List Tečaj XXXV III spodarske ? obrtniške izhajajo vsako sredo po eeli pôii. \eijaju v tisk am ici j emane za eelo leto 4 goid., za pol leta 2 gold. , za eetrt leta 1 gold,; pužiljaa po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 14. januarija 1880 Obseg: Začasna postava zemljiškega davka pred državnim zborom. — (5esa naj se slovenski gospodarji poprimejo, da do kažejo napredek svojemu gospodarstvu? (Dal.) itveoe potrebe kaj. Doneski k slovanski mitologiji. Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. (Dalje.) Za f9 drav Smrt odlicnega narodnjaka Jožefa Virka. Slovstvene stvari. M nogo vrstne novice. Naši dopisi. iNtovičar. ťottpotfarske stvari. najde sklepu. ki bode vlado in zbornico aedinila v doticnem Začasna postava davka pred državnim zborom. Velike važnosti je drugo vprašanje: kako naj se vsled §. 4. začasne postave od meseca aprila 1879. vsacih 15 let določuje skupni znesek zemljiškega davka, ki se potem razdelí na posamezna O IVV gM u ^ f IV U y JuL I OV jLf \J VV/Ui 1 AiiM^ii U« JL* Vf O Cl *JLA\j£J liMi^ Uže 24. maja 1869. leta je bila oklicana postava, đavku podvržena kmetijstva. Odsekova večina pred- po kateri se ima zemljiški (gruntni) davek na novo 1 aga, ,da vsacih 15 let se po poti postave določuje o d- uravnati. Deset let je preteklo, pa smo danes še tam, sto tek (percent), po katerem se zemljiški davek od kjer smo bili. Te zavleke so največ^prejšnja minister it va in prej šn ji državni zbor krivi. e lani 25. sve- poizvedeneg ljišč določi. a Čistega dohodka dávku podvrženih zem- Ali se bo finančno ministerstvo temu Sana je zbornica poslancev ukrenila zacasno postavo predlogu udalo ali ne, ni še gotovo, kajti njemu se ve j(novelo), 6. aprila 1879. od ces&rja potrjeno, po kateri Hko bolj dopada, če v proračunu kar naravnost kako 3te je imelo pospešiti to, kar je 9 let polževo pot ho- okroglo svoto postavi, katero mora vlada vsako leto po jvc ifxi^iu ^uojjcoiw iu, Afti jc v/ ici» oKrogio svoio postavi, KS šdilo, tako, da bi razmera zemljiškega davka po novi zemljiškem davku dobiti. Tako , na primer, je v pro- ki jih j postavi se pričela z letom 1882. Gosp. Chertek, sedanji ra£Un za letošnje leto postavljeno 37 milijonov 1 voditelj finančnega ministerstva, jepaukazal, vcenitev ima donesti zemljiški davek od vseh avstrijskih dežel 2 aemljišč pospešiti, in zbornici poslancev zdaj predlaga, skupaj in ki je razdeljen na posamezne dež'ele posebej. maj se nova razmera zemljiškega davka uže z letom Al kar za 15 let kar naprej določevati znesek davka 31881. prične. Poseben davkovski odsek, kateremu pred- brez ozira na slabe letine ali druge nezgode, to je to-iiednik je knez Lobkovic, mož naše (av tono mistične) ----------—— ~ " " " - v-- .--.v— > moras plaČati > ce tu d i Tretje važno vprašanje je: kako naj so sestav- lj ene tište komisij e, katere razsojujejo Naj našim bralcem sedaj kaj več povemo otreh tožbe (reklamacije)? Postava (novêla) od a pru a n- ^vprašanjih, okoli katerih se bo v državnem zboru 1879. je položila to razsodbo v roke takim komîsijam imkalà obravnava, za kmetijstvo sila važna. t v katerih imajo cesarski uradniki večino. Od- Prvo vprašanje je: kedaj naj se zemljiški sekova večina se ustavlja takim komisijam in predlaga: namesti dosedanjih deželnih pod komisij na j se usta- ciavek po novi postavi pobirati začne? # Većina odsekova (poslancev naše stranke) po pra- noví v vsaki deželi ena pritožlbina komïsija finančno ttící povdarja, da nag li ca, s katero se je vcenitev ministerstvo imenuje predsednika in podpredsednika tej • r * , « » b 1V " > v «v, jv » vvuHv » mílii»ici 5a laosko leto vršila, je nakupičila veliko napák in křivic, komisiji ki ima se do 12 udov z odločilnim glasom SEzato se bode pravična podlaga^ za odméro davka polovico teh udov imenuje finančno ministerstvo, pa naj- potem dobila, ko se bodo rešile vse reklama- manj polovica njih mora biti iz vrste davkeplačevalcev .. r *v «V «V * vwt.v u « * v u » WU4» iličtii i UUIU V luct U | IU LUUia Ulil lít VIOIÇ U« V * «ivo *, ^çije fpritožbe) davkeplačevalcev. Zato predlaga drugo polovico pa voli deželni zbor. To je pravično, oiomenjena večina da ^^ dolžnost zemljiškega kajti kmetovalci imajo svoje zastopnike v tej komisiji à.davka po novi postavi prične s 1. januarijem leta vlada pa tudi kontrolo, da komisija pustavno ravná. M881.. in da, dok 1er se ne rešijo pritožbe, se po- To je bistvo postave, o kateri se bode kmalu ob- ---, «w. , vvr«.^* XV-WiJV ^ . bâtira davek po dosedanji razmeri. Kdor 7 1 JL V MIWVT U » v JI V/ 4AWWVI 4 VV V Mkw w je pre- ravna vati pričelo v zbornici poslancev. Ali bodo kme- vveč plaçai, kakor ima po novi postavi plaćati, naj se tovalci v obče dosegli kako polajšavo velikega bremena to to kar je po januariji leta 1881. preveč plačal > ki ga nosijo, Bog vé, naj bi se vsaj to doseglo, da aVaU povrae ali pa na dobro za prihodnje plači!o vpiše. bi zemljiški davek bil vsaki deželi pravično odrner- jen, ne pa nekatere memo druzih presilno obložene, kakor, na primer, Kranjska, ki se je uže ob času de- RtKdor pa je od 1. januarija 1881. leta naprej premalo pi plaçai, ta naj doplača, kar je premalo p!ačaHÍÍfe| v^vee na enkrat, ampak v obrokih (brištih ki i ne a ne pre- - . . želnih stanov pritoževala, ko je ranjki grof Anton Au- s^Regajo 25 odstotkov tega, kar ima v enern letu plaćati, ersperg temeljito spomenico sestavil, in so isto v po- W W 0 tem emenih misli pa si ništa odsekova večina in vlada zdaj uže znejih deželnih zborih ponavljali narodni poslanci. Težka , nadejati pa se je, da se kaka srednja pot davkarska roka leží v obče nakmetijstvu v naši Ar- striji v primeri z drugi mi državami. Tako, na primer, se celó hiše, ki še dimnika nimajo! Tista zap rta jc na Pruskem leta 1878. zemljiški davek znašal 40 ognjišča, kakor jih uže večidel po mestih imajo, naj milijonov mark (ena marka 50 kr.), na Francoskem se napravljajo tudi na kmetih, vsaj ni treba, da zi- isto leto 173 milijonov frankov (en frank 40 kr.). m se gospodarji dana bila s posebno potrato, tedaj tudi njih naprava ni predraga, in s takim zaprtim ognjiščem se prihrani se v njih ne požge veliko polén brez veliko drv kei poprimejo » da đokažejo napredek svojega gospodarstva? ÇOmliê.) Pomudimo se še nekoliko pri sobah, kjer ljudje potrebe; s takimi ognjišei so kuhinje čedne in bele in pozimi so prava peč kuharici in drugim poslom v naših navadnih kmečkih kuhinjah zmrzujejo ki Ce ima hiša kuhinjo s takim ognjiščem, potem ni treba, da bi pute in mlade prasce morali kmet je v hisi imeti, bi vaj o lake sobe je treba vsak dan, in to zjutraj prozračiti. Prav se pa sobe prezračijo le s tem, da se Res je da v pozimi 1 • v • kraj si cas ) poleti pa dalje časa okna in prav iahko jih imajo potem v kuhinji, tacih kuhinjah se ne dá meso in slanina sušiti, zato pa se pod streho naredijo posebne dimnice (Ràucherkam- mern), v katere se dim iz dimnika po potrebi spušca. vrata odpró, da slabi zrak iz sob, dobri vnanji zrak pa v sobo pride. Vsak člověk in vsaka žival, katera sope, potřebuje zraka. Zrak, ki ga člověk v se sope, je ves drugačen kakor tisti, ki ga iz sebe diha ; To so najpotrebniše premembe , ki naj bi se v kmečkih hišah sčasoma vpeljale na veliko korist ondašnjim prebivalcem. Vemo, da bo maraikdo rekel: „vsaj nimam denarja za take poprave'-. Mi pa temu ugovora um ima k i s 1 > ica v nasproti zmerom le trdirno, da ni vse tako dragó, kakor sebi > ki je zrak življenja, ta pa ima ogelno kislino v sebi, ki je zrak smrti, ki člověka in ži-vali zaduši. Ta prememba dobrega zraka v slab zrak se zgodi v pljučah. Če tedaj ljudje v popolno zaprti se na prvi pogled kaže, in da je treba varčnost pri-četi s z dra v j ero. Prihodnjič o hlevih kaj. (Dalje prihodnjič.) iz sebe pa di sobi bivajo, posopejo kmalu ves kislic hajo ogelno kislino, katera jim těžko sapo delà in jih na zadnje zaduši. Da zrak, ki ga ljudje iz sebe di-hajo, je zaduŠiven, to vidimo celó v cerkvah, zeló na-tlačenih, na s v e č a h, ki so iz začetka svetio gorele, čez par ur pa veči brlijo. In zakaj to? zato ker so ljudje del kislica posopili,. katerega tudi s vece za světlo gorenje potrebujejo, iz sebe pa izdihali ogelno kislino, katera mori življenje ljudi in žívali, pa tudi gorenje sveč. Iz tega pač vsak labko previdi, kako potrebno je, da se vsaki dan prebivališča ljudi prezračijo in tudi še za to, ker je v sobah druzega smradu Spomin na zaslužne kranjske sadjerejce. (Dalje.) Leta 1854 so dobili svetinje: Halek Anton, učitelj na Vrhniki, Zadnik Filio, poseatnik na Vrboiki, Božič Tomaž, kmetski sin iz Novevasi v Lescah, Vovk Afcton t kmetovalec v Bregu na Březnici. Leta 1855. so dobili svetinje Dežooan Matevž iz Radoljice, Perj Matij Smrekar Jožef več. Semžči; častno diplomirani pa krbnik križanake grajš 80 bili Kapel Seli i Ja IZ pri v Metliki. Koatre Fr Nekatera gospodinja sicer misli » da ni treba vna- njega zraka v sobe po odprtih oknih in vratah spuščati, če le sobo z brinjevim lesom ali jagodami ali kakim drugim kadilom pokadi. Al nevedna revica ne vé. da uuioi ai i ki se od znotraj kurijo kaj ti v z nj i mi 81 Gospodarske novice. Afrikanska čebela. Po sporoćilib imenitnega prihranimo drv, iz sob pa preženemo prevlažni in ne zdravi zrak. Drva štedi ti (šparati) se ne sme gospoda učiti od kmeta, ampak kmet ae mora učiti od gospode, katera čuti dragino drv v mestih. Naj govoreč o hišah, še par besedi rečemo o kuhinjah na kmetih. Navadno so kmečke kuhinje pravi dimnik bolezni, skoro take, kakor za divjake ali ro- Stanley-a, ki je obhodil vso srednjo Afriko, se nahaia ondi neka čebela, ki delà črn vosek in ki uxjvxi xxuAtC* uuuuxč* j IVA uuia uxu * vr o u iv j je dosedaj še pop »Ino neznana. Ta čebela je temno-rujavc barve, debelega života in le na pol tako dolga, kakor naša navadna čebela. Vosek njen je crn; če ne bi na njem viselo polno čebelic, bi lahko kdo mislil, da je to smola, ne pa vosek. bila « m parje; ženske se v njih sušijo kakor suho meso vsaka jed v skledi se mora z dimom narotiti. Nahajajo Za zdravstvene k aj. Karam piše ) da se pri JEtusih mlade ženfe o Za roke. po mrazu razpokane se kot /ja i u a ç « p u u« i d a u » ti ^ v a ai u o ? qv awn tovo sredstvo v „Karat. Volksst." priporoča to le : Vzemi mladoietji zbira jo m popevajo: „O Lad (Gfcj H ; did i Lad Wis8. des slaw, Myth." 363 seq Lad je toraj bel jak od enega jajca in mu prirnešaj nekoliko ruma; košoa? Staroc^ski giosat staroslovanska bog tolmači v ..V s to zmesjo, firnežu podobno, pomaži s čopičem ali ka- tudi me Lad » ) dim peresom rano. xuui o^uc, j<3, i«, »ru^, suuuu, a> se je člověk po doigi bolezni preležal, je ta zraes neki schon, niedlich Tudi za se ne to je za rane če artig, schon ima pooien i e p o t k ki nitens, serenum, poljski ) in ,ladný", Ci ) if ladný y gotova pomoc \árodno blatçô. íloneski k ; mitologiji. Ladavice. Spisuje Davorin Trstenjak. Moj rajni e dec y ki so se rodili leta 1747., so mi >red 50 leti večkrat pravili: „Dečko! ua svetu ni nié ree veselo vse lepe staře nava de se opuséajo, zdaj uže seló Lada vice več popevat ne hodijo. Ko sem jaz ci»d bii. so Lad a v ice v se hodile na Jurjevo od bise bise popevat; najlepáa dekleta so se lepo oblekla ) u cvetiicami okinéala, in povsod so jih radi poslašali. Jaz, takrat deset let star fantič, sem se malo brigal a Lada vice, a ime sem si zapomnil, in veselilo me _ sporočilo mojega starega ateja, ko pozneje pri Vuku od besedo „Ladavica" berem, da okoíi Karlovca: djevojke krsčanske nakićene vjencima idu po vesima oči Džurdževa dne, a u varosu na Džurdže^ dan kuče do kuče i pjevaju". Dobil sem od svojega nek-anjega učenca, preegodaj umrlega, nadepolnega klerika imona Me g le*) koáček ladavičnih pesmic, a gotovo ) ni plod narodne poesije, ker metrům uže opominja a umetnega čredoika pesme. Utegnil jo je kak šolma ter zložiti, a zadržaj pesmi nam barem nekaj razjas-uje, kaj so Ladavice bile. Pesem se glasi ovako: edin ki mitologiji pa je b o * o dolet i n j a m ska pesern ? ki se začne ? to potrjuje narodn pot sla- Tri divojke žito žele Lade mi, Lade mile, Lade moj 7 Lada je přinesla mas la. To pa zopet kaže na zemljo, zato ima bistroumni Schwenk prav (Myth. VII. 205), ko piže : „Ueberaii ist in der Mythologie die Gottin der Schonheit, Liebe und Ehe die Gottin der Erde, die grosse Lebensmutter, die um ihrer Herrlich-keit willen als H i m me 1 s k o n i gi n in andern Mytho-logien erscheint." Ladavice so toraj bile Ladine družice, svečenice (Priesterinen). Ruska dekleta, ko popevajo svečanost Lad i no, ob- vežejo s traki brezov sopek, ia ga vržejo v vodo, kakor G e or g i (str. 499j pripoveda, in sklepajo iz tega na prihodnjo svojo zakonsko osodo. Breza je bila pri starih Siovanih so inču posve-Čeno dřevo. Kuhn („Markiscbe Sagen331) sporočuje: 77 Die ehemaligen Wenden nôrdlich vom Saizwedel fei-erten nachfolgendes Fest: Am Abende vor Johannes (kres) werden aile Zweige einer Birke bis an den Gi- pfel ; an dem man eine kleine Krone làsst (daher die Be- nennung Kr o n n e n baum), abgenommen, am Johannis-tag wurde der Baum feierlich gehoblt, ins Dorf gebracht, aufgerichtet, mit Blumen und Kranzen geziert, und dann mit mehreren Kannen Bier eingeweiht.' < Pri Rusinih se rabi beseda: lada v pomenu žena. *) (Konec prihodnjiČ.) Lada, Lada, mila Lada Mi te dues rešujemo, Tvojega godu vesele Tebi v Čast prepevamo, Lada. Lada. mila Lada } 7 7 Mi te rade imamo. Masla si nam ti přinesla, Celi syet je rožencvet, Solnce si nam omladila ; Da že začne toplo gret, Lada, Lada, mila Lada Tebi čemo hvalo pet. 7 Vuk pile pod besedo „Lada": „Lado samo u «srnama se prepjeva na primjer: Gleda momu od malena, Lado! Lado! Od malena do golema, Lado ! Lado !" znana je hrvaška narodna pesem, ki se začne Pevke, Lado! pevamo ti Srca naša vklaajamo ti Lado, slusaj nas Lado ! 7 * im on Meg la je bil rojen v fari sv. Marjete na >lenjem dnavskem polji, in je imel přepis pesem rajnega ta-ošnjega solmeštra Kozarja, ki je v visoki starosti umrl. a je za kolednike pesmi zlagal; brž ko ne je gori po-avljena tudi iz njegovega peresa , in utegnile so za njega t> Jurjevem Ladavice še pohajati v vaši. Pis. Ozir po domovini. Smrt ođlicnega narodnjaka Jožefa Virka. Zadnjemu našemu listu je iz prijateljskih rok iz Konjic po stiti umrl. telegrafu došla žalostna vest da fv iv/iw^jaiu vivoin vsev , u» j«5 p F C a " JožefVirk, župnik v Ločah na Stajarskem Gosp. Dav. Trstenjak priobôuje v „Slov. Nar. 7 črtice iz življenja ranjcega, ki je bil po rodu Kranjec, 10. sušca 18l0. v Dobu rojen, tedaj blizo 70 let star, blizo 44 let duhovnik. Ovôicam svojim — pise gosp. Trstenjak dalje — je bil zvest pastir , olepšal je hise božje , in neutrudljivo je skrbsi za moralno in narodno omiko svojih župljanov. Kot rodoljub je stal čvrsto ka- , bodi si kot volilec ali srenjski odbornik. Kot duhovni pisa-telj je znan iz brezštevilnih člankov „Zgodnje Danice" iz spisov za društvo «v. Mohora, iz dopisov kor skala pri vsaki priložnosti na narodni strani 77 Sloveccai e 77 Slov. Gosp. a itd. 7 v „Novice", Posebno pa je slovel kot dober pesnik, zložil ni samo obilo sv. peaem in legend, nego tudi mnogo liričnih poezšj in balad. Ne-katere njegovih pesem so prav šaljive in satirične, druge, v duhu narodne poezije sestavljene, so postale obče blago slovenskoga naroda. V njegovi aapusčini se utegne * Pri Litovcih »o bili po Narbutu ? 40) dnevi od 25. maja do 25. junija Lad i posvećeni. Device so takrat pope-vale pesem, ki se je začela z besedami : to je: Lado didie, musu deve! Lado velika, naša boginja! rajti okolo 4000 (?) peseto. Naj častiti lolki kaplan njih krasoto, ako jib poznala (( Jakob Korošak in veleč&stiti gosp. dekan dr. J. UUg» so bili podobni marljivi bučeii jkrbita, da se po Virkovi arorti ne raztepejo. f ki Vsi ti veliki možje slad- neumorno isce e ni raj ni cdiočtl kaj se ima po smrti z njegovo literarno > naj „Slov. Matica4* skrbi, kega modu po kraanib cvetkab, naj uže rastejo v tem po duhu presta^ljati krasne a v unem vrtu. Le da pride v poezije druzih narodov * bilo je njihovo vodilo , češ, da zapušćino sroriti njeno lastnino. Več njegovih pesem so slovenski skU- „črka mori, duh pa oživija.'4 Ce se od beaede do be datel ji z n&pevi oskrbeli. Gotovo med velikim gîevilom sede peaem prestavija, je navadno vse le bolj leseno vsajttH Virteovih pesem se bode ae maraikatera nasla, ki boda okoroo, kaju prestava ostane le preatava okraaila vrt alovenske poezije. t »aictd» uooui y ni wnutuv | »« jji vov»» » "cuvvinj to |/( C3ia< 4 , v oaj „Cr^& Rajni ae je pri božjem raorí". Če ae pa aatno ideja vzarne is peami in jej dá nova obleka, duhu jezika primerjena , ootem pesem na opravilu na božič prebladil in umrl na pljuónici. Prijatelji zgubtjo dobro dušo, duhovni tovariái ijubeznji- videz postace nova peaem, a venciar je le oblifea vega soseda, fara ekrbaega duhovske^a očeta." obleka nova, duh 9 to je f njen pa nespremenjen : „duh oživlja a Na ta naôin bode Preširen v novi nemaki oblek i Slovstvene stvari. na svitlo přišel. Želeli amo namreč tudi mi » da ae a kak ízvrsten Nemec , na naèe slovatvo ozrl. ter tako tudi narodu nemškema Herder, sedaojega časa tudi Jezicnik. Spisa! J. Marn. Matianil in založil Rudolf Milic. Ljubljani 1R7D. pokazal cvetje našega »lovstva. In res, dobili amo Radostní pozdravljamo predragega nam znanca „Je- Gosp. Edvard bambaber, profeaor nemsčine na nali t.auvonn ^vout«f Ijnui\f j^i j)"« pFI pTA vr o ' Cl , Clil sujuuobia UWUUa , | O p 118 C l ići U zičnika", ki stopi v tej knjižici uze 17. p«»t pred alo- eoUko ieto iz gornjega Avstrijakega v Ljubljano in koj vanaki svet in nam v živ spomin kliče rodoljube, ki ao se ie zelo zanimival za naše alovstvo. Přestavili amo iz Kreonmiioatra domá I« přisel lánsko kot navduèeni snovi matere Slovenije obdělávali slov- mu vaega Presirna in mu sli, kolikor je bilo mogoče stvo domaće ob Času, ko je treba bilo, njemu se ledino na roke, on pa je ide je iz njegovih peami jemal ter orati. Ce se radujemo dandanes vaestranskega in plod- v novi poetični obliki prelepo předělal, poleg tega pa nega gibanja na slovatvecem in političnem polji ia nas jo tudi v prav potjudni, gladfei io prijetoi prozi življenje njegovo oariaal. Uvod temu delu je izvirna dolga peaecn : zaradi te^a nekako „pisano gledajo protivoiki", ne amemo zabiti mož, ki so seme sejali, iz katerega je v ma le tib izraatel sad, s katerim se smemo ponašati temveč, ker to, kar je Slovenec na alovatvenem polji dovršil, je „An Presiren", našega pesnika. potem pa v podobah kaže slavnega dovršil iz laatne moči premagavai moogoatraoake fo za aedaj ; ko bode tiaek knjižice „Presiren ki ho ao mu stavile ori deane in leve. tedaj živa zahvala, da nam zapreke, H| | HHHH častitemu prof. Marnu gre poredoma pred oči stavi nekdanje miaijonarje naše svete narodue stvari in nam kaže, kaj je ta, kaj uni, ki uže kíauge" dovršen, povemo kaj več. M. L. * Ein versenkte8 Eden. Adelsberg voo L. Waaaerburger. Carl Konegen. Rocnaatiache Erzâhlung au 3 Wie o í Verlag voa dalj ali manj čaaa počiva v grobu, storil na slovstvenem polji. Ta tako bo dobro došel zopet ta novi „Jezičnik" ne ie domaćinom, temuč tudi drugim našim slovanskim bratom, ker nahajajo v njem gradiva za spiaovaoje lite ako je ime jako lični novi nemški knjižici y ki rature slovenske, zdaj pred nam leži > Je ; ki kot 17. knjiga bolj ali manj obširno opisano .,Jezičniku" ravnokar na Dunaji na a vitlo prišla in kateri predmet je romantična povest, vzefa iz prikazen v nasi jami Poatojnaki „podzemeljakem ,Veraenktes Eden", Krao jaka raji"; j v z aum bach delovanje 7 rodolfubov, in ti ao: Ju rij Kobe Vari, Anton Žafcelj (Ledinski) » Jurij od tod ime čedalje bolj alovi je s svojim „Zlatorogi po naših mialih je Was- » Anton Oliban Andrej Likar, Franc Jerisa in dr. Leon Von f ci na. Kar velecenjeni naš „Učit. Tovariš" dona- po tu)ih piaatejih. prví pričel z en^ko široko, aerbergerjeva povest bolj zan miva, ker ae dejanje njeno vrší v poUojnaki jami , po vsem avetu znani , m piaatelj z izvrs nim pereaocn odsriva stvari, ki si jih šal v svojih iistih celo preteklo leto , je akupaj v tej knjižici na svitlo prinesel ,>Jezičniku, katerega toplo priporočajo slovanskému občinstvu. Cena mu je 60 kr. . ,sJesiénika" se dobivajo vsi naslednji v nekaterih zvezkih v , katoliški bukvaroiciť; v Ljubljani. in razen živa fantazija umišljati more. Natnen „Novicam" ne more biti, da bi se na drobno spuačale v pretres te po* tttttj čital ? 3 ki ki jo bode vsak, to pa moramo dostavit; v » je nemseine zmozen, radostno j a njen pnatelj ni za na tiato nepošteno put, ki jo hodijo r eradi Němci, ko slavo pojoč naši deželi, grdijo naš narod sio- , leposloven list, izhaja na Dunaji po dva- venaki. Zato piaatelj zaaluži hvalo tuai v tem oziru, in krat na mesec na celi pob. Izdaje in ureduje ga Jos. zato jo priporoČamo našim domorodcem in domorodkio Zvon Stritar. Naročnina mu je za vse leto gold. m za jam s polním prepričaujem, da se ne bodo kesali, če ti pol leta 2 gold. Naslov: „Redaction des „Zvon" Wien, omislijo knjižico, ki je na Dunaji v knjigarni Karola VIII. Lange Gasse 44". Konegen-a na svitlo priaU. « Presirenklàage von Eduard Samhaber. Tako se sove knjiga, v elegantni obiiki pride koncem pri-bodojega meaeca na svitlo. Naj so jej te vrstice napo* vednice. r i s t Naj pri tej priliki o meni m tudi časnik „Der Toa Organ fur Touriat«k f Alpen uud Naturkunde 9 herausgegeoen von Jáger in Wien." Hribolazcetn in oaravoalovcem je ta časnik zeló priljubljen; cena erder bil je prvi med nemakimi klasik? j da « * m ki je celo leto idu je gold. P. pl. R je v njo nemško literaturo a tem obogateti želel krasue cvetke iz literamega vrta tujih narodov prese jeval. Prvi nemški k;aak Got he je tako navdušen bil od 8rbake národně balade „Ađan-Agauica" (ae ve da v převodu), da jo je v neojški obliki , Klagegeaang von Unogovrstne novice. « Dunajsko město nima nič manj kot 8 milijonov fínančnem miniateratvti zaostalih dolgov na davkih. den edlen Frauen d^s Aaan Aga" na svitlo dal ter tafeo 80 zaradi tega zeló potrti, da je stolno mesto^Avatrije svojim rojakom pokazati hotel, kako lepa da je srbska na davkih toliko zaostalo. narodna poezija, in prvak nenoškega jezikoalovstva J. Grim, v iatini objekiveo mož» je oslavjanskih narodnih peamib sodil tako le: „Evropa bi oatrmela nad £ Ugibuj e se » zakaj to? Steviljenje ljudstva v Bosni in Hercegovini je vse drugačno stevilo pokazalo , kakor se je d<>zdaj mislilo Bosni in Heroegovini skupa} je komaj 800.000 ljudi, (t Sarajevo »ima ne 60 ne 50 „ponosno eev, aropak le 28.000. prebival- za stradajoô nai )ih blag jpriarčnejšo in toplejšo zahvalo Bar in m :î Stanje turske armade. „Pol. Corr." piše o njem Uko-le : Turske vojske, katera je sieer bila hrabra, zdaj člověk skoro ne more več spoznati. Beračenje ne ama- Nek preblag gospod iz Ljublj atoterno vse povrne! imenovan trajo vojaci več za sramoto. belem dnevu je videti biti kilov kisle repe in gospodu za imenovani ? kateri pa ne želi dboru poslal jako dobrodošli dar 400 kislega z e 1) a. Odbor se tudi temu prisrčno zah v Carigradu, kako vojaci na oglih atojé, t*r mimogre-doče proaijo milodarov. Ti reveži so zadovoljni tudi s najmanjsim darom, ki se jim dá. Drugaóe je pa med imenu odbora xa stradaj v Istri Gorici 11. jan B e r b u č ući u u u, tajnik. Hvala Bogu ! Goričanj njimi ponoči. Će srečajo kacega, le na pol pošteno oble- , prosijo ga, da jim dá nekoliko grošev , pla- vsaj edó y o do po smrti počivali. Kazmotana zdaj čenega člověka itrena našega ga po k o p ali šč Tiata meat „za duhan (tobak)", če pa zapazijo kacega kmeta nejo čez-nj in ga vsega oropajo. Krivo t*ga stanja je to, da vojaci uže kakih 40 mesecev niso dobili plače. fc kom dala že pri prav ki novembra u. prostor za novo pokopališče, oddala je svoje menjenje in sicer odločenenra prostoru in tištim , kt so ga ukupili. Zgubila Naši dopisi. dokaz Rusije kako puste so čeoče jan n Te dni smo imeli nov pravdo tiata stranka naših vemu pokopaliáču agitovž Isoi Zdi mešćanov tedaj 5 kratkem ki je proti no- prmese „ převod nnmestništveno - komisijskega izvestj se mi da v vsej tej zadevi se o „ruaki zaoataloati" nezra f o ltd. „pomanjkanji civilizacije v Rusiji" cenčajo innorodci ali pa „civilizirani miši di ai < f ak v i se je » osnovalo novo „Obščestvo ■■MHÉÉ da to Mo- pot j t a Kako? Mrtvaški pokopalisčni jbolj blamiralo povemo drugi zadevi sorod ljubitelje) duhov tista atarinoslovak k>b. Pri sr. Luci j i J® bli nago penjija". To društvo je dalo 28. decembra svoj g •tiirv • /J l v 'wm m m ^v m y^ r» 4 m m #% ! í Iv M r* l» m /I M rv ^ « wt r\ n A fíř ď\ 4 C % neke stari t o t, ki gre te dni po čaani Tomina so namreč iskopali aterib naš konservátor advokat dr < prvi duhovni koncert v velikanski dv orani „maněna Dvorana je bila polna raznega občinstva od najviših stanov do prostega naroda, kateri je plača! za aedež samo po 30 kopejek. Vaeh dragih in ŠOkopejčenih bile to v skupaj se je prodalo 10.848, tedaj akoraj e naj at tisoč poslušalcev je bilo v koncertu v „divji" Moskvi! Soglasno 8 takim gromadnim stevilom poslusalcev bil tudi dohodek koncerta obilen; znesel je 8692 rub trdi bil doape 9 da so iz t dobe f o vrha ko je naš Oglej svojega razcveta. Centralna ko m za obranjevanj h spomink na Dunaj pripra^ pri 8V. servatorj Luci j i i je odločiti kako vsoto za izkopavanje staric kon- Ta Gorici imamo zdaj se druzeg je gim prof, Maj o ni ca , ki ima sosebno v Oglej i veliko opraviti. Vlada misli napra íljev. Koncert ae je po občem prizna nj i izvrsil izvrstao iia vtisk, ki ga je naredil a strojnim petjem kor, obsto- viti v dvoje nazi-evo. Ogleji k r iz 700 pe v cev, bil je res ozen. Mo j a ter » Tud pere et vivere kakó živim! tnih zbirk ukupi muzej in je grof Oaasis v ta namen že ovo in Mo- tu u Ziaj Naša dežel á: „Mortui praebent vivis et sa- mo se živim pisov: slednj slovenske ^ki je v nekoliko mesecih vstvaril velikanski kor 8 seldom s to pěvci ter mu vdahnil edinoat in umetnijo, f-se imenuje Nikolaj Aieksaadrovič Smiř no v. /Peli 80 pesmi raznih kompozcij, posebno visokoumetne J^tinsk list in znabiti tud ima danes pa ni d unidan graška „Tagespoat talijanske 4, latinskega 1. (Ta po latinski v Avstriji, kakor je pisala in pa m časo- (T 9 *ao kompozicije „Certog Tvoj" Bortnjanskega, rvoalovi je veli koje" Vedelja » S l a- aaj V se zbaj tudi v Poreču y » t » Oče nas" bartova. kratkem pa boata začela izbaj i « i à è m « • i t drugde kateri} se lista te i i a k č a g o or m njem more", „V molitva h neusipaju- venski (> Š o" in ,.Preslavnaja" Turčanjina. — Cilj ime- SVoiim listi talijanaki se bode tiskal v Grad Cilj a << íme- Bnovaoega društva je, ob nedeljah in praznikih dajati &dubovoe koncerte in tako narod, namesti da zahaja v svojim listo m naši oo. Frančiška pa v G „C vetj Čud > d e 1 aj slo- » aè z Ko v r t sem pgostiln ce, vabiti k blagimi zabavami. niku poroôal > bilo je ad 3000 s v. Frančiška* dojió o tem meaeč roćnik 9 îNov frboru rDol •ivote Pazna Soča" pa pravi, da jih je zdaj več ko 5000 jan „VJUV,« J/rt JilrtVI, Utt J1U « (Zahvala.) Častiti gospod o. Hugo plačali. ,,Et nunc moniti disci včerajsnja i so že libera za , katebet ljudske sole v Paznu tradajoče v Iatri sledeČe, po čestitem izročil od- Jak po kakosni hrani sega nas bord-ovem dvoru sta navad d ! Zdaj veste grof Cham 9 9 ka"ju stolne cerkve v Ljublj 9 brane veliaka. Te dni sta po dva le^itimistovska 20 15 »».wo, KJ, ii, , xi/, 32 in 45 gold. 50 kr. Isto tako Daodigu^j uu»i» ma ujuu» prcuuiita g f m enacem sluč naj porućam kratkem o m gospodom v Ljublj > svavote cabirati, in vaem blagim darovalcem izreka odbor ajsnjega okraja. Na sv. Ste kakor po navadi , .wvw »««X, . ---V4M.CJ , «vr. uvvuuiuia j. je, ki so se potrudili, one dubovno opravilo na Ostrožném brd kosan ske) ravno pri vvodu pridige zakriči nekdo * Přejeli smo tudi poslani nam jako aanimivi članek »» o par hipih dniih treh delov e 9) gori je cerkev popoinoma prazna i % r maše vdeleže íeáenakih ruskih gimnazijah*4. Hvala lepa! Kmalu pride v tisk. goap. duhovnik in pa suborski cerkvenik, kateri sta ae edino le e pri Vred. masi stregel. Zapalj bilo e 9 kakor se pozit go von 7 iz hudobije; pogorelo je osem gospodarskih po šel. Drug slopij z vso ž vinako krmo in drugim ondi spravljenim Hepatica triloba) in je jeternek (Anemone hep ali tudi kmetijskim orodjem. tretj g vino razen slirih pitanih pre- (Beilis perennis). Kedo bi bil priča ali m a r j e t in a nske me vi vu viu# u* » «uv y * wuvm u» p^^im j/iv ^viiiu j/ut v^uuâo^» li, w u yj u a un i j^u > ai 9 ua šičev, kateri so zgoreli, so oteli. Največa nesreča pri po tako hudi zimi tako kmalu cvetiice prikasal tem pa je še ta, ďa je zgorel tudi en gospodar, zapu- mi gorjanci smo gledé letošnj stivši vdovo in troje otročičev. Izdatno gaaiti ni bilo na boljem od polj moČ zaradi pomanjkanja vode. Zavarovani bili ao vsi dnevom sive megle osmeri gospodarji, a letne doneake so o pravém času le da ae Dodo 5 ; toda veliko Ko se doli v nižavi dan za poludne vlačij ? da m ] y kak 8000 gld. Po átirje vplačali; vsa škoda cenjena je na cerkvah bližnjih — sosednih fari ao se med preteklimi, ateklene plošče, imamo na gorah celí božj t=»ko pekleno mrzlo gorjanec pravi, „salaboijako mrzlo", da člověku škriplje pod nogami, kakor bi ž ojimi drobil prazniki za te onesrečence v škrabce m lodari nabírali; čiato jasno a nabralo se je le malo, nebo, so d dno Ince nas dobrodejoo ogreva in ■ wvvv »vv.v.. . v.. «.•»» ^ viodv uuuuj a\ji uvw unu j/> a t uuul vucju^ ugl ker je ijudatvo sploh ubogo, topí čez dan sneg, da ae brežinam , obrojemm pomanjkanja trpeče. Naj bodo ti siromaki usmiljenim njemu, kar gola rebra kaže) l___i :... u__—___i____«___« . ~ 1 ~ U i ~___l___i______ ___ domoljubom v podporo prav toplo priporočani !" > na HHH proti katerib mestih uže popolnem kop Vč raj volil je nov ceatni odbor za bistriški gorjance uže cvetiice okraj v Bistrici. Voljeni so sami narodnjaki, in ti snežna odeja pokriva potlej pač ni čud y d nas gosp osip Valenéic in Skender Ličan iz Bi- Anton Požar zveseljujej Na zdrav ; ko oižave še debela so atrice, goap. Andrej Frank iz Prema, g iz Knježaka in g. Andrej Sa m sa iz Dolenjega Lesce. Pri volitvi 13. decembra u. emoí Je obč bil Tako so zopet tukaj nemčurji izgubili en javen posel. Znani gosp. Fischer propal je poredoma dvakrat: pri Vaši in Jožef Pretner iz Lese. za za župana izbran Anton Meršol, posestnik v Hrašah, «<» svetovalca pa sta bila izvoljena Jožef Olifčič iz Nove občinakih volitvah za jablaniako občino, a sedaj pa še pri volitvi ceatoega odbora. Sveta národová féma pri-čenja na vseh linijah avoje osvetno delo v prid nareda! Tukajšnji okraj ima 1700 gold, v hranilnici, katero bil je prejšnji cestnega odbora predsednjk za most pri Fužin ( Weissenfels) na Gorenjskem dne de cembra u. 1. smo imeli volitev občiuskega starešinstva pri kateri so bili Andrej Eichlet y Drag župana, Martin > Bobnu po dokladab na davke nabral — a mu je rtčun izpodranil. Ta svota bo pa v tem denarnem zlostanji davkoplačevalcem prav prišla, kar je upanje, da jih bode si. deželni odbor za cestne potrebe tukajsnjega okraja novému cestnemu odboru v porabo přepustil tem bolj, ker so zares izredno slabi časi in sa nove obloge v ta namen nikakor iz humanitete nakladati ne morejo učitel), za svetovalca poštar in posestnik, in pa Jožef Gol 1 may y y Kamnika jan Gosp. Karol Križman od c. kr. deželne sodnije imenovan za notarskega sub-stituta, je pri nas o novem letu odprl svojo pisarno. Ker sedaj ni stalnega notarja ni na Brdu ni v Kranji je s tem, da smo v Kamnik dobili gosp. K. Križmana gotovo vstreženo všem, ki notarja potřebuje jo. 7 y Zimo imamo tukaj od začetka decembra u. 1. vedno Režiš. Nova volitev žuoanatva nam je dala prav suho in mrzlo; glad in beda ae sploh vedno hujše za župana posestnika Jurija Kovača, za svetovalce pa oglaša, čemur je več ali manj tudi zaprti ja zaradi go- Fiorijana Petelnikarja, Mattina Bukovca in An-veje kuge dopomogla. Bog daj, da ae akoraj z dobro dreja Moharja. Pri novi volitvi občinskega starešinstva letmo v tem obziru kaj na bolje obrne! Te dni bode se pooblastilo gosp. drž. poslanca A. Obrezi v Biatrici, na St. Petru in v Diljcah podpisovalo. Bog daj dobri vspeh! Premec. Volitev občinskega starešinstva pri kateri je bil voljen Marka Litije. za župana » za 9 Starega Trga. smo imeli 10. dec. u. Sterk za župana, za svetovalca pa sta bila izbrana Pavel Barč in Peter Pa ni an. Čekovnika na Notranjskem. bil sestnik Svete seatnik. Živih! olj en goap Alojzij Kob 9 DO- etovalca pa sta bila izbrana goap. Lu&a 9 c. kr. notar 7 la goa Anton Prim 7 po okolice ljubljanske 10. jan Naš okrajni aolski svet je imei dne t. ro. pod predaedst?om o&rajnega glavarja sejo, v kateri je po večini glaaov odbil nakane Mi smo pri vo- nemčurske 7 po litvi občinskega zastopa 15. decembra u. m. za župana izvolili Jakoba Tratnika, za svetovalca pa Jakoba Bajta in Franca Podobnika. Cerklje na Gorenjskem 9. proaenca. (Pomlcidanske cvetiice.) Naj reče kedo kar hoče, kar je res, je pa rea, ne more utajiti, naj se še tako da sem danes s Šenturške Gore kateri naj bi ae ubogi učenci ljudskih sol, ki ae imajo učiti mnogo druzib za življenje potrebnih naukov, uze v ljudski soli trpinčiii z nem- ščino. Odločno so se rodoljubni udje okrajnega solskega sveta izrekli zoper to novinko , in to iz treh vzrokov : bilo to na škodo drugim aolskim predmetom in in gole reanice čiovek napenja Rea pa je, stopaje v Cerklje trga! prve spomladne cvetiice pod grmovjem ob potu, a da ne bi koga obhajala hudobna otroci bi se nemščine vendar le ne naučili ; 2) bi bilo to na zoper §. 19 državnih postav ; 3) ima v tej važni reČi odločiti eželni zbor. Kakor zvemo , je uže več okrajnih šoiakih avetov storilo enake sklepe. To je po- misel 7 da širokoustno lažem 9 specije si. vredništvu na ogled. te-le Spomladni jegeiček (Primula veris). poaljem posamne pasmi ali Te prvenke so pa To šten odgovor večini deželnega odbora kranjskega. Ljubljane Dež cenilna komisij kranjaka za uravnavo zemlj:škega davka je 12 nježno cvetlico je tudi cerkljanaki g. kaplan uže pred- t. m. pričela svoje konečné ob ^ • « * nr w * # ti • . i ti r j ▼čeranjem prineael z Možancev, kamor je obhajat bil postave od 7 da sled prii 1879 leta cenilne operate * okrajnih Inih komisij pregleda m prevdari ali Naj pomaga revežem kdor more, in če naravnost ne je vcenitev zemlj prav izvršila, ali se okraji dne 34. seh se med posije jim milodara, naj ga pošlje vredništvu „Novic". Vred. seboj prav vjemajo in če cenitev zemljišč naše de ** Lepa zahvala za m srečni ste hribovci memo nas Ljublj žele tudi sosednim deželam primerna. Mi se popolno pomladansko troj cico Î Kako zanašamo na naše zaatopmke v tej komisiji, da bodo 7 ki dan za dne- krepko se potegnili za to, da se dež v bče ajsa ▼om in celi Božji dan tako debelo meglo imamo, da bi jo breme zemljiskega davka 7 ga dozdaj preo bi kaliko z žlico jedli Vred ž nosila in se jej iz tega ozira zadnja leta vaako leto precejšnja vsoU odpisovala, ki pa je veadar še premajhna bila v razmeri a sosednimi deželami. Već o tej sila važoi zadevi govorimo na prvém městu današnjega li.Ua. — (DeŽelni odbor) je v sejah 9. in 13. dne t. m. jbravnaval proračune različnih zakladov za i. 1880. n med njimi tudi proračun deželnega zaklada , za ka-terega bo treba 20°/0 přiklade na direktne davke in LO°/o přiklade na vžitnino naložiti, da se pokrije po-nanjkljaj 268.766 gold. — Pogorelcem z Blata pri Smariji je deželni odbor dovolil 150 gold, podpore iz iežeinega zaklada. — (lz seje družbe kmetijske 4. dne t. m. — Konec.) )ružba kmetijska dunajska je povabiia našo družbo, taj bi tudi ona na korist domaćemu kmetijstvu se obr-iiia na državni zbor s prošnjo, da bi on deial na to, la vlada pod istimi pogoji kakor na Ogerakem dovoli iridelovanje to baka; — odbor sklene to storiti. — Jospodarja Andrej Samsa in Blaž Tomšic v notranji bistrici prošita svéía, kaj jima je storiti, da bi se jima nižala obeinska davsČina za pas o ovác; — odbor jima vetuje, naj se obrneta do si. deželnega odbora, ki je iša instancija občinam. — SI. deželna vlada naznanja ružbi nasi dopis si. ministerstva kmetijstva, v katerem omisija konjerejska poroéa, da ie pri laoski delitvi onjskih premij zapazila z bolj sanje ko nj ere je na Iranjskem ; odbor to naznanilo radosten na znanje zame. — SI. deželna vlada naznanja odboru dneve, edaj se bodo v Radoljici, Kranji, Kamniku in v Ljub-ani preiskovali zebe i, katerim naj bi se licence za pušcanje dale ; — odbor pritrdi tem dnevom in sklene, a družbo v tej komisiji zastopata gosp. Josip Fr. Seu- ig, ud centralnega odbora, in pa g03p. E. SIegel, čitelj podkovstva in živinozdravstva na ljubljanski ži-inozdravski soli. — Vitez dr. Gutmansthal poroča smrti pl. Mucija To m a si nia, slavnega učenjaka in redsednika družbe kmetijske tržaške; — odbor se zavaljuje gosp. vitezu Gutmanstbaiu., da je družbo ašo zastopal pri pogrebu odličnega pokojnika. — Gosp. ratu v Ukvah se piše, naj s transportom ukviskih vnov v Ljubljano , ki jih nakupi iz državne subven-je, tako dolgo čaka, da oštra zima nekoliko odneba. — a uda družbe kmetijske je bil sprejet gosp. Edvard le gel, učitelj na ljubljanski podkovski in živinozdrav-ti soli. —■ Koncem seje izreka gospod predsednik od-orniku dr. Poklukarju zahvalo za njegovo krepko jstopaoje o aavkovskih zadevah v odseku davkovskem )ornice pos'ancev; ves odbor zasluženi zahvali pritrdi. — (Zapisnik volilcev) za dopolnilno volitev v estni zastop, ki se bode spomladi vršila, leži v ekspe-iciji na magistratu na ogled. Reklamacije takih , ki aajo volilno pravico, a niso v zapisniku, ali pa rekla-lacije volilcev zoper v zapisniku neopravičeno vpisane, torajo se vložiti do 7. dné fe bru ar ja meseca. — (ObČini Smihelski poleg Novomesta) je preavitli siar za zidanje nove sole daroval 300 gold. — Naœe3to umrle predstojnice matere Jozefe trus so si ljubljanske nune 8. t. m. izvolile gospó later Antoni jo Murgelj. — (Kat. družba rokodelskih pomocnikov) obhaj ala d letos uže svojo petindvajsetletnico. „Novice<ť ao se 3a leta mnogo zanimale za to hvalno družbo, in tudi iaj, v 25. letu njenega obstanka, smemo reći, da je v jubíjani malo tako dobrodelnih naprav, kakor je ta ružba, slasti v sedanjem za delalni svet tako spolzkem i vrtogiavem času. Zato nas srčno veseli, da ae je etošnja veselica te družbe na novega leta večer iko vrlo lepo obneala. Ras, vse točke precej obširnega rograma so bile primerno odbrane in so se tudi prav obro izvršile. Gledé petja se je izustil nek v tej stroki kompeteaten gospod, ki se za družbo uže več let mnogo zaoima, da so se pevci tako skazali, kakor šs nobenkrat, kar se spominja. Jako giadko je tekla ia veliko veselost je vzbudila nalašč za ta večer (po gosp. A. Kržiču) priredjena vesela igra „Nos ali pa denár! ř ki je vzeta iz življenja in ima v šaljivi obliki tudi precej poduka v sebi. — Veliko radosti je med poslusalci vzbudila godbina igra s tamborico: „Sopek slovanskih peaem". Tudi nemška igrica „Ein trauriges Lustspiel in 3 Akten" za 1 osebo , je precej smeba provzročila. Enako hvale vredne bo bile razne deklamacije. Ob kratkem: vae točke so bile take, da bi se bile lahko vršile pred očmi mnogoštevilnišega občinstva; škoda res, da ima društvo premalo prostora za tako dobro ubrane veselice. Bog obudi velikodušnih podpornikov, da bi se moglo sčasoma še temu v okom priti. — Ste-vilo družnikov, slisimo, da raste dan na dan; zdaj jih je uže nad 70 — ree veselo znamenje! Ne bomo hvalili goapodov, ki vodijo društvo in imajo ž njim opraviti, pa tudi mnogih dobrotnikov ne, ki so družbi de-jansko udani, tudi ne posamesnih njenih društvenih udov, vrlih pomočnikov, — kajti dobro delo se samo hvali; Ie to želimo, da bi blaga družba še dalje se krepila in rastla ter postala nekakošno prijetoo ognjišče na narod- nem rokodelskem poiji! Enaka veselica za rokodelske učence je bila na sv. 3 kraljev večer tudi v sobah kat. rokodelske družbe. Tudi ti so po svoje prav ugodno resili s v oj o nalogo ter pošteno razveselili ta večer sebe ia goste. Odpri je to mladostno zabavo čast. g. J. Rozin an s prav lepim nagovorom, v katerem je, jemaje povod od „božičnega dreveaa", nadepolne dečke gorko opominjal, naj skrbno goj*jo tisto dřevo, ki jim ima kedaj kruh dajati — tišti stan, ki si ga je slehern od-bral, naj ga branijo vsake škode in nevarnosti: mraza, črvov itd. Potem se je raznovrstno deklamovanje, ki je zanimalo poslušalce če tudi ne po dovršeni umet-noati, ki se od mladine zahtevati ne more, a tem bolj po naivni priprostosti, vratiti začelo s prijetnim petjem, ki nam je bil nov dokaz uže znane marljivosti čast. g. P. Angelika in pridnosti njegovih učencev. Posebno komičen je bil „šolmašter z abecedarji", ki ga še v slovenščini nismo prej slišali. Po vsem tem se je na veselje učenčkov razvilo božično drevo, napravljeno po gosp. pomočnikih, in razdelili so se razni darovi, ki so jih darovale blagodašne ljub^anske gospe. Končala se je veselica s tombolo. — Taki večeri so nekako pri-jetno zadostilo onim gg. mojstrom, ki tako hvalevredno skrbijo za svoje učence , po drugi strani pa so opomin drugim , ki se premalo brigajo za-nje , ne vedé , da v prvi mladosti je delati treba podlage poznejši sreči ! — (Dramatično društvo) jo je s svojo prvo gleda-liško predstavo dobro zadelo. Igra „Ogenj ni igrača" je ena najlepših veselih iger in naše dame in gospodje so jo tako dobro izvšili, da so občno pohvalo obilo zbra-nega občinstva žéli. Vse to skupaj je vesel prognostikům za prihodnje predstave dramatičnega društva. Tej zasluženi vsestranski pohvali naj pa dodamo dvojno željo: Igre naj se točno začnejo o napovedani uri, ne pa cele pol ure kasneje, in z gledališkimi listki naj dramatično društvo ne bode tako skopo, da mnogi niso mogli tudi za denar ne listkov dobiti, da bi bili vedeli, kdo igra in kaj igra. — Tudi prvi ples v čitalnici je bil še dosti živahen, ako se pomisli, da je prvi ples zmerom le navod drugim. — (Slovesná ,.beseda"), ki jo Čitalnica naša napravi o svečnici, se bode letos še posebno odlikovala s tem, da po vabilu čitalničnega odbora ste mu odlični pev- kinji gospá Gerbičeva iz Cerknice in gospá Lav- < Vojvoda Wtirtenberg, dozdaj civilni in vo- riče va iz Rakeka obljubile sodelovati pri tej „besedi' Dobro došla slavčega notranjska! (lz Ajdovščine) se piše, da se projekt železnice naj, vu» o* uuci^i^^piav u uusuisucm pruracuuu z» od št. Petra črez Vipavsko dolino v Gorico zopet oživlja. letošnje leto. AI za gotovo se pripoveduje, da vojvode Baaka „Slovenija" je pritožbo vložila c. k. naj- Wurtemberga ne bode vec nazaj v Bosno, ampak da jaški guverner v Bosni je přišel 7. dne t. m. na Duda se udeleži,,razprav o bosniškem proračunu za viši 8odniji na Dunaji zoper ra&sodbo c. k. više aodnije na njegovo město pride fml. baron Jovanovié ali pa v Gradcu, ki je konkurs razpisala banki. poljski poslanec v dunajském državnem zboru gro; („Brencelj") je s štev. 23—24 končal svoj 11. Mieroszo vsky, ki se jesam ponudil vladi za službo letnik in stopi zdaj v 12. leto. Zadnji številki ste zopet v Bosni. Stvar na Dunaji še ni odločena, ali v Bosni polni mikavnega biaga, posebno pa podoba na zadnji ostane cvilna in vojaška uprava v eni roki zedinjena strani je dobro izmišljena in izdelana. V prihodnjem kakor dozdaj, ali da se razdelí na dvoje. Nikakor pa letu bo izbajal po enkrat na mesec, pa šeenkrattako ne bil Poljak Mie ros ze vsky tu na pravém městu, debel, kakor zdaj, kar bo naročnikom gotovo po volji, ker ne zna jezika in ne pozna dežele prav nič. Da bi ker bodo dobivali po več berila. Kdor še ni naročen ; i se lahko naroči, predno iziđe prva številka t. pri vsi obilno8ti po ceni, celo leto veljá leta 1 gold. 50 kr. ? gold. list je pa ? pol ne bil to zopet nov eksperiment, po kterim bi se potrošilo denarja veliko brez vspeha! Žalibog, da Av-strija ne zna uprave v Bosni in Hercegovini tako pri- (Pobirki iz Časnikov.) Kako nehvaležen je jeti } da se doseže cilj okupacije! Na Dunaj je unidan zopet prišla cesarj u de- 7) Laib. Tagblatt'S glatiio nekdanjih ustavoverce?, fcazal putacija muhamedancev s pritožbami. To je stara je zopet njego? da list, v katerem „Laibacborici očita "p* v no»., ▼ vyli«, navada turčinov, da imajo zoper kristjane zmerom polne je objavila enogiasoo izvolite v princa Ernesta koše pritožeb; prešnji čas bili so s pritožbami vsak W i n d iacbgrátza za državnega poslanca, a je poza- hip v Carigradu pri sultanu, zdaj hodijo isto tako na Du ■ óeravno^ kristjani veliko veô vzroka imajo do při- bila dostaviti žil da se „ustavoveraka stranka ni udele- \*VJK> dTim , ov „U0V«'W1W a«.« ovimuoc us naj, «JC li* VIIU J^Mttljaill Vt a volitve, a tem pa svet moti, ki bi utegnil miaiíti, tožeb tlačenja po turkih. da v ai voliici onib okrájev ao poalušali komando Ho henwart-Bleiweiaovo." Namesti da bi „Tagblattovci** spomenici češki zarad izpeljave 19. hvaležni bili „Laibacherici", da svetu ni odkriía sra- mote, da za tiati okraj, ki ga je zadnjih let Dežman zaatopal v državnem zboru, o. dvombe da bc ver ci b e celó upali nia o, kakega kandidata voiilcem (3ohocn. Večidel si zdaj ústavo- osnovnih državnih postav, katero posebna vladna komisija poa predjsedstvom ministra dr. Pražaka raspravlja. da „delo čvrato napreduje in da ni ïj *svetovati in so s tem svetu kazali, da u i več usta- v' Tovercev na Kranj^kem y pa >> Laibacherico" še da je s plajščem bratioske ljubezni po-uatavovercev! Àli Hans Kraus ni izvedel pišejo „Polit. Frag. dvombe,_da bodo sklepi te komisije večidei ugajaíi pravi omenjeni časnik — zato, ker vseh zahtev b i po ma in na drobno po črkahspomenica ni moči(?) izvršiti. Ogersko. Kakor ae zdaj kaže, b< do Magj&ri mo- oČevji volilo našega kandidata 15 n e m- Kočevarjev in pa 8 slovenakîh Kosteljcev? iiřtu se „Tagblatť4 raduje nad „krahom banke „Slovenije" in pri tej priliki umiva glaaovito dobo kra-ljevanja uatavovercev, češ, da „Grůndungsaera der Ver- faasungapartei{< ni zakřivila propada banke „Slovenije „die Lieblingaachopfuog dea Blejweia-Costa". Ljubljanski butelj se delà, kakor da bi ne vedel, kar vea slovenski svet vé, da banke „Slovenije", ki ae je rodila v Cel ji, stvaritelj je bil glasoviti Němec Treuenstein in da dr. Jan. Bleiweis ae ninikdar udeleževal ne stvaritve ne nearečaega gospodarstva te banke. Slovenci žalibog premalo izurjeni v nemékib j.Grundungah" rali 50 milijonov gold, na póaodo vzeti, ker zarad mno g08tranake revščine Be ne bodo davki dali izterjati. skrbi NemČija. Judje zdaj tudi Nemcem delajo veiike 7 kaj ti kakor lÍ3tje in trava se množijo Abraba movi ainovi tudi v Nemčiji in se bogatijo s žuiji kri stijanov. Zato tudi ni čuda, da imajo večino časnikov v svojih rokah. — Nedavno so v Berolinu našli skrivoo tiskarnico; iz piaem, ki so jib ondi našli , je razvidno da so prekucijake stranke na Nemskem Švajci ozki zvezi med sehoj. y Ruskem f in t Francosko. Res, straSansk je program, ki ga je nova francoska vlada te dui oklicala. Uradnikom » so ne trobijo v rog njenega liberalizma » ki t se nemudoma vza ae v Cel ji vsedli Nemcu na limanice in tako v veliko škodo zabředli! mejo službe, sole morajo popolnem biti brezverske i boj ae napoveduje vsi dubovačini, armada se mora predru gaditi itd. — na kratko rečeno : vsa načela grozovite Naše živinorejce opozorujemo na prodajo muriékih floved V soboto dopoldne, kakor je bilo v zadnjem našem listu razglašeno. revolucije od leta 1789. imajo obveljati! Italija. Pri po grebu generala Avezzana t I Novičar domaćih tujih predaednika „Italija irredenta" se je te dni zopet vidělo katsoane sovražnike ima Avstrija tudi med ministri iialijanakimi. In mi božamo „irredentarje" ! Î dežeS. cev. Dunaja. — Jutri se odpre zopet zbornica poslan-Na dnevnem redo stojé sledeči predmeti: 1. Prvo do- Za siromake Istrijane čitanje predloga poslanca dr. Kronawettera, naj se pusti, da se odborové razprave o vladnem náčrtu pre-menjene obrtn i j s ke postave obravnavajo javno Prvo čitanje poslanca dr. Gregerja, naj se premeni zenska postava gledé čas nik i h. je gosp dr. Ulaga, jiških farm dekan v Konjicah, poslal od kon- nabranih 22 gold. ka- na objektivno postopanje v Volitev odbora 15 udov za razpravope- Zitna cena v Ljubljani 7. januarija 1880. Hektoliter: pšenice domače 10 goid. 7 kr banašk* tecije zdravnikov, da se uredi stanje zdravnikov 31 gold. 3 kr v • tursice gold kr aoršice 7 gold (zdravniške zbornice), slanca Lienbachera gledé premembe 460 kazenske poatave od leta 1873. Drugo čitanje predloga po -99 kr rží 5 gold. 39 kr jeemena 4 gold. 39 kr 448. 457 in prosa 4 gold. 20 kr ajde 5 gold. 20 kr ovsa 9 gold 31 kr Krompir 2 gold. 76 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzl Majer. Tisk in založba: J. Blaznifcovi nastedniki v Ljubljani.