhe je grefhil.

Pr,  Sakaj more zhlovek fe Boga fhe dalje
bati ? %

F 2

34

Odg.  Zhlovek fe Boga fhe dalje bati more,
ker je Bog vfegavedejozh, sato vfe ve ;
t kdr kakor naj fvetejfhi hudo fovrashi,
ino kakor naj pravizhnejlhi pofhtrajfa.

(Drugi tj eden.)

b . Poglaviten navuk od treh boshjih perfhon.

Pr.  Kaj naf boshja rasodeta vera vuzhi od
Boga?

Odg■  Boshja rasodeta vera naf vuzhi, de fo
tri boshje perlhone ene nature ino eni-
ga bilja, Ozha, 4 Sin ino fveti Duh.

Pr.  Kaj naf boshja rasodeta vera vuzhi od
Boga Ozheta pofebej ?

Odg.  Boshja rasodeta vera naf vuzhi pofe¬
bej, de je Bog Ozha vfe ftvaril.

Pr.  Kaj nai boshja rasodeta vdra vuzhi od
druge boshje perfbone?

Odg.  Boshja rasodeta vera naf vuzhi, de je
druga boshja perfhona zhlovek poftala.

Pr.  Sakaj je druga boshja perfhona zhlovek
poftala ?

Odg.  Druga boshja perfhona je zhlovek po¬
ftala, de bi sa nafhe grehe sadofti fto-
rila, naf fkos fvojo terplenje ino fmert
s’ nebefhkim ozhetam fpravila, ino od
vezbniga pogublenja odrefhila.

Pr.  Kaj naf je druga boshja perfhona vuzhila ?

Odg.  Druga boshja perfhona naf je zhednofti
vuzhila, ino sglede sa pofledovanje dala.

Pr.  Kaj naf rasoddta vera vuzhi od fvetiga
Duha ?

85

Odg.  Rasodeta vera naf vuzln, de naf Bog
fveti Duh v* fvetimu kerftu, ino fkos
vreden vshitek drugih fvelih Sakramen-
tov pof\eli, ali pofvezhenje v’ naf po-
ranoshi.

c.  Od Kriftufa isrozhene pomozhi sa nafho isve-
lizhanje.

*

pr.  Kaj je Jesuf k’ nafhirau isvelizhanju
isrozhil ?

Odg • Kriftuf je dersbanje boshjili sapovedi,
molitvo ino fvete Sakramente sa pomo¬
zhi k’ nafhimu svelizhanju isrozhil.

Pr.  Kaj naf je Kriftuf vuzhil?

Ode.  Kriftuf naf je kerfhanfko pravizo vuzliil.

Pr.  Kako naf je Kriftuf kerfhanfko pravizo
vuzhil?

Odg.  Kriftuf naf je kerfhanfko pravizo vu¬
zhil , de je naf od hudiga odvrazhal,
ino k’ dobrirau ali k’ zhednofti budil.

Pr.  Kaj je Kriftuf vflanovil ?

Odg-  Kriftuf je zirkvo, vidno siji rali f he Tvo¬
jih vernih, vflanovil.

Pr.  Kdo more vud zirkve Kriflufove biti?

Odg»  Vfi tifli morejo vodi zirkve Kriflufove
bili, kateri hozhejo svelizhani biti.

pr.  Koga nam je Kriftuf podal?

Odg-  Kriliuf je fveliga Duha poflal, kateri
naf vfo refnizo vuzln.

Pr.  Kaj je Kriftuf obljubil?

Odg.  Kriftuf je obljubil per tvojih oftati,
noter do konza Jvela.

86

Pr.  Kaj je zirkva?

Odg.  Zirkva je fteber ino terdnoft refnize.

Pr.  Kakfhno oblaft imd zirkva?

Odg.  Zirkva imd oblaft, v’ prepirih zhres
verne ino djanjfke navuke foditi.

Pr.  K oga ima zirkva sa poglavarja?

Odg.  Zirkva ima Jesufa Kriftufa sa nevid-
niga,-ino rimfkiga Papesha sa vidniga
poglavarja.

d.  Od liana zhlovekov.

Pr.  Kako fta perva zhloveka ftvarjena bila?

Odg.  Perva zhloveka fta od Boga pravizhna
ino po njegovi podobi ftvarjena bila.

pr.  Po zhem fta l’e perva zhloveka pohuj-
fhala?

Odg.  Perva zhloveka fta fe po radovolnim
prelomlenji boshje sapovedi pohujfhala.

Pr.  Kako fta fe perva zhloveka pohujfhala?

Odg.  Perva zhloveka fta fe od dobriga od-
vernila, ino k’ hudimu nagnjena poftala.

Pr.  Kakfhno fhkodo nam je greh pervih
zhlovekov prinefel?

Odg.  Greh pervih zhlovekov nam je sgubo
svelizhanfke gnade ino nagnjenje k’ hu¬
dimu prinefel.

Pr.  Kako fe zhloveki v’ ogledi na Boga na
1’vet naredijo?

Odg.  Zhloveki fe v’ oglddi na Boga kak
otrozi jese na fvet narodijo

Pr,  Kaj mi fkos kerft poftanemo ?

87

Odg.  Mi fkos kerft poftanemo otrozi ino
prijateli boshji, vudi zirkve Jesufa Kri-
ftuia.

Pr.  Od zhefa bomo fkos kerft ozbifheni?

Odg.  4 Skos kerft bomo od poerbaniga greha
ozhifheni.

Pr,  Od zhefa bomo fkos Sakrament pokore
refheni?

Odg.  4 Skos Sakrament pokore bomo od vezh-
nih fhtrajfing, ino od dolga tiftih fmert-
nih grehov lefheni, katere,fmo po ker-
ftu ftorili.

Pr.  Ali fmo dolshni, zhe fo nam grehi od-
pufheni, fhe zhafne fhtrajfinge terp^ti?

Odg.  Mi fmo dolshni, zhe fo nam grehi od-
pufheni, zhafne fhtrajfinge terpeti.

Pr.  Katere fo fhtrajfinge poerbaniga greha?

Odg.  ( Shtrajfinge poerbaniga greha fo mno¬
gotere nadloge ino flabofti telčfa ino
dulhe, pofebno pa fmert.

Pr.  Kaj je fmert?

Odg.  ( Smert je lozbenje dufhe od trupla?

Pr.  Kaj je dufha zhloveka?

Odg . Dufha zhloveka je zhifti duh, tifto
bitje, katero v’ naf mifli ino hozhe.

Pr.  Kako dolgo bo dufha shivela?

Odg.  Dufha zhloveka je nevmerjozha; bo
smiram ino vezhno shivela.

pr.  Kaj fe bo s’ dufhoj zhloveka po fmerti
sgodilo ?

Odg,  Dufha zhloveka bo po tem, kar je
zlilo vek dobriga ali hudiga floril, po
fmerti salo poplazhana ali pofhtrajfana.

88

Pr,  Kaj fe bo enkrat s’ telefami mertvih
sgodilo ?

Odg . Telila mertvih bodo na konzu fvetii
od mertvih vftale; vfako telo bo s’ fvo-
joj dufhoj fklenjeno.

Pr.  Kaj fe bo po \ftajenju mertvih sgodilo?

Odg  Ljudje bodo po vftajenju odJJesufa Kri-
ftufa lojeni, ino njih trupla vezhniga
raja v’ nebelih, ali vezbniga terplenja
v’ peklu deleshne.

(Tretji tj eden.)

2. Djanjjki navuki.

Pr.  Kako naf vuzbijo kerfhanfki djanjfki
navuki djanja ravnali?

Odg.  Kerfhanfki djanjfki navuki naf vuzbijo
djanja tako ravnati, de lo Bogu dopad-
live.

a,  Od dolslinofli,

Pr.  Kaj fo dolshnofti?

Odg.  Dolshnofti fo djanja, katere fmo fto-
riti dolshni.

Pr.  Kde je fplolhen navuk od nafhih dolsh^
noft sapopaden?

Odg.  ^Splofben navuk od nafhih dolshnoft
je v’ defet sapovedih boshjih sapopaden,

pr.  Kde (he le nekatere polebne dolshnofti
v’ Katehismi najdejo?

Odg.  Nekatere polebne dolshnofti fe najdejo
tudi v’ poltavah od kerlhanfkiga vupa-
nja, od 1'vetih Sakramentov, ino pofebno

89

v’ poftavi od kerfbanfke pravize, in®
boiio v’ tdh poftavah katehisma raslo'
sbene.

Pr.  Kako mnogotere dolshnofti raspoftaviti
ino rasdeliti snamo ?

Odg  Mnogotere dolsbnofti na to visho ras-
po(taviti ino rasddliti snamo: mnogotere
dolsbnofti fo, namrezh proti Bogu, proti
fam febi, proti blisbnimu.

Pr.  Kdo je dolshnofti proti Bogu, proti fam
febi ino proti blishnimu ispolniti dol-
shen ?

Odg.  Vfaki zhlovek je te dolsbnofti ispolniti
dolshen; nikdo bi ne fmel v’ njih ne¬
veden biti.

b.  Poglavitna poftava kerfhanfkiga d jan jfkiga
navuka.

Pr.  Katdra je poglavitna poftava kerfhan-
fkiga djanjfkiga navuka?

Odg.  Poglavitna poftava kerfhanfkiga djanj¬
fkiga navuka je: ,Stori is ljubesni proti
Bogu vfe, kar je njegovim popolnoftim,
ino v’ teh vftanovlenim dolshnoflim, ino
kar je njegovi rasodeti veri pormerjeno;
ltori, kar navuk Jesufa Kriftufa sapove,
kar tvojo laftno, pa pravo dobro, ino
frezho tvojih blisbnih povifha Opufti,
kar je temu naproti. Ljubi blishniga ka-
kor fam febe; bodi zhednofteo.

c.  Kaj zhednoft je.

Pr.  Od kakfhne zhednofti v’ navnki boshje
vdre govorimo?

SO

Odg.  V’ navuki boshje vere farno od ker-
fhanfke zhednofti govorimo.

Pr. Kako nafh katehisem kerfhanfko zhed¬
noft popifhe ?

Odg.  Kerfhanfko zhednoft nafh katehisem
tako popifhe: kerfbanfka zhednoft fploh
je dar, ■ kateriga Bog s’ pofvezhujozhoj
gnadoj v’ dufho vlije.

Pr. Sakaj bo kerfbanfka zhednoft od Boga
v’ zhloveka vlita?

Odg,  Kerfhanfka zhednoft bo od Boga v’
zhloveka vlita, de bo volja zhlovefhka
takih del samoshna ino obudna, katere
fo poftavam Jesufa Kriftufa permerjene,
ino vezbniga shivlenja vredne.

Pr. Je H vezh kakor ena zhednoft?

Odg.  Prav ino fploh govoriti je le ena zhed¬
noft.

Pr. V' zhem obftoji zhednoft?

Odg.  Zhednoft obftoji v’ terdni volji, bres
isvsetja po sapovedih boshjih, po po-
ftavah Jesufa Kriftufa ino njegove zirk-
ve, kakor tudi po fvoji vefti djati. Is
tč poglavitne zhednolti svirajo mnogo¬
tere pofčbne zhednolti

Pr. Od zhefa imajo mnogotere pofčbne zhed-
nofli fvoje imena?

Odg,  Mnogotere pofebne zhednoft! imajo
fvoje imčna od fvojih tnnogt terih kon-
zov, ino fo ali boshje ali djanjfke; ino
tudi od fvojih mnogoterih predfeb,

91

d.  Raj brumnoft ali poboslmoft je.

Pr.  Kdo fe brumen ali poboshen imenuje?

Odg . Ljudjd, kateri fo savolo Bogd zhed-
noflni, fe imenujejo brumni ali po-
boshni.

Fr.  V’ zhem ne obftoji brumnoft?

Odg  Brumnoft ali poboslmoft ne obftoji v’
fvojovolni, pofebni ino fpazheni vislii
sbi veti.

Fr.  V’ zhdm obftoji brumnoft?

Odg.  Brumnoft obftoji v’ fianovitnim persa-
de vanju flori ti, kar je Bogu dopadlivo;
tedaj tudi v’ dopernafbanji takih dhl
savoio Boga, katere frezho zhlovefhkih
fofefhin povifhajo.

Pr.  Kaj je od vshitka pofvetnih rezhi v’
ogledi na poboshnoft sapomniti.

Odg.  Vshitek polvetnih rezhi poboshnofti ni
naproti; ona farno prepovč, nje grefbno
vshivati,

$. IH.

( r Shterti tjeden.)

Rako fe vera v’ djanji fkaslie.

1. Kdo vero ima.

Pr.  Kateri zhlovek fkasbe, de vero ima?

Odg,  Tifti zhlovek v’ djanji fkasbe, de vero
ima, kateri pofhtovanje proti Bogu ino
boshjim rezhem ima ; kathri v’ fvojimu
djanju ino opufhanju Boga pred ozbmi
ima.

92

Pr.  Po zhem fe zhlovek, kateri vero ima,
ravnati more?

Odg.  Zhlovek, kateri vero imd, more per-
pravlen ino priden bili, fe po boshji
volji ravnati.

Pr.  Kako je zhlovek, kateri vero ima, Boga
molili ino zhaftili dolske n ?

Oclg■  Zhlovek, kateri vero ima, je dolshen
Boga tako molili ino zhaltiti, kako Bog
moljen ino jshefhen biti hozbe.

Pr.  Kako zhlovek Vero fkasati more?

Odg.  Zhlovek more vero snotrej ino svunaj
fkasati.

2. Kako fe vera snotraj v' djanji Jkashe.

Pr.  Kako zhlovek vero snotraj fkashe?

Odg.  Snotraj zhlovek vero fkashe, kadar
boshji mu rasodenju nepomudeno dopa-
denje da, fklepam zirkve fe pokorno
’ podversbe, na Boga vupa ino fe sanefe,
njega ljubi.

Pr.  Kako zhlovek fhe dalej vdro snotraj
fkashe ?

Odg.  Zhlovek fhe dalej vero snotraj fkashe,
kadar fvoje mifli k’ Bogu povsdigne,
ino sa njegovo gnado profi, ino s’ njoj
sveflo dela.

Pr.  K’ zhemu tifti, kaleri vero ima, per-
pravlen bili more ?

Odg.  Tifti, kaleri vero ima, more perpravlen
biti, Bogu 1 lushiti, ino fi more terdno
naprejvseli, njegovi naj fvetejfln volji
le podvrezhi, ino jo svello fpolnili.

93

3. Kako fe vera svunaj v' djanji Jkashe.

Pr.  Kako zhlovek vero svunaj fkashe?

Odg.  Svunaj zhlovek vero fkashe fkos ref-
nizhno fpolnenje boshjih sapovedi, ino
zirkvenih sapovedi, fkos ozhitno molit-
vo, ino fkos opravlanje flushbe bosbje.

Pr,  V’ zhem obftoji poglaviten del svunajne
vere per pravovernih?

Odg.  Poglaviten del svunajne vere per pra¬
vovernih obftoji v’ ofru fvete raefke ino
v’ vrednimu vshitku (vetih Sakramentov,

Pr.  S’ zhem kriftjan kerfhanfki navuk ras-
fbirati more?

Odg.  Kriftjan more fkos poflufhanje boshje
befede , ino fkos branje brumnih buk-
viz kerfhanfki navuk rasfhirati.

Pr.  Sakaj je kriftjan dolshen, boshjo befedo
poflulhati ino brumne bukvize brati?

Odg,  Kriftjan je dolshen, boshjo befedo poflu-
fhati, ino brumne bukvize brati, de fe k’
dobrimu budi, ino navuzheniga ne posabi.

Opomini.

1. Savolo flushebnikov vere ino dufhnih
pafiirjov.

Pr.  Sakaj more kriftjan flushebnike vere ino
pofebno dufhne paftirje zhaftiti ?

Odg.  jSlushebnike vere, ino pofebno dufhne
paftirje more kriftjan kakor delivze fvetih
Sakramentov, kakor profhnike per Bogu,
kakor vuzhenike naj imenitnejfhih ino
naj potrebnejfhih refniz vifoko zhaftiti.

94

Pr.  Kaj fo kriftjani dolshni savoljo mnogo¬
terih fheg v’ zirkvi, ino boshjih opravil?

Odg . Kriftjani fo dolshni, fl^ege v’ zirkvi
ino boshje opravila, katere je ona po-
terdila, v' zhafti imeti, ino jih ne sani-
zhovati.

2, V* zhein rejnizhna poboshnoft obftoji.

Pr.  V' zh^m ne fmemo poboshnofti ifkati?

Odg.  'Poboshnofti ne fmemo ifkati v’ rezbeh,
katere fi kdo fam isvoli, ali katere fo
soper ljubesen blisbniga, ali naf od
fpolnenja nafbib dolsbnofti sadershujejo.

Pr.  V’ zhem cbftoji prava poboshnoft?

Odg.  Prava poboshnoft, s’ kateroj dčla naflie
vere morejo opravlene biti, obftoji po-
lebno v’ 1'pravlenji nafhili mifli pred
Bogam, bres radovolniga rasmifhlenja,
kakor tudi v’ sedinenji nafhiga ferza ino

(  nafhiga poshelenja s’ Bogam,

Na ftrani 39 v’ 2. redi od sgorej namcfto
s a po v e dano.J>eri prepovedano.

I

A

/