valnega projekta: Varstvo okolja in urejanje prostora (tehniške vede) in v okviru programa usposabljanja mladih raziskovalcev. Je sestavni del širšega sklopa raziskav, ki obravnavajo problematiko regionalnega razvoja na sloven- skem podeželju ter posamezne procese in stru- kturne spremembe, ki vplivajo na njegovo transformacijo. Delo obravnava pomen in način vključeva- nja morfologije naselij v urbanistično planiran- je. V prvem delu je prikazan pristop k ureja- nju vaških naselij, ki temelji na prenovi grad- benih struktur in ohranjanju značilne podobe kraja ter izhaja iz osnovne ideje o vključeva- nju značilnih morfoloških elementov v urbani- stično snovanje. Osnova takemu pristopu je proučevanje in poznavanje zgradbe in oblike naselja. Drugi del naloge obravnava teoretska izho- dišča za proučevanje morfologije, razčlenjuje zgradbo in obliko naselja ter opredeljuje rele- vantne elemente morfologije za potrebe urba- nističnega planiranja. Osrednji del naloge predstavlja prikaz morfologije treh izbranih naselij (Sveta Ana, Štanjel in Velika Polana) ter izbor tistih ele- mentov, ki jih je potrebno upoštevati pri nada- ljnem prostorskem razvoju obravnavanih na- selij. Alenka Turel Faleskini GEOGRAFSKA BIBLIOGRAFIJA SLOVENIJE ZA LETO 1987 Bibliografija (105 str.) zajema dela sloven- skih geografov, ne glede na problematiko in tujih avtorjev, ki pišejo o geografski proble- matiki Slovenije. Izdelali so jo v Inštitutu za geografijo Univerze E. Kardelja, kjer jo lahko tudi kupite. Upošteva dela, ki so bila objavljena (samo- stojno ali kot članki v periodičnih publikacijah in zbornikih) ali drugače razmnožena (ciklo- stil, tipkopis, offset itd.) in so dostopna javno- sti v knjižnicah. Bibliografija je urejena po avtorskem, pro- blemskem in regionalnem kazalu. Vsaka bib- liografska enota je upoštevana samo enkrat, četudi ima več avtorjev. Seznam publikacij, ki jih pregledujemo pri pripravi bibliografije, je priložen na koncu bibliografije. Alenka Turel-Faleskini BILTEN INŠTITUTA ZA GEOGRAFIJO UNIVERZE EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI Izhaja štirikrat letno. Namen Biltena je, seznaniti širšo strokovno javnost z delom inšti- tuta. Izšla je dvojna številka (1-2) za leto 1989. Bilten vsebuje naslednje stalne rubrike: Opravljene raziskovalne naloge, Tiskana dela sodelavcev inštituta, Sodelovanje na simpozi- jih in zborovanjih, Mednarodno sodelovanje, Pomembnejša tuja literatura. Poleg tega ima še občasne rubrike, glede na opravljene naloge inštitutskih sodelavcev v določenem časovnem obdobju. Alenka Turel-Faleskini VODIČ ZA IZGUBLJENE NA ODDELKU ZA GEOGRAFIJO FF V LJUBLJANI Zaradi zelo slabe obveščenosti študentov o študijskih, polštudijskih in obštudijskih dejav- nostih, pravicah, možnostih in celo o obvez- nostih (običajno "tik pred zdajci") smo v vod- stvu Študentske sekcije LGD prišli na idejo, da ta problem rešimo ali vsaj omilimo z eno samo potezo (oz. natančneje: z vsakoletno potezo) - z izdajo "Vodiča za izgubljene na oddelku...". Knjižica na 24 straneh na sproščen način in kar najbolj temeljito (kolikor je bilo mogoče v kratkem času od ideje do "izida" - v dobrem mesecu) podajamo najrazličnejše informacije, za katere smo - glede na izkušnje - menili, da 36 jih bodo Študentje (ne glede na letnik, v kate- rem so) potrebovali. Osnovni princip - "vse niti na enem mestu" - smo uresničevali z do- polnjevanjem informacij z imeni in/ali naslovi, na katerih je mogoče izvedeti še kaj več. Ohlapno predstavo o vsebini ter njeni širini in pestrosti lahko dobite s pregledom samih nas- lovov "rubrik". Precejšen del Vodiča predstav- ljajo informacije o konkretnih akcijah Študen- tske sekcije LGD, "dogajanjih" na oddelku, konkretnih zahtevah študentov glede samih študijskih razmer, pogojev programov itd... - govor je torej o "tekočih zadevah". Temu us- trezno bo tudi vsebina Vodiča vsako letu drugačna. Hkrati bomo seveda izpopolnjevali dosedanje informacije in dodajali nove, za katere se bo pokazal interes. Naslovi iz prvega Vodiča: Draga študentka, dragi študent!, Zakaj vodič?, Članstvo v ŠS LGD, Kaj dela Sekcija, Vodstvo Sekcije - kontakti, Oglasna deska, Naš naslov, Tudi mi smo Evropa (EGEA), Borza dela, Študentski sindikat ŠS LGD, Praksa, Predavanja ŠS LGD, Izleti s ŠS LGD, Drugi izleti, Geo-tečaji, Kako do računalnika, Tabori, Evidenca študentov, Diateka, Fajgljev sklad, Študentska anketa, Kaj menimo mi, Slovenski geo-temelji, Ljub- ljansko geografsko društvo, Zveza geografskih društev Slovenije, Geografska periodika, Tra- dicionalne geo-prireditve, Študentska zabava, Štipendije, 2000 raziskovalcev, Nagrade, Pres- topni pogoji, roki, Terenske vaje, Seminarske, diplomske naloge, Vpis->diploma=dolga pot, Koliko nas je, Knjižnice, Čitalnice in "čitalni- ce", Literatura, jeziki, Kartografska zbirka, Govorilne ure/delovni čas, Poceni šport, Sicer o Ljubljani, Oglasi, reklame, FF je odprta... Tipkanje in tiskanje (na računalnik oz. tis- kalnik) je naše delo. Razmnoževanje in veza- vo pa so finančno omogočili Ljubljansko geo- grafsko društvo, Zveza geografskih društev Slovenije in Študentska organizacije Filozof- ske fakultete v Ljubljani, za kar se jim še enkrat najlepše zahvaljujemo. Marko Krevs DRUŠTVENE NOVICE DRŽAVNA ODLIKOVANJA SLOVENSKIM GEOGRAFOM V LETU 1988 Na Pobudo Izvršilnega odbora Zveze geo- grafskih društev Slovenije je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklep (dne 25.10. 1988 in 4.11. 1988) o podelitvi državnih odlikovanj drugi skupini slovenskih geografov. Slovesna izroči- tev visokih državnih priznanj je bila 3. marca 1989 v dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Odlikovanja je odli- kovancem izročil prof. dr. Ludvik H o r v a t , predsednik Republiškega komi- teja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Izročitvi odlikovanj so prisostvovali akademik prof. dr. Janez M i 1 č i n s k i, predsednik SAZU, ing. dr. Mitja Z u p a n č i č , direktor Znanstvenora- ziskovalnega centra SAZU, prof. dr. Vladimir P o g a č n i k , prodekan Filozofske fakul- tete Univerze E. Kardelja v Ljubljani, Primož H a i n z, zastopnik PRK SZDL Slovenije, Borut P 1 a v š a k, predsednik Skupščine občine Ljubljana - center, številni geografi in neposredni predstojniki in svojci odlikovan- cev. Prof. dr. L. H o r v a t je v nagovoru poudaril pomen in usklajenost reform našega šolskega in izobraževalnega sistema, posebej je v sklopu teh reform orisal vlogo in mesto sodobne geografske znanosti. V imenu odliko- vancev se je prof. dr. A. L a h zahvalil za prejeta visoka državna priznanja; njegove 37