Hoj namen. »Majhno, mnogo premajhno je pri nas število dobrih knjig za mladino, bodi si izvirnih ali prevedenih.® Jos. Stritar. Poudarjati važnost in veliko korist dobrih spisov za mladino, bilo bi odveč; shj je jasno kot beli dan, da blaži zdravo in tečno berilo srce, da zasaja kal dobrega značaja v nežno otroško dušo na da pripomore mnogo k temu, da se mladina vsestransko razvija ter duševno uspešno napreduje. Odgojevalna moč mladinskih spisov nagnila le tudi visoko c. kr. naučno ministerstvo k temu, da je začelo delo¬ vati na to, da se ustanovi polagoma pri vsakej šoli šolarska knjižnica. D2i, začelo je celo razpisovati darila za primerne in dobre mladinske spise, dobro vedoč, da pospešuje s tem mladinsko literaturo — in polni šolarske biblioteke. Kako pa je pri nas Slovencih z dobrimi mladinskimi knjižicami? So li v tem oziru naše knjižnice bogate? — Žhl, da moramo pritrditi tu besedam Stritarjevim, koje sem postavil na čelo pričujočim vrsticam. Najbolj pa smo se uverili Slov, učitelji o istinitosti navedenih besed, ko smo pred par leti vslecj vis. ministerskega ukaza od dne 16. dec. 1885 pregledovali, pre- sojevali ter trebili plevela -naše šolarske knjižnice. Med knjigami, ki so tičale že več let v šolarskih knjiž¬ nicah. naleteli smo pri tem delu na mnogo tacih spisov, ki so bili spodtikljivi v nravnem, patriotičnem — najmanj se¬ veda v verskem oziru ter tako niso odgovarjali dotičnemu vi¬ sokemu ukazu. Nekaj pa je bilo tudi tacih sčstavkov, ki ža¬ lijo — četudi so drugače dobro pisani — stanovsko dosto¬ janstvo. Da smo i take morali brez vsega usmiljenja izbac- niti. razume se samo ob sčbi. Naša velezaslužna družba sv. Mohorja, v kojo je vpi¬ sana pri nas skoraj vsaka šola, poklanja nam sicer leto za letom precejšnje število knjig — a te knjige so pisane za odraslo priprosto ljudstvo in le malokedaj izda nam knjigo, v kojej bi bili vsi spisi sposobni za otroške roke. Večina knjig te za slov, narod eminentno važne družbe je za našo šolsko mladino premalo razumljiva ter njenemu duševnemu (Dalje na 3. str. ovojnega lista.) za slovensko mladino. Uie du j e in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središči. I. zvezek. V Ptuji 1891. Zaloga izdajatelj, tiska W. Blanke. „Oitaj rad dobre knjige; v njih imaš, ako je prav čitaš in razumeš, modrega učitelja in ljubez¬ nivega prijatelja povsod, na vseh krajih svojega živ¬ ljenja !“ je z- V- Ko sem spravil lanskega leta na svitlo I. zvezek svoje zbirke »Narodne legende", došla so mi od mnogih stranij kaj laskava priznanja in poročila, iz kojih sem povzel, da sem z rečeno zbirčico Vam, mladi prijatelji moji, zelo ustregel in da ste po »legendah" segali povsod z veseljem. liazvidel sem pa tudi iz tega, ker sem še tisto leto — že čez 6 mesecev po prvi izdaji — moral prirediti drugi natis prvega snopiča, kar je pri nas gotovo redka prikazen. To me je zeli razradostilo in sklenil sem, z izdajo »Ndrodnih legend" nadaljevati. In zdaj, ko te vrstice pišem, roma že tretji zvezek rečene zbirke po dragi naši slovenski domovini.*) »Po raznih listih in knjigah naših, katerih navadno Vi ne dobiste v roke, je še i mnogo druge, tvarine raztresene, koja bi Vam tudi ugajala, ako bi Vam jo kdo zbral in uredil," takš sem si mislil večkrat; in ker so me nekateri slov, rodoljubi in prijatelji Vaši spodbujali, da naj se jaz tega dela poprimem, začel sem pobirati raznih drobtin in evo Vam nekaj taistih v posebnej zbirki, v I. zvezku Vam name¬ njene »Zabavne knjižice." V prvi vrsti sem se oziral na narodne pravljice in pripovedke, ker mi je znano iz lastne skušnje, kako zelš so Vam taiste priljubljene. Sprejmite je torej in radi jih čitajte; saj nam ponujajo mnoge zlate nauke za življenje, druge nam pa kažejo, kaki nam je vedno in povsod storiti svojo dolžnost, čeprav *) Tudi IV. zvezek je v rokopisu že dogotovljen. — 4 — je to često zel6 težavno. Nekatere nam tudi kažejo, kak6 se kaznuje brezsrčnost, kak6 plačuje čednost — in še druge so_p 0Ut zgolj šaljivega ali smešnega zadržaja ter imajo namen raz- veseljevati in prijetno zabavati. zvez V pravljicah se predstavljajo več ali manj djanja in J a J° dogodbe, ki se vrše pod uplivom neke čeznaturne moči, zato srce vidimo v vsakej pravljici, čudeže, katere povzročujejo nam ne¬ znani duhovi. vala Po ndrodnih pravljicah in pripovedkah spoznavamo g a . narav, mišljenje in govorjenje priprostega ljudstva — one so prava duševna slika prešlosti pojedinih ndrodov. Slovenske narodne pravljice in pripovedke so tedaj stari obledeli spomini na davno preteklost naših pradedov. S pravljico v sorodu je pripovedka; tudi v njej delu¬ jejo čudotvorne osebe, duhovi in druge moči v naravi, katere je ljudska domišljija z življenjem navdahnila, vendar pa se razločuje od prve v tem, da se pripovedka naslanja vedno na kak znan kraj ali na kako zgodovinsko osebo, ter se tako pripoveduje, kakor da je njen dogodek zgodovinsko do¬ kazan. Pravljica pa se ne veže ne na kraj, ne na čas, pa tudi ne vpleta v svoj dogodek oseb iz zgodovine. Pravljica, kakor tudi pripovedka sta plod fantazije ali domišljije in se dandanes samo za zabavo pripovedujete — a v prejšnjih časih pa se je vse to tudi verovalo. Vse pravljice in pripovedke so priproste in lahko um¬ ljive in ravno zato so se tako zel6 omilile mladini pa tudi prostemu ljudstvu. Tudi pravljicam in pripovedkam, ki Vam jih podajani, dal sem kolikor mogoče lepo in priprosto obliko, ker mi je mnogo do tega, da dobiste zmerom večje veselje do čitanja, — da se učite ceniti svojo materinščino in da se privadite spretno in gladko govoriti v milem našem slovenskem jeziku. »Zabavna knjižnica" bode prinašala nadalje tudi kratke s poučne povestice, lahkoumljive zemljepisne, zgodovinske in prirodoznanske sestavke, razne drobtine in redno v vsakem zvezku kratkočasnice in smešnice, ker sem merjen, da vzbu- in d ct j° baš taiste najbolj zanimanje do branja; one razveseljujejo ’.ato srce brezskrbne mladeži pa tudi resnobne starosti. ne - Konečno še izrečem prisrčno željo, da bi Vas ■ — mladi prijatelji moji — »Zabavna knjižnica" prijetno zaba¬ vala in razveseljevala, da bode tako tudi vredna imena, ki imo g a nos ; na č e i U ' ' s0 V to svrho: Bog! zdaj v. V Središči, meseca oktobra 1891. /^A*'* *’£’ *¥* tf* 'tf* ^»~^>f ~^f "i^» ^» ty *'(• 'tf"'%x Sreča v nesreči. Brnela sta mož in žena kravo, kojo bi bila prav rada prodala, ker se je bila že po¬ starala in vse zobe izgubila tako, da ni mogla več sama grizti. Pa noben kupec noče priti po njo. Nekega dne, ko je bil ravno v bližnjem trgu sejem, reče žena možu: ,,Ženi kravo na sejem in glej, da jo prodaš, če tudi polovico manj dobiš, ko je vredna." Mož se brž napravi na pot ter žene rujavko na sejem. Na potu ga sreča deček, ki je gnal kozo na pašo. Mož ga popraša, če bi hotel dati kozo za njegovo kravo. De¬ ček se zgovarja, da koza ni toliko vredna, kakor krava. „Nič ne de“, pravi mož, „da le kupčija gre naprej," ter mu da kravo za kozo. Ko gre dalje, sreča ga žena, ki je nesla pe¬ telina. Mož jo kar vpraša, če bi hotela dati petelina za njegovo kozo. Ko pa žena pravi, da petelin ni toliko vreden kakor koza, pri¬ sili jo mož, rekoč, da nima doma nobene ure, torej bi petelina jako potreboval. Vesel, da je tako dobro barantal, vrne se mož domov ter sreča dečka, ki je nesel — 7 — koš gnoja. Lej ga — misli si — gnoj bi pa jaz ravno potreboval; zdaj bo prišel čas setve, gnoja po nimam da bi pognojil njivo. Pomisli si tedaj malo ter da petelina za gnoj. Ko korači dalje proti domu, bilo mu je zelo vroče, in koš ga je zelo tiščal. Po¬ stavi ga tedaj na tla tik malega potoka. Toda koš se zvrne ter se zavali v potok. Malo je manjkalo, da tudi njega ni po¬ tegnil za seboj. Mož pusti koš v vodi in gre prazen domov. Ko gre mimo štacune, vpraša ga trgovec, kako je barantal, in mož mu pove, vse od konca do kraja. „Sto goldinarjev stavim", pravi trgovec, „če te ne bo doma žena naklestila; “ in gre ž njim da bi slišal, kaj mu bo ona rekla. Ko pride kmet domov, pove ženi, kako je barantal, in kako mu je nazadnje koš padel v vodo ter bi še skoraj njega s seboj potegnil. Zena pa sklene roke ter pravi: ,,Hvala Bogu, da si le zdrav do¬ mov prišel, in da te ni koš za seboj potegnil, kravo bodeva že pozabila’," saj še imava to¬ liko, da si drugo kupiva/ 1 Trgovec je moral dati, če tudi nerad, sto goldinarjev in kmet si je kupil zopet drugo kravo. (Zap. N.) — 8 — Zlata lilija. (Pravljica iz rogačkega okraja.) Nek grof je imel tri krasne hčeri. Vzlasti je bila najmlajša tako lepa, da se je vse čudilo njeni lepoti. Obličje ji je bilo rudeče in belo kot jabelkovo cvetje, lasje so se ji svetili kot solnčni žarki. Dičile so jo modro- jasne oči in zalšala jo je udov prelepa rast. Prigodi se pa, da pride k temu pleme¬ nitašu mlad grofovski sin, kateri se s to hčerko seznani in naposled tudi očeta za njeno roko prosi. Grof mu je sicer naravnost ne odreče, pravi pa: „Ako hočeš mojo najlepšo hčer za svojo ženo dobiti, moraš poprej poiskati in mi prinesti tako cvetečo lilijo, ki bi imela zlata peresa. Da bodeš to lože izvršil, lahko si izbereš iz mojega hleva konja, katerega koli hočeš. Mladenič si izbere konja ter se odpravi na pot. Po dolgem potovanju pride do ne¬ kega gradu, poleg katerega je bil prekrasen vrt. Ko obstoji in vanj gleda, zapazi pred seboj ogromno število raznih in prekrasnih cvetic. Ni mu bilo treba dolgo iskati, ko najde lilijo s srebrnimi peresi, ali kamor se obrne, lilije s zlatimi peresi ne najde. Jaha torej proti domu. Ko pride domov in pokaže grofu lilijo s srebrnimi peresi, reče mu ta, da s tem ni svoje naloge izvršil, in ako hoče imeti h n j' r r 2 £ i 1 1 — 9 — hčer, mora prinesti lilijo z zlatimi peresi. Ko se zopet na pot odpravlja, svetuje mu najmlajša'hči, naj se izbere konja, ki je najbolj v hlevu skrit. On uboga ter ga zasede. Ta konj ga nese še dalje kot prvi. Slednjič prideta do nekega samotnega a v prijetnem kraju le¬ žečega gradu, okrog katerega se je razpro¬ stiral velik vrt. Tukaj mu ni treba dolgo iskati, kajti že od daleč se mu svetijo cve¬ tice z zlatimi peresi nasproti. Odtrga torej tri lilije in jih nese grajščaku. Ali temu še ni bila volja svoje najlepše hčeri dati ter pravi: Ti si izvršil svojo na¬ loge dobro, torej bodem tudi jaz mož beseda. A moraš si izbrati mojo najlepšo hčer sam, ko bodejo vse tri jednako oblečene in bode imela vsaka svoj obraz z zagrinjalom prikrit. “ Zopet mu najmlajša svetuje, na kaj naj pazi, da bode pravo zadel. Vse tri bodo namreč čisto jednako v belo obleko oble¬ čene. Samo njej bodo od glave trije lasi viseli in na tem je bode najložje spoznal. Ko pripelje tedaj grajščak zvečer svoje čisto jednako oblečene hčeri, hitro zapazi mladenič tri lase in si najmlajšo za svojo izbere, v kar je tudi grajščak dovolil. (Iz. „Popotnika.“) — 10 — Prevzetnost se sama kaznuje. Bil je gospodar, ki je imel jako prev¬ zetnega in izbirčnega hlapca. Nobena jed mu ni bila po volji. Vzlasti boba ni hotel videti. Kedar koli je prišla skleda z bobom na mizo, vselej je žlico obrnil ter rekel: „Ako se bob žlice prime, jedel ga bom, ako ne, ne bom ga jedel!“ Minilo je nekaj let. Hlapec ni več slu¬ žil, imel je svojo kmetijo. A ni ravno dobro gospodaril. Tudi je bil premalo varčen, in zato si v boljših letih ni ničesar prihranil. Slabe letine pridejo ter ga tako pritisnejo, da je moral iti k svojemu nekdanjemu gos¬ podarju kruha prosit. Ta mu reče, naj gre ž njim v žitnico. Ondi vzame vevnico, obrne jo in pravi: „Ako se bob vevnice prime, dal ti ga bom, ako ne, ne bom ti ga dal.“ Hlapec se spomni svoje nekdanje prev¬ zetnosti ter prosi gospodarja odpuščenja. A on, ki je bil mož dobrega srca, odpustil je hlapcu, nasipal mu boba in rekel: ,,Pomni, da Bog kaznuje vsako prevzetnost o svojem času!“ (Zap. Fr. Praprotnik.) 0 kmetu in kučmah. Bil je kmet, ki je delal in prodajal kučme (kosmate kape). Prehodil je trgujoč — 11 — mnogo mest in mnogo važnega se je naučil. Nese kučem v bližnje mesto na prodaj, gre skoz gozd. Na sredi gozda omaga pod svo¬ jim bremenom, ker je bil truden dolgega pota, in zaspi pod velikim hrastom. Na hrastu je bilo veliko opic. Ko zagledajo spečega kmeta in njegovo krošnjo splezajo s hrasta in vsaka si vzame iz krošnje kučmo, dene si jo na glavo, potem pa splezajo zo¬ pet vse na hrast. Prebudivši se zadene kmet krošnjo na rame; ali zdela se mu je preveč lahka. Po¬ gleda v krošnjo, ali kučem ni več. Kmalu zapazi na hrastu opice, ki so se šopirile ž njegovimi kučmami. Premišljujoč, kako bi dobil kučme, spomni se da posnema opica človeka. Urno se razkrije in vrže svojo kučmo ob tla. Ni se zmotil. Tudi opice se razkrijejo in pomečejo kučme s hrasta. Ves vesel jih pobere, spravi v krošnjo in potuje dalje. (Zap. F. Plahtarič.) Zakleti grajščak. Na vzhodni strani visokega Pohorja so razvaline starega gradu, ki je bil nekdaj lastnina jako neusmiljenega grajščaka. Do teh razvalin pripaše neko jutro pobožni pa¬ stir svoje ovce. — 12 — Tu zagleda na golem kamenju debelo kačo in ta mu reče: ,,Ko bi se bil ti danes le zmočil s tisto vodo, ki izvira doli pod hribom, rešil bi bil mene in dobil ves zaklad, ki je skrit v teh razvalinah. Jaz sem za¬ kleti grajščak in že dvesto let čuvam bo¬ gastvo, ki sem si ga v svojem življenju z ropanjem pridobil. Dolgo še ostanem varuh zaklada, dolgo se bom še skrival po razva¬ linah; rešen bodem še le tedaj, ko pride spet tako pobožen in čist človek, kakor si ti in se bo nevedoč za mene umil s bistro vodo, ki izvira tam doli pod hribom. To pa še ne bode kmalu; kajti drevo še ne raste, iz katerega se bode delala njegova zibel.“ (F. Šetinc v Pop. 1884.) Zakaj ima breza belo skorjo- (Koroška pravljica iz Svečan.) Bog je ustvaril brezo tako, da je imela šibke veje in temno skorjo, kakor druga drevesa. Kadar so bili otroci neposlušni in trdo¬ vratni, šli so stariši in so si narezali šibke brezove šibe, da so trdovratne otroke kaznili. Prigodilo se je pa, da so bili otroci nekdaj hudobni in trdovratni tudi po noči, in stariši so šli po brezove šibe, pa po temi niso mogli najti breze. Na to pa je dal — 13 - - Bog brezi belo skorjo, da bi jo stariši tudi po noči lože dobili in našli, ako bi jim tre- balo po noči brezovih šib za hudobne otroke. Strah je dobra reč pri hiši! (Zap. Matija Majer.) Palček in orel. Ptiči so hoteli imeti kralja in so skle¬ nili, tisti naj bode njihov kralj, ki vzleti v največjo višavo. Vsi ptiči se vzdignejo, in tudi palček je mislil, da ne sme zaostati. Ali revče je dobro vedelo, da se vletanju ne more meriti z drugimi; zato je poskusil z zvičajo priti do največje časti. Moj palček, ne bodi len, smukne pod letečega štrka ter se skrije med perje, česar pa štrk še zapazil ni. Ptiči lete in lete, vse više in više, ali sčasoma opeša drug za dru¬ gim, in na zadnje se samo še orel in štrk zibljeta v zraku. Naposled jame tudi štrk pešati. Zdajci pa mu stržek izleti izpod perja in se drzne z orlom meriti. In glej! orel res omahuje, stržek ga je premagal in hoče biti kralj. Toda ptiči zvedivši njegovo prevaro, hoteli so ga ubiti in bi ga tudi bili, da se jim ni o pravem času zmuznil in skril v mišjo luknjo. — 14 — V njegovo sramoto pa so mu dali ime: kraljiček, kakor ga tudi pri nas semtertje imenujejo. (Zap. Fr. Erjavec.) 36 Kako se je zvedelo, da so raki užitni? Pred mnogo mnogo leti je živela o času velike draginje uboga vdova s tremi otroki. Blizu njene majhne bajtice se je vil po¬ tok, v katerem je bilo vse živo rakov. Nikdo še takrat ni vede], da so te živali okusna jed. ,,Ljuba mati!“ reče starejši deček ne- cega dne, ko so bili že vsi tako lačni, da se jim je kar temno delalo pred očmi, „sku¬ hajte vendar nekoliko teh črnih živalij, saj gladu umreti moramo tako ali tako.“ Mati uboga in ko postavi lonec sedaj lepo rudečih živalij na mizo, razširjal se je po sobi kaj prijeten duh. Z veliko slastjo je použila gladna čet¬ verica lonec rakov misleč, da se je strupe¬ nih živalij najedla. A kmalu so se uverili, da raki niso strupeni, ampak, da so zdrava in tečna jed. Od zdaj zanaprej je skuhala vdova vsak dan toliko rakov, da se svojimi otroki ni gladu prebijala — da še celo prav dobro so izgledali vsi štirje. Ljudje so se zelo čudili, kako zamore 15 — tako revna in siromašna vdova o velikej draginji, ko je celo najpremožnejšim ljudem zmanjkalo živeža, sebe in svoje otroke pre¬ skrbeti s potrebnim živilom. Se le kesneje se je bilo izvedelo, od česa se vdova živi, in od onega časa se ve, da so raki zdrava in okusna jed. (Zapisal Anton K.) Trije kmetje. Bili so trije kmetje v jedni vasi; dva sta bila prebrisana, jeden pa prismojen. Te¬ ga je zadela nesreča, da je pogorel, potlej pa gre po svetu za pogorelca prosit. S sabo vzame škatljo pepela in sedaj pride do neke grajščine. Ker je bila samo gospa doma, prosi jo, da bi mu hranila škatljo in jej tudi naroči, da ne sme pogledati vanjo, sicer se bodo cekini kar v pepel izpremenili. Pogorelec gre dalje 'po svetu. Gospa se ni mogla zadržati, da bi ne pogledala v škatljo, in je mislila: saj se zato ne bodo cekini izpremenili v pepel, če jih pogledam. Odpre škatljo, bil je pa sam pepel notri. Ona se ustraši in misli; kaj bi to moglo biti, da so se tako ročno cekini izpremenili v pepel. Sedaj ni mogla drugače narediti, da je — 16 — pepel iz v škatlje stresila in cekinov dejala noter. Čez nekaj dni pride kmet nazaj po škatljo in gospa mu jo prinese; kmet jej reče: ,,Ste li dobro hranili?" Gospa odgovori: „Dobro!" — ,,Bog vam povrni!" reče kmet in gre svojo pot. Grede pogleda v škatljo, oh! kako se zveseli, ko vidi polno cekinov na¬ mesto pepela; kako more to biti, misli si, „pa to je že Bog tako dal", je rekel. Ko pride domov, imel je veliko denar¬ jev ; lahko je postavil lepo poslopje. Soseda sta mu bila za to nevošljiva, požgeta svoje poslopje, napravita v škatlje pepela in gresta po svetu ter neseta v tisto grajščino hranit, pa gospa se je izpameto- vala, ni hotela pogledati, kaj je v škatljah. Ko se vrneta, njima jih da in gresta svojo pot; grede, pogledata v škatlje, pa je bil pepel notri, kakor sta ga dejala sama. (Zap. G. Križnik.) 36 Gospodar in hlapec. Imovit a skop gospodar je imel zvitega in premedenega hlapca. Živela sta v hribih, daleč od cerkve; zato nista mogla hoditi k maši oba: jeden je ostal vselej doma, da je čuval hišo. Uvrstita se: to nedeljo je šel k maši gospodar, a prihodnjo hlapec. — 17 — Kaj so oznanili gospod župnik?” vpraša hlapec gospodarja, prišedšega neke nedelje 12 cerkve domov. „Ta teden bode vsak dan post, dejali So gospod župnik", zlaže se skopuh. Ubogi hlapec se je moral ves teden pos¬ uti, a poleg tega še trdo delati. Ali v tem J® mislil in mislil, kako bi gospodarja izpla¬ čal, da ga je tako osleparil. „Kaj so pa danes oznanili gospod 2 upnik?“ vpraša gospodar hlapca prihodnje Nedelje. „ Oznanili so, da bode ta teden vsak tfan praznik", zasoli jo lokavi hlapec gospo¬ darju. In tako sta ves teden praznovala, J&dla meso in pila vino, a delala nista ni¬ česar. Gospodarja je to izmodrilo, da ni skušal °d tih dob nikoli več slepariti hlapca. (Zap. Jos. Risa.) Zvonik stolne cerkve’ v Ptuji. O postanku posamez stoječega starin¬ skega zvonika stolne cerkve v Ptuji pripo- v edoval mi je priprost kmetič sledečo do- godbico — pripovedko. Samostoječ zvonik stolne cerkve v Ptuji J. e že zelo zelo star a vendar še silno močen Iri trden. 2 — 18 — Pa kako bi tudi ne bil, saj ga je baje sezidal sam hudič. Bilo pa je to tako — le: Zidarski mojster, ki je bil zidanje tega zvo¬ nika prevzel, premišljeval je zvečer, kako bi stolp najhitreje in najlepše pozidal, kar pride k njemu hudič pa ga vpraša, kaj da premišljuje. Mojster pove, da je prevzel zi¬ danje zvonika in da bi ga rad prav hitro, lepo pa tudi močno sezidal. „Daj mi svojo dušo, pa ti sezidam zvo¬ nik v jednej noči in sicer vse tako, kakor ti hočeš in želiš!“ mu reče hudič. „ Hočem si premisliti, “ reče mojster „pridi jutri zvečer!" Drugega jutra zgodaj gre zidarski moj¬ ster naravnost k župniku, (kajti takrat je bila v Ptuji še samo županija) ter jim pri¬ poveduje, da se mu je prikazal hudič ter mu obljubil zvonik sezidati v jednej noči, a samo pod tem pogojem, če mu da za to svojo dušo. „Kaj mi je storiti?" popraša mojster gospoda župnika. „E, prepusti hudiču delo," odvrno žup¬ nik, »samo reci mu, da si po dušo ne sme priti prej kot na dan sv. Rešnjega telesa, jaz bodem že skrbel, da se bode za te vse dobro izteklo." Zvečer pride hudič zopet. — 19 — „No kako je, ali si se že premislil!" v praša peklenščak mojstra. „ Kajpada, sem se, sem; le pozidaj stolp, a po dušo si pa pridi na sv. Telesa dan. “ Hudič in mojster napravita sedaj po¬ godbo in zidar še izroči hudiču plan ali n ^črt, po katerem je mislil prej sam težavno delo izvršiti. Drugega dne je stal zvonik na odloče¬ nem prostoru, močen in trden. — — Prišlo je telovo. Zidarski mojster je bil že tri dni pred tem dnevom vedno pri ^Upniku ter neprenehoma molil. A na sv. iolesa dan je hodil na desnej strani žup- nikovej pod nebom. Tako so mu namreč z upnik ukazali, rekoč, da hudič tako ne bode lr nel nobene močij do njega. Konečno, ko se je procesija že cerkvi bližala, vznemirjala je neka nevidna moč 21 darskega mojstra tako zelo, da so mu korali sv. Rešnje telo na glavo držati. Hudič videč, da nič ne opravi, prijezdi *°t mlad gospod na čilem konjiču ter hoče V1 'niti zidarju pogodbo. Ker pa je bil ta že v cerkvi in torej hudič ni mogel do njega, Podržal mu je pogodbo na dolgej palici v cerkev. Podoba tega hudiča, ki jezdi na konju 2* — 20 — ter drži na dolgej palici kos papirja, vidi se še baje dandanašnji na zunanjej strani Ptujske stolne cerkve. (Zap.JA. Kosi.) MS Cerkev sv. ; Bolfenka, na/Pohorji. Sv. Bolfenk je potoval enkrat vrh Po' horja iskajdč mesta, kjer bi si pozidal cerkev. V jedni roki je imel palico, v drug 1 pa sekiro. Ko najde mesto, pripravno v zgradbo cerkve, zapikne sekiro v brezo in premišljuje, kako bi bilo tukaj mogoče po* zidati cerkev. Takoj pride hudič ter se pO' nudi, da pozida cerkev pod pogojem, da bode prvi romar njegov. Ko Bolfenk preudarja, bi li ponudbo sprejel ali ne, zasliši se glas z neba, da naj izroči stavbo hudiču, saj prvi romar ne bo imel duše. Zdaj prihruje hudičev kot listja in trave in takoj je bila cerkev izgotovljena. Prv 1 romar v novopostavljenej cerkvi je bil vol* z vlovljenim jagnjetom. Sv. Bolfenk vzam e jagnje ter reče hudiču: „Romar je tvoj> dar pa moj.“ Hudiči vsi razkačeni zgrabijo volka tel mu izderejo vsak jedno dlako. Bilo jih j 6 pa toliko, da višji med njimi niti dlak 6 dobil ni. lju: od: Jur tal je Vrt kk mr in S05 ki kes pr< Sje Tj? je in - 21 — i se iške osi.) Ves razjarjen, da je bil tako grdo ogo¬ ljufan, zažene se s toliko silo iz cerkve, da °dru§i dober kos zida, kar se je baje še ^nogo časa poznalo. (Zap . Pr . Praprotnik .) Po- idal ragi ) v. > in po- P°' da dbo naj bo ■ave 3 rvi rolk une oj« tei’ i j« ak® Zaupaj, a glej komu. (Basen.) »Pravo prijateljstvo je mnogo vredno,‘‘ tako reče nekega dne jež škrjancu, ki se J® baš pred njim hotel dvigniti v zrak. Začudeno pogleda škrjanček svojega so¬ vražnika, a jež nadaljuje: »Da, zelo velike Vrednosti je prijateljstvo in meni je ravno¬ kar šinila dobra misel v glavo, da bi bilo Panogo bolje za naju, ako bi živela v miru 111 ljubezni drug z drugim nego li v vednem ®°vraštvu. Skleniva torej danes prijateljstvo, ki nama bode sladilo življenje." — b Nedolžni škrjanček je verjel sladkim es edam zvitega in lokavega sladkača. Na¬ plavil si je tudi v bližini ježevega stanova¬ nja svoje gnezdo, ker mu je tako svetoval njegov prijatelj. je in v A skoraj se je pokazalo, kako drago moral plačati siromak svojo lahkovernost preveliko zaupnost. Skrjančevo gnezdo se je kmalu oživelo, ujem se je gibalo in čivkalo pet krepkih — 22 — mladičev. Stara sta jih skrbno gojila in pridno polnila vedno odprte, nenasitne kljunčke- Nekoč odletita, kakor po navadi, rodi' telja za živežem. Ali, o groza! Kaj vidita, ko se vrneta- Jež je stal pri gnezdu ter hrustal mladiče-d gostil se je ravno z zadnjim mladičem — da; je letelo mehko perjiče na vse strani. „ Hudobnež!" zavpijeta prestrašena ptic'| ka, „ali si tako ostal zvest svojim obljubain>| ali je to znamenje tvojega pravega pi’ 1 ' jateljstva?,, Obrnil je sedaj jež svoj hudobni rilecl proti razjarjenima škrjancema in divje po¬ gledal. Izvestno bi se tudi njima ne bil°| nič boljega pripetilo, kakor prej mladičem^ ali ušla mu sta. — I Nauk: Gorje nam, ako sovražniku, ki nam s sladkimi besedami ponuja prijatelj'! stvo, prehitro verjamemo in zaupamo; kajti> I njegova navada — škodovati nam — vrača; se često rada. (Ant . KoS i.) Potovanje po Ogerskem pred 50. leti. Kako nevarno je bilo nekdaj potovanj 6 po Ogerskem, razvidno je iz dogodbice, kojo vam hočem v naslednjem povedati. Dovršil sem ravno osmo šolo — tak 6 pripoveduje siv starček svojim prijateljem — 23 — in napotim se v domačijo na počitnice. Ves dan sem potoval peš. Na večer — solnce je ravno zahajalo — dojdem dva voza. Prvi je bil obložen s trgovskim blagom, na kterem sta sedela dva kupca, na zadnjem vozu pa sta bila dva prazna soda; voznik je poleg voza peš hodil. Ko me tako trud¬ nega in shojenega vidi, reče mi voznik v moje veliko veselje, naj vsedem na zad¬ nji voz. Mrak se je delal, in kakor je bilo čez dan toplo, tako je nastopil na večer mraz jesenski. Oblečen nisem bil posebno gorko, za¬ torej zlezem v sod*) kjer sem bil pred ostrim vetrom zavarovan. Truden sem bil in takoj sem v sodu zadremal — pa naenkrat me zbudi streljanje. Pomolim glavo iz luknje, pa kaj vidim? Kupca sta ležala mrtva pod prvim vozom, voznik pa s prekljanim čelom poleg voza. Bili smo v sredini strašnega Ba- konskega gozda. V smrtnem strahu se stis¬ nem v svoj sod; srce mi je nemirno utripalo, in mislil sem da me morajo zdaj pa zdaj opaziti roparji, ki so zmerom hodili okoli voza. Kmalu slišim, kako so začeli konja iz- prezati in zdaj — strah in groza me še vedno spreletava, če se zmislim na to — vržejo oba soda raz vozova. Trdno sem tičal v zatijši soda in — hvala Bogu niso me opazili. ♦) Bili so to sodi, ki so imeli namesto čepa majhna vratca. — 24 — Konje z blagom odžend in kmalu zo¬ pet vse potihne. Hotel sem v svojem skrivnem zavetji počakati zore — pa kakor pregovor pravi: „ Nobena tuga samodruga," ni še bile konca strahu in nevarnosti za me. Od daleč zaslišim tuliti volkove, vedno močneje — vedno bliže. Ovohali so gotovo mrtvece, ki so ležali na tleh. In res, ne dolgo, kar pridirja kacih trideset izstradanih volčjih požeruhov. Požrešno planejo nad mrtva trupla in kmalu so jih bile same kosti. Pa še jim je dišalo človeško meso — pla¬ nejo torej nad sode. V majhno luknjo mojega soda, kjer so me slutili, vtikovali so zdaj gobec, zdaj taco in si tako prizadevali, priti do mene. Velik in močen kosmatinec, kojega sem videl že večkrat pri luknji, začne kakor besen skakati in se vrteti okrog soda. Po naključbi porine svoj rep v sod. Jaz popa¬ dem v smrtnem strahu z obema rokama dolgi volčji rep. Ko volk to začuti, neznano zatuli in hoče zbežati. Ker sem ga pa držal trdno za rep, vlekel je sod z mano vred za seboj ter tulil, da je bilo groza. Zdaj privleče volk sod z vsebino vred na nek breg. Sod se prikucne — jaz dr¬ žim še volka vedno močno za rep in hop! šli smo navzdol: sod, jaz in volk; in pri tej priči zbeži cela truma volkov. — 25 — Na pol mertev obležim v dolu. Ko sem se zavedel, ni bilo videti ne volka ne soda — samo nekoliko razbitih dog je ležalo okrog mene. (Opazka izdajateljeva.) To povestico je napisal in priobčil pokojni Franc Sajnkovič leta 1881 v 4. štev. „Še- stošolca.“ Tako je bilo namreč ime listu, katerega so reče¬ nega leta izdajali — hektografovanega — po dvakrat na mesec dijaki 6. gimnazijskega razreda v Mariboru, da so se v njem vadili v svojej dragej materinščini, da bi v poznejih letih — kakor sami pišejo — uspešneje delovali za svoj na¬ rod ter mu s krepko besedo razodevali, kar mu je v blagor in korist. Franc Sajnkovič je bil rojen dne 5. avgusta 1865 od premožnih, obče priljubljenih tržanskih starišev v Središči, študiral je naprej v Ptuji, potem v Mariboru in kesneje pravoslovje na graškem vseučilišču. Leta 1887. je zbolel za jetiko, katera ga je tudi dne 27. avgusta 1888 kot prav¬ nika 3. leta doma pri svojih stariših pobrala v najlepši dobi njegovega življenja. S tem, da sem objavil tu njegovo zares zanimivo po¬ vestico, postavil sem v svojej ,,Zabavni knjižnici 11 majhen spomenik svojemu dragemu rajnemu prijatelju, kateri bi utegnil — ko bi mu neusmiljena Morana tako zgodaj ne pretrgala življenja nit — domovini naši še kedaj mnogo koristiti. Omeniti mi je še, da je ..tudi slavnoznani pesnik Fr. Gestrin zložil ter v „Ljub. Zvonu 11 1888 priobčil „Prijatelju na grob“ krasno elegijo, s koje besedami tudi jaz sklepam pričujoče svoje vrstice: Cvet brez sadu! ■— Usoda je hotela, Da takšen ti si ločil se od nas. Kaj to pač, če so srca nam drhtela, Če solze so rosile nam obraz? — — 26 — Globanja ali užitni goban. (Prirodopisna črtica.) Vem, čitatelji moji ljubi, da dobro po¬ znate glivo, ki se imenuje globanja ali užitni goban; tudi znam, da ako bi po gozdu iskali jedilnih gob (gliv), ne pustili bi glo- banje ter raje trgali belopikaste mušnice, kakor je storila to nevedna Katarinka, o katerej ste že gotovo čitali po večkrat. Tej so se zdele sive globanje pregrde, in mislila si je: mušnice, ki so tako lepo rudeče in belo pikaste, te morajo izvestno okusnejše biti. O tistih „grdih, sivih" gobah, katerih Katarinka ni marala, hočem vam nekoliko več povedati. Poslušajte me tedaj! Globanja je poleg imenitnih rumenih lisičic jedina užitna goba, ki se po vseh krajih naše slovenske domovine uživa. O tem pričajo tudi njena mnogobrojna imena, ka- I tere je po različnih krajih dobila. Na Šta¬ jerskem jej pravijo sploh: globanja ali gli- ; banja. Na Kranjskem jo imenujejo: užitni : ali okusni goban, jurček ali vrganj, (Vrganj jo imenujejo tudi prebivalci Medžimurski.) Nje botanično ime je : Boletus edulis. Nemci jej pravijo: Herrenpilz, Pilzling, Steinpilz, essbarer Rohrenpilz, tudi Edelpilz. — 27 — Vzemite zdaj, dragi moji, globanjo v r °ke. hočemo si jo dobro ogledati in jo po- tem natančno opisati. — Oni del globanje, za katerega držite, imenuje se kocen, bet ali rep. .Taje okrog- last, precej debel in sicer pri spodnjem k°ncu debelejši nego li pri gornjem. Kocen cisto mladih globanj je jajčasto okrogel. Ko- cenova barva ni pri vseh globanjah jednaka. Pri nekaterih je belkasta, pri drugih zopet 1’umeno — ali sivorujavkasta, a pri vseh je kocen polu (t. j. da ni votel, kakor pri ne¬ katerih drugih gobah) in s tenkimi mrežami opisan, ki se pa pri starih globanjah čisto malo ali celo nič ne poznajo. Drugi del globanje je klobuk. Klobuk Je podoben blazini, močno je zbočen ter pri starih globanjah zelo širok. Površje klobuka, ki je golo, je včasih malo mokrotno, bledo- munene, pri mladih belkaste barve. Dobe se pa tudi globanje, katerih klobuk je tem- norujav ali celo črn. Na Štajerskem razločuje ljudstvo po barvi klobuka po več vrst globanj, recimo: Pšenične ali bukove, katerih klobuk je temnornmen; ržene, ki imajo sivkast klo¬ buk in ajdovske ali hrastove globanje s temnorujavim ali črnim klobukom. Bota- mk tega razločka med njimi ne dela. Obrnite sedaj klobuk in si ga oglejte od — 28 — spodnje strani. Kaj ne, da se vam zdi, kakor bi bil klobuk s šivanko napikan? A vendar temu ni tako. Na spodnjej strani klobuka se nahaja neka, iz samih majnih cevek sestavljena tvarina, ki se ime¬ nuje plodna lega ali plodna plast. Cevke, iz katerih je sestavljeno plodna plast, zelo so tenke, a ne povsod jed- nako dolge. Če ločimo plodno plast od klobuka — kar prav lahko storimo — pre¬ pričamo se, da so cevke, ki so bliže kocena, krajše, nego li one druge. Plodna plast je pri mladih globanjah bela, pozneje porumeni in pri čisto starih globanjah je temnozelena. Kaj mislite, so — li te cevke, iz ka¬ terih je sestavljena plodna plast, prazne? —- Naj vam povem, kaj je v cevkah. V cevkah, iz kojih je sestavljena plodna plast, je mnogo mnogo telesc, ki se tros ali klična zrna imenujejo in po katerih se globanja plodi. Odtrgajte klobuk popolnem razvite globanje od njenega kocena in denite ga zvečer na bel papir in sicer s plodno plastjo navzdoli. Drugo jutro bodete našli, kadar odvzdignete klobuk, na papirji polno rumenega prahu in ta prah ni nič druzega nego —- tros. Po trosu se tedaj globanja, kakor tudi vsaka druga goba ali gliva plodi. A motili bi se, ako bi mislili, da iz trosa takoj vzra- ste globanja, kakor n. pr. iz pšeničnega — 29 — zrna bilka. Iz trosa vzrastejo najpred zelo tenke srebrnosvitle nitke in iz teh še le vzraste globanja. Glivine nitke, ki se micelij ali podgobje imenujejo, najdete, ako vzamete pest zemlje, Ha katerej je globanja rastla, ter jo preiščete. Ker ima globanja kakor sem že zgoraj omenil, iz cevek sestavljeno plodno plast, Prištevamo jo k rodu cevkaric ali gobanov (Boletus, Rdhrenpilze.) Če si ogledate plodno plast gobe muš- mce, takoj se prepričate, da je ta čisto dru¬ gače ustvarjena; ona namreč ni sestavljena J z cevek, nego iz samih listkov ali platnic. A o tej gobi vam nameravam nekoliko več povedati v prihodnjem snopiču „ Zabavne knjižice. “ Ako globanjino meso prerežemo ali pre¬ trgamo, ne izpremeni barve, nego ostane lepo belo. Če tedaj po gozdu nabirate gobe in najdete gobo ter ne veste ali je globanja ni, pritisnite s prstom njeno meso. Ako izpremeni barvo v modro ali zelenkasto, izvestno je strupena. Posebno se lahko globanja zameni z dvema gobama, ki sta na prvi pogled glo¬ danji zelo podobna. Na Štajerskem imenu¬ jejo ljudje obe gobi: steklači. (Boletus luri- du sin Boletus satanas.) — 30 — Meso globanje je prijetnega okusa. Okus surovih globanj nas opomina na orehova je¬ drca in mandeljne. Užitni goban je po naših listnatih in iglatnih gozdih sploh navadna gliva. V nekaterih letih se prikaže že me¬ seca maja, navadno pa le koncem poletja in v jeseni. Meso užitnega gobana je zelo okusna jed, ki se lahko na raznovrstne na¬ čine pripravi. Globanje se pa tudi v tenke listeke narežejo in za zimo posuše. Kaj ne, kako tečna je po zimi kisla globanjina juha ali globanjevica? (Ant. Kosi.) — 31 — Pregovori., fertH h jsutrtnles® * Kdor za mladih dnij skrbi, v starosti ne trpi. * Bolje črn kos kruha nego - li prazna torba. * Kdor mnogo govori, mora mnogo znati ali pa mnogo lagati. * Kdor koprivo pozna, skrije nagec. * Laž in zvijača pogine, samo resnica in pra¬ vica ostanefe. * Tudi iz malega grma veliki ptič izleti. * Polž roge pokaže, kadar ga nihče ne vidi. * Kjer jedna gos pije, tam vse druge pijo. * Kdor bo kravo vračal, ta bo oves plačal. * Očetova kazen je prava ljubezen. * Robatih ljudij in pa steklih psov se je treba izogibati. * Kdor starišev v življenji ne spoštuje, na grobu jih objokuje. * Kreposten človek je vedno pohleven; podoben je drevesu, katerega veje se pripogujejo globoko k zemlji, ker so obložene se sladkim sadjem. * Molitev je prava tolažba srca. Brež nje blagoslova Bog nikdar ne da. — 32 — * Premisli prej dobro, kaj bodeš govoril, Da bližnjiku žalega ne bodeš storil. * Nevednost je sama po sebi prav huda reč in zapleta v neskončne zadrege. Kdor nič ne ve, mora se vedno vklanjati drugim in je za podlago zvitemu svetu. * Ni dražje reči, kakor je čas. Treba je pa, da ga rabiš prav, ker najhujše te bode kdaj tožil — izgubljeni čas. * Dete moje! Že davno si materi iz naročja, pomagaj si zdaj samo; kako si poste- Iješ, tako bodeš ležalo. Peroti sta ti vzrastli, rabi jih pridno; nikdo ne pride na visoko goro, kdor ne gre na njo. Poprimi se tedaj težkih stvarij in zma¬ gal je bodeš. (Pr- Rlickert -> * Le komur je krepost za načelo, more vred¬ nost drugih ljudij prav presojevati. * Moder je oni, kdor kaj zna in svojo znanost dobro uporablja, a če nič ne zna, svojo nevednost prizna. * Nikdar ne skleni prijateljstva z onim, koji ni boljši od tebe. * Svojega rokodelstva in pa svojih starišev se ne sramuj nikoli! — 33 — Bazo (Sredstvo proti kolcanju.) Močno kolcanje (kucanje) ti mine, ako z dlanjo roke tiščiš močno na želodec; če to ne pomaga, pomoči obrisač v mrzlo vodo, dobro ga ožmi ter ga potem priveži trdno na želodec. Okoli mokrega obrisača je dobro privezati suho ruto. — To sredstvo priporoča kot Uspešno neki dunajski zdravnik. (Jabelka delj časa dobre in friške ohraniti) moreš na ta - le način: Vzami friški pesek ter ga razgrej na ploščah železnega ognjišča, ali pa tudi v loncih; pusti ga potem nekoliko časa na zračnem suhem prostoru, da se ohladi. V ta pesek pokoplji na jesen lepe zdrave jabelka, pa tako, da se druga druge ne bode dotikala. Posode, v katere spraviš na ta način jabelka, zaveži z močnim pergament-papirjem, da ne pride preveč zraka med pesek. (Mesto Dunaj) ima po zadnjem ljudskem štetji v 19. okrajih 1,364.548 prebivalcev in sicer brez Vojakov, katerih je 22,000. Na 300 ljudskih in me¬ ščanskih šolah poučuje 3.500 učiteljev in učiteljic 160.000 učencev oz. učenk. Kaj ne, da je to ve¬ liko mesto? (Koliko zrn drži liter.) Načelnik nekega po¬ ljedeljskega društva je seštel liter raznih zrn. Po ujegovem vestnem številjenju drži liter: 21.700 pšeničnih, 28.000 rženih, 18.100 ječmenovih, 12.500 ovsenih in 5.400 grahovih zrn. Kedor pa tega ne ver¬ jame, pa se naj sam prepriča. (Slive in češplje, ki so opešale) vsled velike vednosti, lahko pomladiš in narediš zopet rodne, ako jih jeseni močno skrajšaš ali porežeš ter jim Vane zamažeš z zmesjo od ilovice in kravjaka. Deblo in veje pa očistiš mahu in lišaja, ako je na- 3 - 34 — mažeš z lugom od navadnega pepela, ter mu pri' mešaš na vsacih 20 litrov po pol kilograma pepela- To zmes moraš skuhati in vročo po deblu namazati' (Da rodi debel sad), treba rastoče drevo par' krati poškropiti z vodo, v kateri je raztopljen že' lezni vitrijol. ‘Na 1 liter vode se vzame 80 graino' r železnega vitrijola. (Rane, vsekane in vrezane) je najlože čistiti, ako se poklada na nje pavola, ki ima karbolno kislino v sebi. Rane se lepo in hitro zacelijo. (Kako je zamazati razpoke na peči.) N« lončenih pečeh zamažeš nastale razpoke najbolje s sledečim mazilom: Zmešaj jednake dele ilovice i° pepela ter dodaj tudi nekoliko kuhinjske soli. S tem namaži potem razpoke. Mazilo ostane na peči vedno trdno ter ne dobi razpok kakor n. pr. mazilo samega apna ali iz same ilovice. (Prve ure) s kolesci so bile iznajdene okoli leta 1000. Poprej so ljudje imeli samo solčne ure- Ure, ki bijejo, bile so iznajdene v 14. stoletji; žepne ure pa leta 1500. Pred 400 leti tedaj ljudje še niso poznali žepnih ur. (Lenuh) je v nedeljo kristjan, v pondeljek Grk, v torek Perzijan, v sredo Asirčan, v četrtek Egipčan, v petek Turek in v soboto žid. To s° namreč prazniki teh narodov. (Žveplenke) je iznašel 1. 1833. F. Kammerer- Prvi jih je prodajal nek trgovec na Dunaji. (Kako se ljudje pozdravljajo.) Arabec pravil „Da te bog blagoslovi 1“ Perzijan: „Da bi se tvoja sreča nikdar ne zmanjšala. 11 Egipčan, v zdravilstvu izurjen, dobro ve, da obvaruje zdravo potenje pred marsikatero boleznijo, pozdravi: „ Kako je s tvo- jim potenjem? 11 Kitajec, kojemu je želodec bog, reče: Je - li tvoj želodec v redu? V Evropi p°' — 35 — s ebno Holandci čudno pozdravljajo: „Kako potuješ? - j'- Kako je s tvojim zdravjem ?“ Angličan pa vpraša, Kako so se dela opravila. Prezgodnja hvala. Učitelj: Kedo mi ve imenovati dele sveta? Kazven Milka, najmlajšega učenca, nikdo roke ne Vzdigne. „Lejte ga! najmlajši, pa vas vse prekosi, 11 Pravi učitelj, kazšje Milka. No, povej dele sveta, da osramotiš součence! 11 Milko vstane in reče: »Prosim, gospod učitelj, naj grem na stran!“ Vesten„kažipot. Na deski ob stezi na drogu nabiti, čitali smo Paslednji napis: Ta steza je bližnjica v vas, a kdor ne zna citati, hodi naj rajši bo vozni e esti, da ne zaide. Vljuden strežaj. O polnoči zbudi strežaj svojega gospoda iz Pajslajšega spanja. „Tepec, čemu me budiš? 11 zareži nanj gospod. „Pozabil sem Vam sinoči voščiti, lahko noč! 11 odgovori sluga. Iz prirodopisja. Učitelj: ,,Učili smo se sedaj o trojnem kraljestvu prirode. Rekli smo, da spada krava k živalstvu, 3* — 36 — hrast k rastlinstvu, baker k rudinstvu. Kedo mi P a ve sedaj povedati, kam spada navadni črv?“ Tinče da znamenje: ,,Gospod učitelj. jaz!“ ,,Nii, pa lepo povej!“ ,,Črv spada v zemljo! 11 odgovori krepko Tinče, misleč, da je pravo pogodil. Kaj imajo ptice namesto dlake. Učitelj: „Kaj imajo ptice namesto dlake?" Učenec molči. — Učitelj: „No, kaj pa imate doma v postelji?' Učenec: ,,Bolhe. 11 Lepo se je izdal. Da bi vzbudil več sočutja pri ljudeh, potajd se je nek berač ter se delal kakor bi bil mutast. Neka gospa, ki je tega sleparja dobro poznala, pristopi nekoč k njemu ter ga prav pomilovalno popraša, kako dolgo da je že mutast. „Oh že od mladih nog! 11 odgovori berač ter se tako izda. Usmiljen mož. ,,Ali je vaša žena použila zdravilo, katero sem jej zapisal!“ vpraša zdravnik moža neke bolnice. „Ne! Bilo jej je pregrenko; toda jaz sem pri' mešal potem nekoliko sladkorja ter je sam izpil!“ Velik razloček. V gostilni sta se pogovarjala dva gosta to in ono. Prvi pravi: Čudno je to, da jaz mesa brez hrena ne morem jesti/ 1 A drugi reče: ,,Pri meni pa je to ravno narobe, ker jaz hrena brez mesa jesti ne morem/ 1 — 37 — Slabo prenočišče. Nek Madjar je spal na Dunaji v zelo slabi gostilni. Ko ga vpraša v jutro krčmar, kako je kaj '“Pal, odgovori: ,,Presneto slabo; vendar pa boljše ^ot pa vaše bolhe, katere so me grizle vso noč. Dobro znam ene zdravja. Učitelj: „Kaj pa dela tvoj bolan bratec, ali htu je že kaj boljše ?“ — „0 ja, danes je že dvakrat tepen bil!" Velik oče. Jožek: „Moj oče so tako veliki, da vidijo Preko tega — le plota!“ Franček: „Moj tudi, kadar si denejo visok klobuk na glavo.“ Pri skušnji. Učitelj: „No, Franček, koliko prstov imaš na r okah in na nogah?" Franček (šteje): „Na rokah jih imam deset, ha nogah pa jih ne morem šteti, ker sem danes — °but. Preveliki čevlji. Gospod: „Čudno, včeraj so mi bili ti čevlji Premajhni, a danes so mi preveliki!“ Dekla: „Seveda, ker so si sinoči noge umili!" V gostilni. Gost: „Gospod krčmar, tako majhna klobasa 2 a 20 krajcarjev, pa še vrhu tega smrdi. Oprostite, gospod, — glejte, če bi bila večja, Pa bi še bolj smrdela." — 38 — Dobro mu je odvrnil. Tonček je hotel Martinčka za norca imeti; reče mu torej: „Martinek! glej, glej na križu nad zvonikom sedi muha, ali jo vidiš? Martinek je bil prebrisane glavice in mu takoj odvrne, rekoč: „Vidim jo vidim, ravno se j e J zdeha, in če dobro pogledaš, videl boš, da iffl a votel zob. Kmet in slikar. Neki kmet prinese slikarju ali malarju desko, da bi mu svetega Krištofa, kakor je dolg in širok, na njo narisal. Slikar mu pravi, da je za to deska mnogo premajhna. „In nu,“ odgovori kmet, ,,naj pa noge dol 1 visij o.“ Pameten rokodelčic. Prebrisan rokodelčic si je kupoval kruha. Vi' deč, da je hlebec jako majhen, reče pekarju, da hlebec ne tehta zadosti, ker je tako majhen. „Nič ne de boš ga vsaj lože nesel,' 1 odgovori m 11 pekar — Na to da rokodelčic pekarju samo polo¬ vico denarja ter odide. „He, dečko! to ni dosti," kriči pekar za njim- „Nič ne de, boste vsaj lože prešteli," odgovori m 11 rokodelčic. Koliko ur ima dan. Učitelj: ,,koliko ur ima dan?“ Učenec: „Zdaj ima dan 22 ur.“ Učitelj: ,,Ni res, vsak dan ima 24 ur.“ Učenec: „Pa so mi mati še danes pravili, da je zdaj dan za 2 uri krajši. Ni se bati. Kukcu je pri kosilu nekoliko zaletelo. Lukec, dober prijatelj njegov, ga hitro pokrega rekoč: zadavi se no, potlej boš pa rekel, da sem bil jaz kriv. 1 — 39 Uganke, in demanti, (Priobčuje J. Š.) I. »Prvo 11 moje zmer pomaga, Pa se giblje mlin in voz. »Drugo" nosi kadar plava— Piavo kvišku — naša gos. Sedaj pa oboje združi, Doš dobil orodje ti, Ktero v zimi v izbi ruži, Kadar dekla ga vrti. S ’. ’. S „s“ povem ti tedna dan, Z ,,g“ pa vrt deliti znam, S „k“ pisati v šoli vem, S „č“ vsak dan pred pastirjem grem. III. S ’. k k 2. znači zemljino, 3. Prijatelja šole in mladine, 5. kmetijsko orodje, 4. velikega orožje, 6. zver. v Rešitev in imena onih rešiicev, ki rešijo vsaj jtri predstoječih nalog — |. Prihodnjem zvezku ,,Zab. knjižnice. 11 Ozir jemalo se hode le na tiste rešitve, 1 se vpošljejo izdajatelju vsaj do 1. marcija 1892. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000509133 Kazalo. Stran Predgovor . 3 Sreča v nesreči.6 Zlata lilija.3 Prevzetnost se sama kaznuje.10 O kmetu in kučmah . . ..10 Zakleti grajščak.H Zakaj ima breza belo skorjo.12 Palček in orel ..13 Kako se je zvedelo, da so raki užitni . . . • 14 Trije kmetje.1& Gospodar in hlapec.•.16 Zvonik stolne cerkve v Ptuji.1” Cerkev sv. Bolfenka na Pohorji.20 Zaupaj, a glej komu (Basen).21. Potovanje po Ogerskem pred 50. leti .... 22 Globanja ali užitni goban (Prirodopisna črtica) . 26 Pregovori, izreki in pametnice .31 Razne stvari. 33 Kratkočasnice .35 Uganke, rebusi in demanti.39 lobzoru neprikladna, kar seveda družbi, ki je namenjena pro¬ stemu ljudstvu, torej odraslim, ne moremo šteti v zlo. — Res je, da imamo mladinski list, na kateri smo ' lahko ponosni — naš »Vrtec" a jedini on ne more zadoš¬ čati vsem potrebam. Tudi je, ž&l, še vse premalo razširjen. Ustanovilo se je pri nas tudi že več »Knjižnic za mladino", ki so bile uredovane zares po pravih pedagogiških načelih, a premajhno zanimanje in prepičla podpora od strani ob¬ činstva zadušila je taka podjetja cesto že v povojih. Jedina knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda vrlo dobro napreduje in nadejamo se, da nam bode spravila na svitlo še marsi- kater dober mladinski spis. Tudi podjetni knjigar J. Giontini v Ljubljani bogati mlado našo mladinsko literaturo in po¬ sebno nas je razveselil sč svojo »Otroško knjižnico". Tu ne smem pozabiti i Kržičevega »Angeljčka", v kojem je nabožno gradino tako lepo združeno z zabavnim. Do sedaj je za¬ gledalo tega delca že 6 zvezkov beli dan. Kaj pa narodno blago — mladini toli priljubljene pravljice in pripovedke? Ali jih nimamo? D&, imamo jih. samo da v posebnih knjižnicah še vse premalo; največ jih je razstresenih še po raznih slov, listih in knjigah, ki pa niso vse pristopne našej mladini; mnogo pa se jih nahaja še tudi med narodom samim. — »Kakor ste se lotili težavne naloge, zbrati in prikro¬ jiti »Narodne legende" ter jih v tako lepi obliki podati slov, mladini, jednako bi lahko storili tudi z narodnimi pravlji¬ cami in pripovedkami, ki so našej deci toli primerno in pri¬ kupno berilo. Storite to in hvaležna Vam bode slov, mla¬ dina, ki tako rada čila, a je še vse premalo preskrbljena z dobrim čtivom. Tudi gmotna 0 podpora Vam je zagotovljena; sAj ste si se Svojimi legendami pridobili mnogo prijateljev in podpornikov, ki Vam pri Vašem književnem podjetju i v bodoče svoje pomoči ne bodo odrekli . . . .“ Tako mi piše odličen slov, rodoljub; in ker sem prejel v tem smislu pisana dopisa še od dveh veljavnih slovenskih šolnikov, šel sem z veseljem na delo in to tem rajši, ker sem že nekaj let sčm sam nabiral narodno blago med prostim ljudstvom ter si ga na kratko zabeleževal. Pod kakim naslovom pa spra¬ viti te »narodne biserje" na svetlo? tako sem se vprašal ter več časa o tem premišljeval. Nazadnje sem se odločil, izda¬ jati v nedoločenih obrokih posebno knjižnico — »Zabavno knjižnico za slovensko mladino", v kojej hočem ob¬ javljati poleg narodnih pravljic in pripovedek še marsikaj druzega za mladež zanimivega in primernega. Tendenca »Zabavne knjižnice" je razvidna iz pričujo¬ čega prvega zvezka, katerega predlagam s tem prijateljem naše slovenske mladeži v dobrohotno presojo. Pri uredovanju »Zabavne knjižnice« se bodem držal. obče priznanih leposlovnih in pedagogiških načel ter pazil skrbno na to, da v njej ne dobč prostora spisi, ki bi žalili verski, nravni ali pa patriotični čut; tudi taki ne, ki bi utegnili žaliti stanovsko dostojanstvo — skratka: »Zabavna knjižnica« bode uredovana v smislu stroge naše šolske cenzure. Vabim torej prav uljudno vse slovenske rodoljube in prijatelje naše mladine, da podpirajo po najboljšej volji in moči moje podjetje ter skrbe za to, da najde »Zabavna knjiž¬ nica« pot med milo našo slov, mladež pa tudi med priprosti narod — sžij je dober mladinski -spis tudi za odrasle korist¬ no in spodbudno berilo. Ako najde to moje slovstveno podvzetje med rodo¬ ljubi slovenskimi dovolj krepke podpore, zbrati hočem iz naše književnosti polagoma prav mnogo mladini primernega gradiva. Ne bojim se ne truda, pa tudi ne troškov, koje mi bode prizadjalo izdavanje »Zabavne knjižnice«, katere bode stal zvezek samo 15 kr. Prvi zvezek sem si dovolil poslati na ogled mnogim našim odličnim rodoljubom in prosim jih uljudno, da mi knjižico blagovoljno vrnejo pod istim ovitkom, ako se ne nameravajo naročiti na njo. Kdor mi knjižice ne vrne smatram ga njenim naroč¬ nikom. — Posamezna šolska voditeljstva, oz. krajne šolske svete prav uljudno prosim, naj mi blagoizvole naznaniti, v kolikih iz ti si h jim smem »Zabavno' knjižnico« pošiljati. V Središči, meseca oktobra 1891. Anton Kosi. ..