684 y.: Studeuec. krilo, v središče, v sprednji in zadnji del; odkod sicer Potiskava? Če jim je šlo slabo in so obupavali, hajdi, puško v koruzo in zbežimo (več Begunj). Močnejšega so imenovali premagovca (vas Premagovec pri Kostanjevici); žel pa je že takrat vselej neizmerno slavo (vasi Slavina in Slavine). — Kakor pa je vsake stvari napdsled konec, tako je konec tudi mojih krajevnih imen. Pravijo, da se po navadi vsaka stvar pričenja z začetkom in končuje s koncem. Tudi meni se zdi to prirodno. Začel sicer nisem z, začetkom, hočem pa vsaj končati s koncem ter opozarjam na vasi Konec, Hudi Konec in Mali Konec. Časih pravijo začetku »glava« in koncu »rep«; tudi temu pritrjujem in opozarjam na v m Zlati rep. Ce je konec v tem slučaji kratek, imenuje se repič. Ker je tudi konec mojega spisa kratek, zdi se mi primerno, da končam z Repicem, vasjo pri Trebnjem. Studenec. ik E\opali studenec možje", Zadeli so žilo vodeno; Prikazal se vir iz zemlje" Slaboten kalno je in leno. Izplali so jamo pote"m, Globočje posegli z lopato, In krepek studenec možem Poplačal je trude bogato, — ŽJ.+L tT^ Od teh se kopačev, poet, Modrosti življenja nauči: Globoko posezaj mi v svet, Nikar se v plitvinah ne muči ! Obilen odpre se ti vir, Zajemaj, in vedno le rase ; Sladak je iz njega požir, Da žeja po njem te vse čase ! y. J) Stara povest. a sreča se človeku izneveVi In dušo grenka zaloti prevara, Prijatelj moj, povest le-ta je stara, Kar svetlo solnce pot nebeško me"ri. Brez sdlz z nezvestnico se mož razstane: Saj še na nebu žarko solnce sveti In bliskajo se zvezde v noči jasne — Bedak za-td se zdi mi vsakate"ri, Ki plitva sreča ga slepo začara; Prebiti moči njemu ni udara, Kadar zameril se je »božji hčeri.« In iskra v njem prenehala ni tleti : Srčndst, lci v moškem srci ne ugasne, Dokler življenja čuti slast in rane. Miroljub.