Posamezna Številka 30 tltftir)**.
Slev. 199.	v LiimiaBi, t soboto m 31. avonsm m
telo M
■	Valja po poŠti: es sa mIo lato aapra) ,. K SO-— n os mene „ n 4.50 •a Hemčljo oeloletnu . „ 55-— ■a ostalo Inozemstvo. „ 80-
V Ljubljani na dom Sa selo loto ssprs).. K 48 — sa si ossso „ .. k i-— I spravi preleman meteSno „ 3-50
■	Sobotna Izdaja: s
Bs selo leto.....K 10-—
sa Nemčijo oeloletno. „ 12-— ■a ostalo lnoumstTo. „ 15 —
Iniaratit
Eftutslpas pMttmta (»» mat Urok« Is 3 ss Ttaeka ali s|s
proator) ss oskrst . . . . po SO t sa dra- ts »očkret . „ 45 „ prt	taroAlHb prlmeres
patuat po Sotjov.rn.
Oh Mbotftb dvolnl tarlL
Poslano: ■ 1 ^
Eaoat.lpna petthrrela K V lihafa raak la« tivaemSl aa«
dello ts prasnlko. ob 3. ari pop. Bsdsa letna priloga vosnl rod
HT Uredništvo )e v Kopitarjevi nliol itev. 8/IIL Bofcopisl se ne vračajo; natrankirana pisma ao so sprejemn o. - Uredniškega telefona štev. 50. =
Političen list za slovenski narod.
Dprivniltro |e t Kopitarjevi allol It 6. — Kaftu poštne hranilnice avstrijske it. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. it. 7563. — Dprarolikega teletona it. 50.
Pretekli teden.
Predsedstvo Narodnega sveta je imelo 29. avgusta svojo prvo sejo. — Občna zbora S. K. o. Z. in »Slovenske Straže« se vršita 10. septembra v Ljubljani. — Vladna pogajanja s parlamentarnimi strankami za davčno sssedanje državnega zbora meseca septembra as nadaljujejo. Nemški narodni svet se je izrekel proti vsaki preosnovi ustave, ki bi po-aameznc narode osamosvojila, in tudi proti vsski narodni avtonomiji. — Ogrskemu ministrskemu predsedniku dr. Wekerleju je cesar podelil briljante k velikemu križu reda sv. Štefana v zahvalo, ker je rešil vprašanje volilne reforme in več drugih težavnih nalog. — Pravoslavnega nadškofa dr. Repta v Črnovi-cah je vlada odstavila, ker je za časa ruske okupacije vpeljal molitve za rusko zmago in carja. — Med Nemčijo in Špansko je nastal radi podmorske vojne oster spor; Španska je začasno zaplenila vse nemške ladje v svojih pristaniščih in se hoče odškodovati za španske ladje, ki jih potope nemški podmorski Eolni, na ta način, da si prisvoji enakovredne BemSke ladje. Poslala je Nemčiji v tem zmislu sestavljeno odločno noto. Sedaj se poga-
Iftjo. — Italijanski zunanji minister Sonnino, ti je ^doslej nasprotoval politiki entente glede avstrijskih Slovanov, je sedai izpremenil svoje stališče. Najbrže bo odstonil. — Na Ruskem se položaj ni izpremenil. Na strani boljševa-Skin čet se bore tudi nemški in avstrijski-ogrski vojni ujetniki. Boljševiška vlada je prosila za pomoč Nemčijo ter so nemške čete zasedle Vitebsk in Smolensk. Čete sporazuma so začele prodirati proti Usuriju. V severnem kavkaškem in jekaterinoslavskem odseku so boljševiške_ čete doživele noraz in se umikajo,
—	Na Italijanskem manjši poizvedovalni boji.
—	V Albaniji so naše čete pod poveljstvom Pflanzer-Baltina uspešno izvršile protiofen-arfvo in zasedle Fieri in Berat. Sovražnik se je ustavil zadnje dni med Janico in Vojuso in na južnem delu tomorskega gorovja. — Na Francoskem se ofenziva nasprotnikov med rekama Scarpe in Vesle še ni polegla; Nemci se Uspešno branijo in le polagoma umikajo. Po-lebno Ijuto se bore sedaj za Bapaume.
Notranje delo,
V vsem našem notranjem in zunanjem življenju se vrši velikanski preobrat. V Življenju naroda vse vre in kipi. Latentne sile, ki so toliko in toliko let spale spanje mrtveca, so udarile z vso silo na dan. Naši ljudje so pokazali svetu, da niso samo predmet kupčij in pogodb večjih narodov, da niso brezčuten element, ki je zgubil vso vero in zaupanje v življenje in gre kot topa masa v zakope smrti nasproti, obupa-joč nad jutranjo zarjo bodočega dneva. V duši naroda se je vzbudila zavest svobode, ki mora priti, kakor izide v mladem pomladnem jutru žarko solnce. Vemo: vse to trpljenje, ki gre mimo nas, je le prehodna doba, je le Kalvarija do vstajenja. Narod ima danes pred seboj en velik političen cilj, katerega se ni zavedal nikdar preje, in ta cilj je združenje in lastna državnost.
Šli smo preko velikih mejnikov, Naše slovensko katoliško ljudstvo si je prenovilo svoj solnčen in prostorem dom. Danes imamo demokratično Slovensko Ljudsko Stranko, Vseslovensko Ljudsko Stranko, v resnici demokratično politično organizaci-



Front© y Moskvi.
Ko sem prišel 1. 1915. v Moskvo, ni bilo o irontah za nakup živil, obutve in blaga za obleko niti govora. In ni bilo vse-
(a samo zadosti, ampak celo v izobilju, egenda o neizčrpljivosti Rusije glede na prehrano ni bila še prav nič izgubila na »voji veljavi,
V tistem času — in še daljšo dobo potem — si lahko kupil kruha in boljšega peciva, kolikor si hotel, lepo obleko pri dobrem krojaču na »Tvjerski« si dobil za 60 rubljev, čevlje sem kupil koncu 1. 1911. za 14 rubljev v prvovrstni prodajalni. In za rubelj si se poživil in pokrepčal z do-bri m in obilim obedom, če so ti bile le toličkaj znane boljše gostilne.
Časniška poročila o frontah v Nemčiji in Avstriji (včasih tudi z naslikanimi krušnimi kartami) so brali v Rusiji s takim občutkom, s kakršnimi čitamo na pri-ner poročila o katastrofah v arktičnih pokrajinah in pri katerih obžalujemo žrtve la Teknemo: Hvala Bodu, da ni pri nas tsJietal
jo, kjer ne sme biti prostora za voljo samovoljnih posameznikov, ampak kjer gre beseda ljudstvu. In pred dnevi smo dobili najvišjo vsenarodno organizacijo v ustanovitvi Narodnega sveta.
In v teh velikih momentih, v tem vrvenju in kipenju vsega narodnega življenja je treba, da poglobimo naše notranje delo. Vojska nam jc vsekala veliko vrzel v našem kulturnem, gospodarskem in na-rodbno-obrambnem delu. Naša izobraževalna društva, naša mladinska organizacija in naše obrambno delo, organizirano v Slovenski Straži, je počivalo. Toda danes je treba zastaviti zopet plug v brazdo. Zato je treba podvojenega dela vseh ljudi, ki so doma, katerih nam ni vzela vojna. Velike so naloge, ki nas čakajo. In če hočemo biti vsem tem nalogam kos, če hočemo biti vredni politične svobode in pripravljeni nanjo, moramo postaviti temelj v reorganizaciji vseh naših notranjih sil.
10. septembra se vrši v Ljubljani občni zbor in posvet izobraževalnih društev vseh slovenskih pokrajin, ki so organizirana v Slovenski krščansko-socialni zvezi, ter občni zbor narodno-obrambnega društva »Slovenska straža«. To bo dan, ki bo posvečen organizaciji našega podrobnega notranjega dela, posvečen reorganizaciji naših kulturnih, gospodarskih in narodno-obrambnih institucij. Težišče dela tega dneva je pred vsem v odsekih. V kmetijskem in narodno-obrambnem odseku bomo imeli priliko proučiti našo težko gospodarsko krizo. Posebno opozarjamo na odsek za obnovitev Goriške. Obnovitev tako eksponiranega južnega dela naše domovine je naloga celokupnega naroda. Izredne važnosti za vse naše kulturno življenje so posvetovanja v prosvetnem odseku in v odseku za mladinsko organizacijo. Zelo pereče je postalo naše delavsko vprašanje in posebno sedaj med vojno, ko mora ženska nadomestovati moškega, žensko vprašanje.
Da se mora vse naše narodno obrambno delo konsolidirati, ni treba še posebej povdarjati. Opozarjamo vse naše narodno-obrambne delavce, da se zanesljivo udeleže zborovanj narodnoobrambnega odseka in odseka za Narodni svet.
Popoldne ob treh pa se vrši zborovanje v plenumu ter občni zbor naše S,
K. S. Z.
Poživljamo naša društva, vse naše kulturne delavce, da se zanesljivo udeleže tega zborovanja. Potreba notranjega dela je velikanska in nujna. Dolgo je to delo počivalo, danes pa ni čas za spanje, danes treba intenzivnega notranjega dela.
Velikim dogodkom gremo nasproti, Veliki čas nas mora najti pripravljene.
Narodna galerija.
Slovenska upodabljajoča umetnost je dalj časa bojevala dovolj trd eksistenčni
boj. Umetnostna volja mlajšega naraščaja je hotela ustvariti slovensko umetnost kljub temu, da je imela malo opore v tradicijah naše preteklosti, in kljub mnogim oviram, ki so nujno nastajale iz pomanjkanja umetnostne kulture med občinstvom. V javnosti se je le sem in tja zaslišal odmev iz tega boja. Bili so to kriki umetnikov, ki so se včasi zgrozili nad malobrižnostjo občinstva za upodabljajočo umetnost, včasi kriki občinstva, ki ni bilo s svojo umetnostjo zadovoljno. Med tem pa se je stanovitno, dasi ne tako hitro, kakor bi bilo želeti, krepila tvorna moč naših umetnostnih delavcev, in vzporedno se je tudi med ljudstvom poglabljalo umevanje za našo umetnost ter zavest njene potrebnosti za splošni blagor.
Vendar se je pokazalo, da je treba dati delu za umetnostno kulturo na Slovenskem širjo in trdnejšo podlago, na kateri se bo mogel umetnik mirneje razvijati in se bo občinstvo smotreneje vzgajalo. Naše umetnine so raztresene po mnogih majhnih zbirkah, pri zasebnikih, v ateliejih, centralne umetnostne institucije nimamo, umetnost si je pomagala od one slučajne razstave do druge, živela je bohemsko življenje brez strehe; imeli nismo nobenega strokovnega umetnostnega kolegija, ki bi bil opremljen s potrebno avtoriteto in potrebnim strokovnim znanjem. Posledica teh razmer je bilo dejstvo, da je umetnostno ustvarjanje bilo v večnih krizah, da se zmi-sel za umetnost in nje življensko vrednost ni mogel tako vrasti v splošno zavest, kakor bi bilo potrebno, da ne bili nakupi slučajni, kakor so se tudi javne zbirke polnile večinoma brez ozira na njihov pravi namen, da je občinstvo bilo brez orientacije v svoji sodbi. A kakor v marsičem drugem, tako je vojska tudi v tem oziru jela razmere »zdraviti v korenini«.
Že dalj časa so se prijatelji umetnosti razgovarjali v Ljubljani o tem, da se osnuje društvo, ki bi skrb in delo za umetnost centraliziralb. Predložili so vladi pravila »Narodne galerije«, ki so bila dne 12. avgusta potrjena. V kratkem se bo vršil občni zbor tega društva, s katerim se bo, kakor upamo, začela nova doba v razvoju naše upodabljajoče umetnosti.
Poglavitni namen novega društva je, da se ustanovi javna slovenska umetnostna zbirka, Narodna galerija, kjer bodo stalno razstavljena najboljša dela naše upodabljajoče umetnosti, starejše in nove. Nabirala pa bo Galerija tudi dela tujih umetnikov, zlasti tistih, ki so bili z razvojem naše umetnosti v vzročni zvezi. Društvo bo skušalo zbrati doslej raztresena dela v skupno zbirko in bo skrbelo, da sezida ali priredi umetnosti lastni dom. Poleg tega glavnega smotra ima društvo tudi nameti, da vzbuja zanimanje za umetnost med občinstvom, pospešuje razvoj domače umetnosti, znanstveno raziskuje našo umetnost, prireja sestanke, predavanja ter izdaja spise in reprodukcije.
Namenu društva je primerno prikrojen njega notranji ustroj. Narodna galerija bo imela razen o d b o r a , ki bo opravljal običajne odborove posle, tudi umetniško komisijo, sestoječo iz devetih članov-umetnikov. Ta komisija bo odločevala o vseh nakupih umetnin in sploh vseh umetnostnih vprašanjih.
Narodna galerija bo razširila svoje delovanje po vseh slovenskih pokrajinah, pritegnila vse delovne umetnike in ljubitelje umetnosti v svoj krog, organizirala nabiranje in nakupovanje umetnin, propagirala umetnostno misel med široke sloje. Pričakovati je tedaj, da bo v tem času pomlad nega brstenja na Slovenskem tudi novo društvo ugodno uspevalo in da vstane v času splošnega narodnega preporoda tudr slovenska umetnost k novemu življenju!
Slovenska zunanja trgovina,
Po vojski bomo uvozili za 360 milijonov kron blaga. — Rabimo uvozno trgovino.
Vsi znaki kažejo, da konec vojski ni več daleč. Prorokovati, kdaj zazvonijo mirovni zvonovi, je sicer nemogoče; ako pa pregledujemo vrste nositeljev vojske, vrste onih ljudi in faktorjev, ki hočejo še nadaljevati vojsko, vidimo, da se vedno bolj redčijo. Nasprotno pa se vrste onih ljudi in faktorjev, ki si želijo mir, vedno bolj polnijo. Mnenje, da se mora vojska končati sporazumno med narodi na podlagi samoodločbe narodov, je postalo jako močno in obe vojskujoči stranki, srednjeevropske države in ententa, se vedno bolj približujeta temu idealu. Takrat ko bosta obe stranki izjavili, naj vsak narod sam določi obliko svoje države ,, in nadalje, naj zastopniki vseh vojskujočih narodov določijo razmerje med posameznimi državami, takrat nastopi svetovni mir in ž njim nova človeška doba.
Ker ni več daleč ta čas, moramo ža sedaj pripravljati stotere stvari, da ho mogla naša država, Jugoslavija, uspešno varovati interese našega naroda. Naj mi bo dovoljeno v tem članku načeti samo eno vprašanje, ki bo takoj, ko dobimo samostojno državo, velike vežnosti. Znano je, da Jugoslavija ne producira vsega, kar rabi. Velike množine blaga bo treba kupiti v tujini ter jih u v o -z i t i v naše kraje. Dobro je, da smo si že sedaj na jasnem, kako blago in koliko ga bodemo morali uvažati. Ker nikakor ne nameravam podati izčrpnega projekta, ampak samo nekaj misli, ne bom vpošteval drugih jugoslovanskih dežel, ampak samo slovenske pokrajine.
MotiU bi se, ako bi mislili, da rodi slovenska dežela, akoprav ima agrarni značaj, vsaj toliko žita, kolikor ga rabi. Zadnja leta pred vojsko smo uvažali letno nič manj kakor za 20 milijonov kron žita ozj-
A vendar sem že jeseni 1. 1915. vi, del v Moskvi prvo fronto. Bila je jako velika in je poplavila pri operi Zuninovi vso ulico Dimitrovko. Red je vzdrževala policija na konjih. Razglašena je bila predpro-daja na 20. nastop basista Šaljapina, ljubljenca moskovskega meščanstva, a vkljub izredno zvišanim cenam — Šaljapin je do, bi! za vsak nastop lepe denarce 4000 rubljev — se je kar trlo občinstva. Bile so tudi fronte na dan tedenske prodaje listkov tudi pri ostalih gledališčih, a čudo! čim bolj je rastla draginja, čim bolj je pritiskala beda, tem večje so bile fronte pred gledališkimi blagajnicami!
A kmalu je prišlo tudi na predmete, ki so potrebni za vsakdanjo prehrano. Prvo, kar je jelo primanjkovati, je bil sladkor. Že na jesen 1. 1915. jc izginil sladkor iz prodajalnic in trgovin. Kdor ve, kaj je vsakemu Rusu čaj, čeprav tudi s troho sladkorja, si lahko misli, v kako mučnem položaju so se Rusi nahajali, ko je slad kor pošel. In tedaj so se jele tvoriti dolge fronte pred kolonijalnimi trgovinami, fronte, katerim so po večurnem brezuspešnem čakanju javili, da sladkor danes ne pride. V moskovskih frontah ne stote liudje po štirje in štirje skupaj, am-*
pak v vrsti eden za drugim, tako da segajo fronte večkrat še v sosednjo ulico.
Tekom leta 1916. so bile uvedene sladkorne karte — na osebo 3 funte (li-bre), to je 40 dekagramov, in tedaj so na mah izginile fronte in se je silno pokrepila vera v praktičnost krušnih in drugih kart. Le lepo mirni in pametni bodite, pa bo vsega zadosti za vse! In zato je tudi razglasila carska vlada, ko se je na jesen leta 1916. začelo čutiti v Moskvi pomanjkanje kruha, da bodo nemudoma uvedene krušne karte. Mesca prosinca 1. 1917. so res prišle krušne karte v veljavo, ali kmalu se je pokazalo, da je lakota neizogibna, če natiskajo tiskarne še več kart. In res, fronte so se kmalu začele že ob 3. uri zjutraj. Peka slaščic je bila prepovedana, da bi bilo več kruha. Ali vse je bilo zastonj. Ljudstvo je jelo godrnjati in zabavljati ter je vse zvračalo na carsko vlado, katero je že brez tega komprimitiralo nesrečno vojskovanje. V tem času so bile žc tudi fronte na meso in drugo potrebno hrano. Krušno vprašanje je jako pospešilo padec carske vlade. Po mestu je šla govorica, da je žita dosti, da mestoma gnije, da ga zakopljejo. In carska vlada je padla in po-msnikapje I$Tull4 j® rastlo naorei. S orvot-.

nega funta so prišli jia 3 četrtine in na polovico na dan.
In sočasno je nastalo pomanjkanje vsega: na obutev so zaman čakali ljudje, in fronte so se tvorile že ne več na blago, ampak na edin zaznamek. Nastale so tudi fronte na jajca, na tobak, na čaj, na me. so, na mleko, na blago in sploh na vse mogoče reči. Pozneje so prenapolnjevali fronte vojaki revolucijske dobe — ti so čakali na frontah, potem pa drago prodajali predmete v druge roke. Največ jih je bilo v frontah na tobak in cigarete. Ker pa so imeli vojaki prosto vožnjo na tramvaju po mestu in so si jo znali priboriti in izsiliti tudi na železnici, so jeli kmalu voziti sc sem in tja v »kupčijskih zadevah«. Vozili so se na kmete kupovat moke in žita, potem so pa za dobiček prodajali v Moskvi in po drugih mestih.
Bile so tudi povsem ruske fronte, kakršnih ni pri nas. Tako na primer fronta na galošc, Kdor pozna moskovsko podnebje, p" 1 ■ no na jesen in zgodaj spomlar di, ve, ti. -o Rusu galošc neizogibno potrebne. Leta 1917. je vladala v Moskvi bojazen, da bodo galoše pošle. Pa niso. Družba »Bogatyr« jih je spustila v pro« met polagoma celo_milijona parov, A tu<tt
roma moke in drugih mlinskih izdelkov. Da sc niso naše njive med vojsko zboljšale, ampak da so sc še poslabšale, je itak znano. Torej tudi po vojski bodemo uvažali žito oziroma moko. Za uvoz bodo mero-dnine takratne svetovne cene. Sedaj stane moka v Angliji in Franciji približno 140% več nego leta 1914., v Ameriki pa se je podražila komaj za 60%. V Angliji, Franciji in sploh v Evropi je radi tega bolj draga, ker so transportni tarifi jako visoki. Razven tega morajo plačati paroplovne družbe jako visoko zavarovalnino proti podmorskim čolnom. Vse to podraži transport. Upati pa je, da bodo po vojski transportni tarifi padli skoro na višino, ki so jo imeli pred vojsko in takrat bo razlika med ceno žita v Evropi in ono v Ameriki le majhna. Pričakovati smemo, da bo prvi čas po vojski, ako ostanejo vsi drugi predpogoji neizpremenjeni, moka približno dvakrat dražja kakor leta 1914, Slovenske pokrajine bodo morale torej plačati za uvoženo moko približno 40 milijonov kron, seveda samo v tem slučaju, ako bi imela avstrijska kro-aa isto vrednost napram tujemu denarju, kakor jo je imela pred vojsko.
Predolgo bi bilo, ako bi našteval vsak predmet posebej, ki ga bodemo uvažali. Po mnenju veščakov bodo morale slovenske dežele prvo leto po vojski uvoziti za 40 milijonov kron živil (vštevši moko), za 15 milijonov kron živine ter za 130 milijonov kron sirovin in industrijskih ter obrtnih izdelkov — vse cenjeno po predvojskinih cenah, skupaj torej za 185 milijonov kron. Cene blaga pa so torej tudi na svetovnem trgu, to je v Angliji, Franciji in Ameriki, poskočile, kakor smo že zgoraj glede moke omenili, Ako konča vojska v kratkem, bomo plačali za blago, ki ga bo treba uvoziti iz tujine v slovenske dežele, približno 360 milijonov kron. Ta svota bo zadostovala, ako se dva predpogoja izpolnita. Prvič, da ostanejo cene na svetovnem trgu, posebno v Ameriki, približno iste, kakor so danes. Upati je, da se še nekoliko znižajo; gotovo je, da padejo v Angliji in Franciji, ker bodo transportni tarifi in zavarovalnina nižji. Drugič, ako bi imela avstrijska krona napram tujemu denarju, posebno francoskemu in angleškemu, ravno isto veljavo, kakor pred vojsko. Ako bi morali plačati blago, ki ga bomo morali uvoziti, po današnjem kurzu, nam ne bi zadostovalo 360, ampak bi morali plačati najmanj 2200 milijonov kron.
Zadnje vprašanje moramo natančno premišljevati, Da ostane tudi za nas nekaj blaga na svetovnem trgu, je brez-dvomno. S čim pa ga bomo plačali? Zlata za 360 milijonov kron nimamo. Saj ga ima Avstro-ogrska banka samo za 270 milijonov kron! Avstrijskih bankovcev ne bodo radi sprejemali, končno bo njih kurz še bolj padel, ker bo cela Avstrija navalila s celimi kopami avstrijskih bankovcev. Na vsak način si moramo pripraviti drugo plačilno sredstvo. Moderni promet pozna poleg denarja še kredit. Naši trgovci pa so v daljni tujini, v Angliji in Ameriki, premalo poznani, da bi dobili kar za 360 milijonov kredita. Tu bo morala poseči edino le država, Jugoslavija. Država bo dobila kredit v tujini; ž njim se bo nakupilo blago, ki ga neobhodno rabimo. Da bo mogla naša država takoj po vojski pričeti z uvozom, se moramo že sedaj pripravljati, Ustvariti se mora organizacija, ki bo kot državni organ
kupovala blago v Inozemstvu, ga uvažala ter razprodajala po Slovenskem. Taka organizacija pa ne nastane čez noč, ampak jo je treba dolgo pripravljati, Zdi se mi, da je že sedaj čas, da se lotimo tega velikega dela.
Kriza na HrvaŠkem.
Z ozirom ra krizo na Hrvatskem pišejo zagrebške »Male Novine«:
Mažarsko časopisje se zelo veliko bavi s krizo na Hrvatskem, ki jo je poslal v svet Wekerle potom »Pester Lloyda«, Ta je postala aktualna, čeprav pravih vzrokov zanjo Wekerle ne pove. Drugje padajo odgovorni politiki, kadar pridejo v nasprotje s smerjo politike, ki jo zastopajo merodajni faktorji. Hrvatski ban more pasti, kadar to ogrski ministrski predsednik zaželi in kadar se mu to dopade. V tem leži tudi cela tragika našega nagodbenega odnošaja. Mi se ne zavzemamo za Mihalo-viča, ampak za bansko čast in oblast.
Koalicijski ban je dokazal, da je veliko manj močan varovati tudi tisto malo naše nagodbene avtonomije, ki nam jo baje garantira nagodba. Ministrski predsednik se igra z banom in hrvatsko ustavo, vse to pa zato, ker računa s takimi zadržki, s kakršnimi se je branila kršitev pri domobranstvu in ker se ne zahteva rešitve hrvatskih zadev, kakor je to navada med strankami, ki se morejo dogovarjati, ampak je to nastop močnejšega proti sla-bejšeinu. Ne vprašujejo Hrvatske, kaj želi in zahteva, ampak vprašujejo, kdo bo na Hrvatskem bolj naklonjen Mažarom.
Mažari gledajo, da po možnosti čim bolj oslabe Hrvatsko, da morejo tem sil-neje izpeljevati svoje načrte. Sporazumni so, da se Hrvati ne upirajo pri posameznih kršitvah nagodbe, da se ne reSujejo te kršitve »o priliki«, »incidentaliter«, kakor trdi koalicija, ampak da se odlagajo vse na končni obračun. Dopade se jim, ko vidijo, da gleda večina (koalicija) se čim bolj oddaljiti od narodnih elementov, ker se s tem slabi splošni narodni položaj. Zato tudi postopajo tako, kakor postopajo.
V narodnem in političnem oziru nas sedanja kriza nič ne moti. Ljudstvo in inteligenca sta končno spoznala, da je ta odnošaj nevzdržljiv. Morebiti so edini Mažari, ki tega ne uvidijo. Ali tudi dobro je, da ti tako delajo, se vsaj ne bomo dali zazibati v spanje, da bi pri tem pozabili, kam in kako moramo iti. »Narodna« vlada je tista gugalnica, ki jo je prejel Eszterhazy v svoje roke. Ako je Wekerle s svojimi šapami ne zna gugati, ampak je trese, to narodni stvari in končno narodni ideji ne bo škodovalo. Iz tega postopanja bodo spoznali, da ni mogoče sedeti na dveh stolih: na stolu realne politike in na stolu čakanja.«
»Hrvatska Država« dostavlja k vesti o odstopu bana sledeči komentar: »Ako se vesti o odstopu bana Mihaloviča v tem času uresničijo, potem ta odstop ni mogel priti koaliciji v slabejšem času kot je prišel, namreč prvič: po odglasovanem šestmesečnem indemnitetu; drugič po zane-marjenju zakona o pomadžarjenju domo-branstva in črne vojske; tretjič lahkoumno razumevane in sprejete akcije za prehn-no Dalmacije, Istre in Herceg-Bosne in končno četrtič: kakor se sliši po izjavah nekaterih poslancev koalicije, da je za sedaj čisto vse eno, če se pridruži Herceg-Bosna Ogrski ali Hrvatski,
tu so bile ogromne fronte zjutraj navsezgodaj. Med frontarji je bilo mnogo podjetnih vojakov, ki so stalno hodili po ga-loše, da so jih potem za dvojno ceno prodajali. Civilno prebivalstvo je godrnjalo in zabavljalo. V mestnem svetu je bil podan predlog, da naj se vojaki, ki tako ali take galoš ne nosijo, izločijo iz front. Ali tedaj so se pojavili zagovorniki vojaškega sta nu. Češ vojaki so tako državljani kakor drugi ljudje in imajo, kadar niso v službi, nositi zato civilno obleko in galoše. Večina razsodnih mestnih očancev je soglašala s tem predlogom in tako so vojaki kupovali in prodajali galoše lepo naprej.
Obžaloval sem ženske, katere so ča-Kale že zvečer na prodajo blaga in tkanin na »Petrovki«, kjer se nahajajo pro-dajalnice največjih tekstilnih zavodov, Z resignacijo so legali ob hladnih jesenskih večerih spat na trdem tlaku v negotovi nadi, da dobe naslednje dni potrebnega blaga. Da, te sem pomiloval. Zato pa nisem nič nomiloval udeležnikc druge fronte, ki se je naredila v naši tihi ulici pred glavnim skladiščem — igralnih kvart. Da, igralnih kvart, zakaj ruski narod, njegova inteligenca in vojaštvo, je vdano z neverjetno strastjo kvartanju. Kdor nc igra kvart, je v družbi skoraj nemogoč, zakaj v gotovih večernih urah kvartajo gostje dormlega vsepovsod. Že prej je nastala v posameznih mestih »lakota igralnih kart«, ali pravo pomanjkanje kvart in zgodnja zatvoritev glavnega skladišča se je izvršila šele leta 1917. In tedaj so nastale fronte v dneh, ko so kvartopirci menili, da se bodo orodajale kvarte. Moški, znani
meščani, častitljivi starci in seveda tudi vojaki so se postavili v fronto. Rastoči potrebi kart so posvečali časniki cele član ke, a dvomim, da se je kaj doseglo. Kvar-tanje je pregloboko vkoreninjeno.
In tako je bilo leta 1917. v Rusiji v znamenju front — front na vse — saj sem čital svoj čas v »Ruskem Slovu«, da je nastala vsled pomanjkanja grobarjev tudi fronta za pokopavanje mrličev. In če bi bilo to tudi posamezen slučaj, vendar ka rakterizira situacijo Moskve leta 1917. In kakor je za carske vlade ljudstvo vse hvalilo, kar je bilo vladnega, tako je ljudstvo zdaj zabavljalo vsemu, kar je spominjalo na novo vlado. Nekoč sem mimo fronte grede čul glasno opazko, da je bilo »za carske vlade boljše«. Pač res. Revo-lucijska vlada ni ukrenila proti rastoči aprovizacijski bedi v Moskvi prav ničesar. Ko je strla stari administrativni aparat, ni sestavila novega.
Samo fronto na kruh se ji je posrečilo odpraviti. Uvedeni so bili takozvani hišni odbori in posamezne skupine so bile prideljene gotovim pekom. Za vsako hišo je hodila na dan po kruh samo ena oseba. Račune so vodili odbori in jih pošiljali strankam. Razen komitejem se kruh ni smel prodajati in tako so fronte prenehale. Seveda kruha ni bilo več — pičli delež pol funta na dan je ostal v veljavi.
Ne vem, kako so se razmere v Moskvi razvile v letu 1918., a sodim, da so se prejkoslej še poslabšale. Ti ljudje, kateri danes v Rusiji vladajo, niso ustvarjeni za to, da bi znali kaj izboljšati.
1 Valenta — Nenud Vojvodič.
Potem, ko je dobil zviti Wekerle koalicijo za ta dejanja in izjave, se je sedaj po stari praksi in receptu odločil da izzove
krizo v osebnih vprašanjih.
• • •
Predsednik hrvatsko-srbske koalicije baron Nikolič je bil brzojavno poklican od mažarske vlade v Budimpešto zaradi važnih političnih konferenc, ki so baje v zvezi z demisijo bana A. pl. Mihaloviča in sploh z akutno krizo hrvatske vlade.
Maiar o jugoslovanskem vpraSanJu.
V listu »Huszadik Szazad« objavlja mažarski publicist dr, Oskar Jaszis zanimiv spis o jugoslovanskem vprašanju, iz katerega posnemamo naslednje odstavka.
»Ne gre za drugo kot za to, da se zagotovi prost razvoj malih narodov okoli Donave in na Balkanu, da se ne zaduše med parklji nemškega in ruskega moloha. Na razvalinah fevdalizma se mora prej ali slej roditi zveza svobodnih držav.
Globokomisleči državniki naj se ne boje za Trst in Reko, Jugoslovanstvo bi se samo izstradalo, uničilo, če bi se hotelo zapreti od poživljajočega ogrskega, nemškega in bosenskega zaledja. Jugoslovanstvo je zvezna tvorba: veže zahod in sever z vzhodom in jugom. Proti tej zgodovinski nalogi mogoče lahko govore nekateri fanatični, s sovraštva polnim zatiranjem pre-slepljeni agitatorji, vendar jugoslovanski rod ne bo niti za trenotek resno pozabil svojega oživljajočega poslanstva. Vendar nc glede na to: dovolj je dobrih in primernih dalmatinskih pristanišč, zakaj bi tedaj jugoslovanstvo motilo nemške interese v Trstu, ogrske na Reki, če lahko svoje spe-cijalne interese zadovolji enako dobro v Dubrovniku ali kje drugod?
Posebno Ogrska nima nobenega povoda, da se boji jugoslovanskih stremljenj; po ujedinjenju, če končno spozna svojo zgodovinsko nalogo in jim bo dobrohoten pomočnik. S pametnim razvojem ogrsko-hrvaške nagodbe si pri ohranitvi svoje te-ritorijalne integritete lahko zagotovi svoje interese tako v tarifni politiki kakor na Adriji.
Kot edin resen ugovor proti jugoslovanskemu ujedinjenju bi tedai ostal: Ce se ta nova država ustanovi, se bo iredentov-ska mrzlica ogrskih Srbov še povišala. Ta skrb pa je brez vsake realne podlage. Naši Srbi žive že tako globoko v naši gospodarski in kulturni skupnosti, da nimajo prav nobenega resnega vzroka, da bi rušili to tudi za njih same nad vso mero ugodno solidarnost, če se izpolnijo njih po goji. Prvi pogoj je: dostojna narodnostna politika na Ogrskem. Drugi: možnost popolnega gospodarskega in kulturnega stika s svojimi rojakil To je tudi ključ slovaškega in rumunskega vprašanja k.akor je prerokoval, to Ludevik Košut že pred enim rodom prerokoval.
Demokratična zveza svobodnih naro dov, najpopolnejša garancija narodnostnih pravic manjšin v okviru držav: brez zagotovitve tega temeljnega načela ni nobene ga izhoda za habsburško monarhijo in za Balkan. Tudi jugoslovansko vprašanje sc more rešiti le na tej podlagi. Brez te rešitve gremo nasproti novi, še bolj strašni svetovni vojski. V nasprotju s tem bi pa bila pametna in pravična rešitev jugoslovanskega vprašanja in logična posledica voj ske: Katastrofalni vrtincc evropske anek-sije bi bil zločin z neovirano kooperacijo podonavskih narodov.«
smo žal ta blagdan morali preložiti. Nismo ga pa pozabili; saj vemo, da je rnurljivi zagrebški odbor tudi velikemu številu otrok iz slovenskega ozemlja preskrbel na Hrvatskem zavetje in prehrano v teh groznih časih. Naš narodni blagdan bodi v dneh 21. in 22. septembra 1918. Nabrano vsoto pošljemo odboru SHS žen& za siročad v Zagreb.
Rojakil Hudi dnevi se bližajo naši siromašni deci: zima, mraz, golota in še — glad. Kako naj otrok ne omaga? Preden nastopijo ti zli dnevi, priredimo naši deci blagdan, dan usmiljenja. »Blagor usmiljenim, ker dosegli bodo usmiljenje.«
Rojakil Težko je odraslega človeka gledati, kako hira od glada; a najtežje je otroka, nedolžno dete, gledati, kako proai kruha in se zvija v smrtnih bolečinah. Najslajše pa je, takemu otroku dati košček kruha. Storimo to vsi v dneh 21. in 22« septembra t. 1.1 »Osrednji odbor za sirote« v Ljubljani.
g^aš narodni blagdan.
21. in 22. septembra 1918,
Del našega trojedinega naroda se bori z najstrašnejšo smrtjo — lakoto.
Da bi vsaj nekaj dece oteli tej r.trašni morilki, se je v kraljevem Zagrebu osnoval letos »odbor SHS žena za siročad«, na čelu mu gospe Zlata Kovačevičeva, Jelena Čukova in Pipa Tavčar-Arkova. Dan 5, julija t, 1., god slovanskih blagovestni-kov, je bil odbor proglasil kot narodni blagdan za stradajočo deco ter se na vso jugoslovansko javnost obrnil s plamtečim oklicem: »Zahteva časa, ki v njem živimo, in zahteva naše bodočnosti je, da vse storimo za očuvanje našega plemena, za otetje naše krvi. Zakaj kdo nam bo pravičen, ako si nismo sami? Kdo se nas bo usmilil, ako se sami ne usmilimo svoje krvi? Ali naj s prekrižanimi rokami gledamo, kako nam umirajo cele pokrajine, kako na uvelih grudih svojih mater izdihajo otroci, ki vendar ničesar niso zakrivili? Kako bomo upravičili svojo malomarnost pred Bogom in bodočnostjo? Vsako naše dete, ki umre od glada in njegovih posledic, pade na dušo tistemu, ki bi si mogel odtrgati od svojih ust, pa si ni hotel.« Onega dne je zagrebški odbor nabral nad 100.000 kron.
Tudi Ljubljana naj bi bila letošnji god slovanskih blagovestnikov praznovala kot »»•rodni blagdan. Vsled tehničnih težkoč
<3rof Burian pred odstopom.
Mladi cesar je kmalu po »vo^em na* stopu odstavil tedanjega zunanjega mini« stra ter ga nadomestil z grofom Czeminom. Ko sc je izkazalo, da grof Czernin ne slua dovolj zvesto svojemu gospodu in da ee preveč udaja vplivom drugih držav, se }« grof Burian zopet vrnil v zunanje minieti^ stvo. Pravilo se jc, da se ta vrnitev ni ix-vršila toliko z ozirom na njegove morebiti ne prvovrstne diplomatične zmožnosti* ampak bolj z ozirom na njegovo prijatelf« stvo z grofom Tiszo. Upalo se jc, da ba nam to prijateljstvo prineslo nekoliko več kruha in masti. To upanje se ni uresničilol in zato stališče Burianovo sicer ni bilo omajano, a tudi ne trdno. Sedaj pravijo, da ga bo vrgla njegova misel-ljubijenka o re* šitvi poljskega vprašanja v avstrijsko-polji skem smislu, kar v Berlinu nikdar ni do* padlo, in je berlinsko naziranje začelo ba* je prodirati tudi na Dunaju.
Imenujejo se že nasledniki Burianov^ ki pa so menda bolj časnikarska kombina« cija nego kombinacija odločilnih krogov, Tako n. pr. je neverjetno, da bi stari Pal« lavicini, ki je že v Carigradu komaj izvr« ševal svojo službo, postal zunanji ministeri
Burian bi se baje vrnil zopet v stkupno finančno ministrstvo, da vodi dalje guver-nerstvo čez Bosno in Hercegovino. Za tc službo je vsakdo sposoben, ki ga že drugod ne morejo več rabiti. In vendar bi bile dobro, da bi ne bil vedno ali Nemec aH Mažar guverner naše Bosne, ampak Jugoslovan. Tako bi se dalo dobiti za to važno mesto ne samo sposobnega človeka, ampak morda tudi moža, ki bi pri jugoslovanskem ljudstvu imel zaupanje. Toda menda j« oboje preveč in zato bomo zopet dobili te< ga ali onega Buriana. Mi misljmo, drugI pa pač obračajo.
Budimpešta, 31. avgusta. Dunajski poročevalec »Az Esta« poroča iz dobro poučenega vira, da grof Burian v resnici namerava odstopiti kot zunanji minister. Odstopiti pa ne namerava zdaj, marveč šele pozneje, če ne bo mogel izvesti svojih načrtov o rešitvi vprašanja Poljske v avstrijskem smislu.
Državni kancler grof Hertling in drž. tajnik pl. Hintze bosta prišla kmalu na Dunaj na odločilne posvete glede na rešitev vprašanja Poljske. Med kandidati za mesto zunanjega ministrstva se imenujejo veleposlanik Secheni, sedanji veleposlanik v Carigradu, mejni grof Pallavicini in generalni major Szepticki, ki je bil zaposlen kot vojaški atuše v diplomatski službi in je bil pred generalom Lipoščakom vojaški gubernator v lublinski generalni guberniji.
IsSove^ska družinski lisfi,
»Ilustriran? Glasnik« se z novim letnikom, ki se začne letos s septembrom, izpremeni v prvi slovenski družinski list z imenom: »Slovenska Družina«,
Izpremenila se bo oblika: namesto dosedanje neprikladne bo list dobil manjšo priročno obliko knjige, ki se d£ koncem letnika lahko lepo vezati.
Izpremenila se bo cela smer lista. Namen listu je dati našim družinam kar največ mogoče dobrega, vzgojnega berila iz vseh panog, ki morejo naš narod dvigniti na višjo stopnjo omike in izobrazbe.
Pred vsem bo list prinašal najboljše, svetovno slavne romane, povesti, novele, črtice itd., tako da se bodo čita tel ji počasi seznanili z vsemi važnejšimi proizvodi svetovne literature. Prinašal bo kratke poučne članke in spise o vseh važnejših kulturnih, gospodarskih, narod-n i h vprašanjih, sploh o vsem, kar moraji naši gospodarji in gospodinje,
njih sinovi in li č e r e vedeti, da ne zaostanejo za tokom časa, ampak si svoje obzorje od dne do dne širijo in svoje znanje poglobe.
Posebno razliko bodo opažih naši naročniki in čitatelji v slikah. Doslej so list izpolnjevale pred vsem vojne slike, odslej bomo pred vsem prinašali obilico umetniških podob, da se bo tudi tu našemu ljudstvu bistrilo oko, boljšal okus, razveseljevalo srce. Posebno bomo tudi pazili na to, da bo list prinašal v podobi vse važnejše in zanimivejše dogodke našega javnega življenja, prav tako slike pomembnih slavnosti in prireditev po slovenski domovini. Zato prosimo, naj sc nam vse tozadevne slike in fotografije
5	i m prej d o p o š i 1 j a j o, da moremo našim bralcem ustreči.
Seznanjal bo list svoje bralcc tudi z vsemi novimi umetniškimi in umetnostnimi proizvodi, ki Jih bo prinašal v slikah in primernih opisih, da bo vsak, tudi preprost ora-lcc vsebino razumel, pa tudi umetniško vrednost mogel spoznati. — Slik tujih krajev, narodov, običajev tudi ne bomo zanemarjali, vojnih bo pa le toliko, kolikor bo prav posebno zanimivih.
Priobčevali bomo ocl časa do časa tudi zanimive potopise, ki bodo naše bralce seznanjali z navadami in življenjem bližnjih in daljnih narodov.
Da na razne drobne vesti, zanimivosti, dalje smešnice, uganke itd., itd. ne bomo pozabili, se samo po sebi razume. O p o z a rja 11 bomo tudi na dobre knjige in jih na kratko ocenjevali. Itd., itd.
Izkratka, list bo zanimal vse nase družine, preproste in gosposke, našega kmeta, obrtnika, delavca, dir jaka, zlasti pomemben bo pa za vsa naša društva, knjižnice, sploh za vsakega Slovenca, ki hrepeni po izobrazbi.
Zato pa mu stari naročniki ostanite zvesti in še novih čim več pridobite!
List bo izhajal vsakih 14 dni in bo stal samo 24 kron letno, 12 kron za pol leta,
6	kron za četrt leta, posamezna številka pa 1 K 20 vin. Obsegala bo vsaka številka namesto dosedanjih 8 strani po 2 4 strani s primernim ovitkom, da sc list ohrani snažen.
Naroča sc pri upravništvu »Slovenske Družine« v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6. Kar bi kdo poslal na upravo »Ilustriranega Slasnika«, se zapiše seveda za »Slovensko Družino«.
Novi družinski list mora v vsako slovensko hišo !
ioli z Italilani.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 30. avgusta. Uradno: Južno od Mori so konjeniške naskakovalne čete napadle neko sovražno opi-rališče in ujele del posadke. Tudi v dolini Concei so se z uspehom izkazale naše naskakovalne čete. Na visoki planoti Sedmih občin so boji znatno oživeli. Pri Asiagu in Col di Rosso je sovražnik po silni artiljerijski pripravi izvedel več sunkov, ki so bili odbiti deloma z ognjem, deloma s pro-tisunkom. Včeraj zjutraj so naša velika bojna letala napadla kolodvor Montebel-lune in vrgla 50 bomb.
Albanija. Nobenih večjih bojev. Načelnik generalnega štaba
i.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 30. avgusta. Veliki glavni stan: Bojni skupini kraljeviča Ru-p e r t a in general, polkovnika p 1. B o e h n a.
Boji pred postojankami na obeh straneh Lyse in severno od Scarpe. Jugovzhodno od Arrasa so artiljerija in bojni letal ci uspešno prijeli sovražno pehoto in tanke, ki so se pričeli pomikati proti bojišču. Proti poldnevu je sovražnik zopet pričel z napadi. Njihovo težišče jc bilo včeraj južno od ceste Arras-Cambrai. Sovražnika, ki jc večkrat naskočil iz Chcsy-ja in Fontainesa ter proti Hendecourtu, smo v težkem boju odbili. Dalje južno jc Anglež vdrl v Bullecourt in Riencourt. V jarkih in razdrapanem polju prejšnjih bitk so se vršili srditi boji. Riecourt smo sovražniku zopet iztrgali, tudi vzhodni del Bullecourta smo zopet vzeli. Popoldne je sovražnik razširil svoje napade do severovzhodno od Bapaumeja. Omagali so večinoma že v našem ognju. Iz St. Legerja in Woryja je sovražnik petkrat zastonj napa-lel. Številni tanki so uničeni.
Sever, od Somme smo v zvezi s premikali, ki smo jih izvršili južno od reke, pre->žili obrambo na črto vzhodno od Bapau-icja-sevcrozahodno od Peronne. Sovražit i« všerai ohotavliaioč se sledil čez Ba-
paume-Combles-Maurcpa:. Med Peronne in Oiso pehotni boj', na zahodnem bregu Somme in prekopa. Močne napade, ki jih je sovražnik izvajal jugovzhodno cel Nesle in iz Noyona proti našim novim črtani, smo odbili.
Ob Ailctti se jc Francoz zahodno od Folembrava v mali globočim ustalil na vzhodnem bregu reke. Med Ailetto in Ai-sno jc v zvezi z Američani zopet pričel napadati. Med Poni St. Mardon in Chavignv-jem jc cd zgodnjega jutra napadal naše črte. Tanki so vedno nanovo privajali goste napadalne valove pehote. Magdebur-ški, hanoverskj. turinškj in gardni polki so popolnoma izjalovili ;. dvojno premočjo izvedene težke napade sovražnika. Sestreljenih je bilo 72 tankov. Podčastnik Krop-meier in poddesetnika Manskc in Schlol-tau od prvega strojnopuškinega oddelka 1. gardnega. polka so skupno uničili 5 tankov. Pešpolk št. 162 jc porušil 20 tankov. Francoz je tu včeraj doživel težak poraz. Ujeli smo ujetnikov desetih različnih divizij.
Berlin, 30. avgusta • zvečer. Uradno: Veliki na široki fronti izvajani napad'1 jugovzhodno'od Arrasa so omagali. Krajni boji se bijejo nigovohodno od Noy<v>a in
ob Ailelti.
pl. Ludendorff.
Angleško poročilo. I London, 29. avgusta zvečer. Južno od Somme so pritiskale avstralske čete na sovražnika in dosegle splošno črto Fres-nes-Herbecourt. Sovražnik sc je žilavo branil pred prehodi čez reko pri Brieju in pri Peronni. Na- severnem bregu Somme so s trdim bojem vzele naše čete Curlu in Hardecourt in prodirajo proti Maurepasu« Danes smo nadaljevali svoje napade med Bapaumo in Scarpo. Na vseh točkah smo napredovali, Croisilles, kjer se jc sovražnik obupno branil, so polagoma obkolile londonske čete in jc zdaj v naših rokah. Angleške čete so si izsilile pot v smeri proti Fraucourtu in južno od Fontaine-les-Croisillesa. V težkem boju, ki jc trajal cel dan, so vrgle kanadske čete sovražnika iz več močno utrjenih točk in iz jarčnih naprav ter so vzele kraja Boiry-Notre-Damc in so ugrabile 200 ujetnikov. Krajni so-dnevi smo s svojo črto napredovali do severno od Locona.
Francosko poročilo.
28, avgusta zvečer. Podnevi so naše i čete preganjale sovražnika dalje, ki se je j vsled našega krepkega pritiska na 30 km dolgi bojni črti v neredu umikal. Dosegli smo višine na levem bregu Somme od Ci-zancourta do pokrajine vzhodno od Nesle. Severno od Oise smo vzeli Luzoy, Pont P Evcoue, Vauchelles in Pourqucricourt. Naše prodiranje ic danes preseglo na več mestih 10 km. Od jutra naprej smo zasedli do 40 krajev. Med važnim materialom, k? ga jc popustil sovražnik, smo zaplenili tri z vojnim blagom naložene železniške vlake; ugrabili smo 500 ujetnikov. Med Oiso in Aisno so se bili živahni boji pri Juvignvju, v katerih so odbili Američani več sovražnik protinapadov. Ameriške čete so tudi odbile nemški poskus, da prekoračijo južno od Bazochesa in Fismcsa Aisno. Na ostali fronti jc bil dan miren.
Ameriško poročilo,
28. avgusta zvečer. Naše čete so severno ocl Aisne skupno s Francozi prodrle do železnice zahodno od Juvincourta in so ugrabili 200 uientikov. Krajni sovražni napadi ob Vesli so prisilili naše prednje oddelke, da so izpraznili Bazoches in Fismette.
Reuterjevo poročilo.
London, 30. avgusta. Reuter poroča: ! Angleži so danes na 7 milj široki tronli med Bullecolirtom in reko Scarpe napredovali do 1000 jardov.
Avstrijske ogrske čete na zahodnem bojišču.
Lipsko, 29. avgusta. Leipziger Tagblatt« poroča iz Basla: Havas javlja iz Pariza, da so dognali navzočnost avstrijskih ogrskih čet na fronti pri Verdunu. Ne ve se še, koliko jih je, Francosko časopisje živahno obravnava o navzočnosti avstrijskih ogrskih čet na zahodu.
Dopii v Rusiji.
Berlin, 30. avgusta. (K. u.) >Pravda« z 28. t. m. poroča: Čete sovjeta so sijajno zmagale ob Usuriju. Veliki oddelki Čelio-Slovakov, Angležev, Francozov in Japoncev so premagani in prisiljeni, cla se morajo umakniti.
Kijev, 29. avgusta. (K. u.) »Kijevska Misl« poroča: Vstaške čete, ki jih vodijo v Perziji bivajoči Angleži, so zasedle transkaspiško železnico med Krasnovod-skim in Erabadom. Poroča se, da so se Angleži izkrcali v Krasnovodsku.
Moskva, 27. avgusta. (K. u.) Tukajšnje časopisje poroča: Na postajah pri Vologdi so zaprli bele gardiste, ki so poskušali priti v skupjnah v Arhangelsk. V. Murmanu so napadli z bombo angleškega donerala Posseta.	1
Obema afoora $. IC. S. X. m
Straže41.
Občni zbor in redni letni posvet k, s. izobraževalnih društev S. K. S. Z. za Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško iu Trst se vrši
v torek dne 10. septembra 1°18 v Ljubliani.
Predpoldne zborujejo od«cki po sledečem redu:
I. Kmetijski odsek.
Zborovališče: Velika dvorana Uničila . Poročevalci: Poslanca Hladnik, Pi-šck in župan Brodar. Pričetek ob 9. uri dopoldne,
II. Narodno-gospodarski odsek.
Zborovališče: Orglarska šola v Aloj-zevišču, Poljanska cesta. Poročajo: Narodnogospodarski položaj: dr, Jakob Mo-liorič. Obrtne in trgovske zadeve: dr. Jež, Ljubljana; Feriančič, Trst, Pričetek ob 9, uri dopoldne.
III. Odsek oa obnovitev Goriške.
Zborovališče: Posvetovalnica Zadružne zveze, Dunajska cesta šl. 38, 11. nadstropje. Poročajo: O obnovitvi Goriške; prof. Bogumii Remec, dr, Ličan, župan Rejec, urednik Alojzij Vrtovec. Pričetek ob 10. uri dopoldne.
IV. Pcosvctci odsek.
Zborovališče: Posvetovalnica Katoliškega tiskovnega društva. Poročevalci: Izobraževalno clelo: prof. dr. J. Puniar. Igre v naših prosvetnih društvih: pisatelj župnik Finžgar. Petje v naši prosvetni organizaciji: kanonik dr. Kimovcc. Pričetek ob 11. uri dopoldne.
V. Mladcalški (telovadni) odsek.
Zborovališče: Šentpctcrsko k. s. prosvetno društvo. Sv. Petra cesta, šentpeter-ska mežnarija, I. nadstropje. Poročajo: urednik Anton Komljanec, posl. Vrstovsck (Štajersko), df. Ličan (Goriško), urednik Smodej (Celovec). Pričetek ob 9. uri dopoldne.
VI. Narodno-obrambui ods*k in občni zbor
»Slovenske Straže «.
Zborovališče: Šentjakobsko k. s. prosvetno društvo, Florijanska ulica št. 15,
I.	nadstropje. Poročata: poslancc Evgen Jarc in urednik Anton Pestotnik. Pričetek ob 12. uri opoldne.
Vil. Odsek za Narodni svet.
Zborovališče: Knjižnica Katoliškega tiskovnega društva, Katoliška tiskarna, lik nadstropje. Poročajo: dr. Jerič, posl. dr. Korošcc in urednik Smodej. Pričelek ob
II.	uri dopoldne.
VIL Delavski odsek.
Zborovališče: Tajništvo S. L. S. Katoliška tiskarna, 11, nadstropje. Poroča dr, Jakob Mohorič. Pričetek ob 11. uri dopoldne.
IX. Ženski odsek.
Zborovališče: Društveni prostori Katoliškega društva za delavke v Ljubljani, Poljanska cesta, Alojzevišče. Poročajo: urednica Ivanka Klemcmčič. Petrič iz Trsta in dr. Hohnicc (Maribor). Pričetek ob 9. uri dopoldne.
GLAVNO ZBOROVANJE IN OBČNI
ZBOR S. K. S. Z.
Zborovališče v veliki dvorani >Uniona«.
Pričetek ob 3. uri popoldne.
Spored:
a)	Poročilo predsedstva.
b)	Narodna izobrazba: gov ori Fr. Finžgar.
c)	Narodno gospodarstvo: govori dr, Jakob Mohorič.
d)	Žensko vprašanje: govori Ivanka Klemcnčičeva.
c) Volitev odbora S. K. S. Z.
Prijateljski večer.
Na predvečer v ponedeljek dne 9, septembra prirede nepolitična ljubljanska prosvetna društva, članice S. K. S. Z. prijateljski večer s petjem in godbo v veliki dvorani Uniona . Začetek ob 8. uri zvečer.
Posvet poročevalcev
bo zboroval v ponedeljek dne 9. septembra 1918 ob po! 8. uri /.večer v posvetovalnici tajništva S. L. S., Katoliška tiskarna, II. nadstropje.
Prosimo: Vsa k. s. prosvetna dru&tva naj se častno udeleže občnih zborov osrednje S. K. S. Z. jn »Slovenske Straže«.
Z Bogom za slovensko ljudstvo!
Slovenska Krščansko Socialna Zveza v Ljubliani,
Slovenska Straža« v Ljubljani,
dne 28. avtfusta 1918,
Politične norice.
- Za sepiembersko zasedanje. Ministrski predsednik barcn Hussarek 'e povabil za jutri v nedeljo dne 1. septembra načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Ko rošca na razgovor.
Brezupna jeza. Kjer vsi preklinjajo, tudi Karntner Tagblatt« nc more molčati. Nu podlagi Resničinih. poročil o ljubljanskih slavnostih prihaja do sklepu, da jc jugoslovanska politika strašno zavozila. Preveč smo se med vojsko oddaljili od avstrijskih Nemcev, o katerih piše imenovani list: »Mi nemški Avstrijci imamo nalogo da neomajeno trdno stojimo na straži za zvesto zvezo /. Nemčijo, to je naš zgodovinski poklic.- M; seveda nimamo istega zgodovinskega poklica kakor ■ Karntner Tagblatt in Resnica«. Pač pa smo mne--nja, da Karntner Tagblatt« nima prav nobene legitimacije — z ozirom na dogodke na koroških volkstagih, pri katerih je njegova stranka brez pridržka sodelovala — dajati nam lekcije o patrivtizmu. Mi tako poukovanje od ljudi, ki spreminiajo svoje patriotično mišljenje kakor kavalir rokavice, odločno odklanjamo.
PravosJavje in jugoslovanstvo. Gra-ška Tagespost (št. 234) piše: Ljubljanski bogoslovni profesor dr. Grivec je spisal knjigo o pravoslavju. Pisatelj razpravlja c verskih razlikah ter opozarja na prizadevanje vzhodne cerkve, da bi povzdignila versko in moralno življenje svojih vernikov ler prihaja do zaključka, da sc mora pravoslavna cerkev zedmiii s katoliško Cerkvijo. Stvar je močno v z ve;-i. z jugoslovansko politično 'deio. Pred kratkim sc namreč katoliški in pravoslavni bogoslovni profesorji sklenili izdajati skupno strokovno glasilo, da bi pospeševali versko edinstvo. — Beležimo kel kronisti.
Razgovori ministrskega predsednika. N. F, Prosse premišljuje o razgovorih ministrskega predsednika in pravi glede Jugoslovanov in Čehov: Napovedani razgovori ministrskega predsednika z Jugoslovani in Čehi bedo težko kaj novega nudili. Čeh: in Jugoslovani so se v Pragi in Ljubljani ob prisostvovanju Vsepolja-kov strnili v eiotno fronto in niso za državne potrebščine avstrijske vlade. — Tokrat ima dunajski list prav. Sploh je treba velikega poguma, da si upa ministrski predsednik misliti na sodelovanje onih strank, ki sc doma ne smejo niti o gospodarskih stvareh razgovarjati s svojimi volilci in kojih glasila so pobeljena od tujerodnih cenzorjev in vrhutaga šc prepovedana našim mladeničem in možem, ki so morali zapustiti dom ter bi najrajši slišali glasove iz domovine.
Čeh: in Hussarek. Ministrski predsednik baron pl. Hussarek je naprosil pod-načelnika Češkega svaza, poslanca Klofa-ča, brzojavnim patom za pogovor 29. t. m, Posl. Klofač je odgovoril v pismu, da vabilu ne more ustreči, ke>- more po njegovem mnenju razpravljali o političnih stvareh Ic celo predsedstvo Češkega svaza Vprašanje pa je, da-li bodo Čehi po ustanovitvi trutnovf.kega okrožnega sodišča sploh še mogli politično razpravljati z baronom pl Hussarekom.
Odpust starejših letnikov. S 15. septembrom se začne po obljubi domobranskega ministrstva odpuščati letnik 1871. Odpuščene nameravajo nadomestiti z mlajšimi letniki, ki so do sedaj bili oproščeni. Ker je sedaj na noljih in kmalu fcidi v vinogradih najnujnejše delo, bi bilo dobro, da sc vpoklic mlajših letnikov vsaj za eden do dva mesca.
Nemška volja. Načelnik zveze, oem-škonacionalnih strank dr. Waldner jc imel v nedeljo v Amoldsteinu volils.ki shod, na katerem je rekel: Vse d ;ave so nastale poiom poravnave, potom medsebojnega prilagodenju narodov, nikoli pa potom zveze narodov, ki more pač kako državo razbiti, nikdar pa spojiti. Zvezna država ali zveza držav b; sama sebe razmesarila. *iko sc že z Nemci samimi ne da vladati, smo vendar toliko močno da ?c tudi prot: nam vladali ne more. Minister, ki noče delali po naši volji, mora pasli.
Zst pokritje primanjkljaja. Z Dunaja poročajo 30. t. m.: Danes jc bil ministrski predsednik baron pf. Htr-otarek v avdijenci pri cesarju. Ministrski predsednik nadaljuje svoja prizadevanja za jesensko zasedanje državnega zbora. Gho no vprašanje in glavna skrb za vlado jc. pokritje rodnega primanjkljaja, ki znaša 1900 milijonov kron. Predlo eni davčni zakonski načrti bi donerdi 600 milijonov kron novih letnih dohodkov. Ko bodo rešene te predloge, bo vlada predložila nove devčne zakonske načrte, ki bi vrgli 1300 milijonov kron lefno. Na vsa vprašanja parlamentar* nih voditeljev, kaj je nn govoricah o vladnih načrtih za preosnovo ustave, jc baror pl. Hussarek odgovarjal, da je vsa stvai šele v teku.
i- Posvetovanja pri Mratsli-skom predsedniku potekajo več ali manj enako) Ba-ron pl. Hussarek poziva poslance, naj omogočijo predvsem zborovanje finančnega odseka, da se bo zagotovilo pokritje vsa» za »M redcega tjf'uumbikin v doMtv-
nem proračunu. Vlada pa nikakor ne stoji na staliSču, da bodi parlamentarno zborovanje omejeno zgolj na to svrho, marveč ji je na tem, da ostane parlament spričo zunanjega položaja in finančnih vprašanj zbran. Seveda mora biti rešitev davčnih predlog na prvem mestu. Glede delegacij še ni nič odločenega. Ukrajincem je ministrski predsednik zatrdil, da glede Galicije vlada ni še prav nič vezana in je še vse v teku. — Zastopniki Poljakov pridejo na posvet danes ter je načelnik Poljskega kola dr, Tertil že dospel na Dunaj.
-f Draginjske doklade učiteljem. Dunaj 31. avgusta. »Wiener Zeitung« objavlja odredbo s 26. avgusta t. 1., s katero se urejajo draginjske doklade učiteljem javnih ljudskih in meščanskih šol. Draginjjske doklade bodo znašale 979—4932 kron.
-)- Ogrski ministrski svet je zboroval včeraj. Vodil ga je dr. Wekerle.
-j- Usodne napake vsenemcev v presoji položaja na bojišču. »Grazer Volksblatt« objavlja članek, ki se peča z veliko bitko, ki se bije zdaj v Pikardiji. Med drugim izvaja: Na nemškem ljudstvu so zagrešili dvakrat napake, vsled česar se dvigajo zdaj vprašanja in očitki. Večkrat imenovana Fochova »manevrirna« armada ni bila uničena, marveč so jo vedno bolj spo-polnjevali in danes se uveljavlja na zahodnih bojiščih. Objavljali so nešteto poročil, da Amerika ne bo premagala prevoznih težav. V Nemčiji so vplivala tudi v Angliji običajna pesimistična poročila. Amerika je zdaj nad eno leto organizirala svoje transporte in gradila ladje; posledice čutijo zdaj nemški vojaki v Pikardiji; ne sicy naravnost, ker Američanov ni na bojišču še veliko videti, a Angleži so okrepljeni, ker vedo, da stoji za njimi zaveznik, ki ga skoraj ni mogoče izčrpati. Svarilo se je tudi v Nemčiji, a njih klic je izginil v kričanju vsenemških prerokov bodočnosti. Prihod ameriških vojev v Francijo pomenja občutljiv poraz vsenemški stranki, ki se lahko pohvali, da je s svojo spretno propagando varala nemški narod, češ da bo 8 Tirpitzovih podmornikov premagalo angleško svetovno velesilo.
+ Jadikovanie Velenemcev. Na glavni skupščini prve župe nemškega šulferaj-na v Tišinu je govoril profesor dr. Barta govor, v katerem je seveda napadal vlado, češ da pospešuje češčino. Pritoževal se je, ker imajo Čehi eno češko vseučilišče, dve državni češki tehniki, brezštevilno srednjih šol in 5300 ljudskih šol, tako da pride ena češka ljudska šola na 12.000, ena nemška pa na 14.000 prebivalcev. O bodočnosti nemštva v Avstriji je takole sodil: Tri možnosti so dane. Če zmagajo osrednje velesile, upamo, da dobe Nemci svoje pravice. Pod nemškimi pravicami si seveda dr. Barta predstavlja ponemčevanje Slovanov, ki je kazal na Angleže, češ da so s svojimi ukrepi poangležili tri četrtine Ircev. Nato je pa rekel: »Če se pa ne posreči, da se doseže zmaga, in če pride češkoslovaška zmaga, se Nemci ne bodo branili le na polju šolstva, marveč bodo organizirali odpor s strojnicami in z ročnimi granatami. Veliko jih je pa takih, ki sodijo, da če tudi dosežejo osrednje velesile zmago, ostane Taafejev sistem: »fortwursteln«, v katerem slučaju bo šulferajn bolj potreben, kakor kdajkoli.« Schonererjevi Vse-nemci niso nič kaj zadovoljni, ker so v načelstvo I. župe izvolili poslanca dr, pl. Lodgmanna, dasi se je predrznil povedati štajerskim Nemcem britko resnico v brk, da zatirajo Slovence.
-f Agrarci v Nemčiji nezadovoljni s pretesnim gospodarskim stikom z Avstrijo Ogrsko. Te dni je zboroval v Berlinu vojni odsek nemških, poljedelcev. Pečali so se o trgovinsko politični zvezi z Avstrijo Ogrsko in izjavili, da bo mogoče presojati z gotovostjo umestnost trgovskega političnega zbližanja med Nemčijo in Avstrijo Ogrsko še po končani vojski. Utrditev politične in vojaške zveze so pozdravljali, pretesni gospodarski stiki se jim pa zde nevarni. Nasproti Avstriji morajo ostati sedanje carine na žito, koruzo, hmelj in na živino, S carino sc mora varovati remški vinorejec in nemška živinoreja,
-f- Brez aneksij in kontribucij. Na podlagi brest - litovskih mirovnih določil bo morala plačati Rusija Nemčiji šest milijard odškodnine. Ukrajina in Finska bosta od teh šest prevzeli bržkone eno milijardo.
-f Neodvisnost Estonske in Livonske.
Nemški listi poročajo, da se bo baltskim deželam vendar le zasigurala samostojnost, toda ruskemu narodnemu gospodarstvu se bodo za vso bodočnost dovolile prosta pot. do Vzhodnega morja in proste iuke. To je zares velika samostojnost, v kateri Nemec določuje svobodna trgovska pota!
-| Na prvi krščanski delavski kongres
poziva dunajski kardinal Piffl rokodelske pomočnike z naslednjim pismom: »Ljubi Kolpingovi sinovi! Od 21. do 23, septembra bo zboroval na Dunaju prvi krščanski delavski kongres, katerega se bodo udeležila tudi katoliška društva rokodelskih pomočnikov. Potreba tega kongresa, ki jo utemeljuje okiic na krščansko delavstvo z Hn« 1. avtf«««ta 1018. velia tudi za katoli-
ška društva rokodelskih pomočnikov. Programne točke, ki Vas, ljubi Kolpingovi sinovi, kličejo na skupno posvetovanje in smotrno vzajemno delo, so, da pokažete svojo versko in domovino zvestobo in si zagotovite življenjske pogoje svojega stanu, Naj bi vsako društvo poslalo svoje zastopnike, naj bi se prečastiti gospodje predsedniki prav mnogoštevilno udeležili nameravane konference predsednikov, katere program se v kratkem objavi! — Kardinal Fr. G. Piffl, centralni predsednik.« — Prijave naj se pošljejo najkasneje v prvem tednu septembra pripravljalnemu odboru: Dunaj VII,, KaiserstraOe 8, lr'or se bo poskrbelo tudi za hrano in sta-r anje.
+ Burianova kriza. Berlin, 31. avgusta. Politični krogi trde, da dela vprašanje Poljske še vedno velike težave. Novi državni tajnik pl. Hintze odpotuje te dni na Dunaj, kjer bodo zadnji posveti o poljskem vprašanju, ki se ne bo rešilo tako, kakor želi grof Burian. Cesarja Karel in Viljem sta se o rešitvi poljskega vprašanja pri zadnjem sestanku v nemškem glavnem stanu sicer popolnoma sporazumela, toda stališče grofa Buriana se nekoliko razločuje od stališča obeh cesarjev, vsled česar ni izključeno, da bo zato izvajal posledice. Med kandidati, ki jih imenujejo kot Burianove naslednike, je tudi bivši veleposlanik pri Vatikanu grof Szeczen.
+ Odstop prehranjevalnega mndstra dr. Pauia se napoveduje; razlog so diference glede krušnih cen za revne sloje. Dr. Paul prevzame drugo državno mesto.
+ Ukrajinski konzulati v Avstriji in na Ogrskem. Budimoešta, 31. avg. Ukrajinska vlada je sklenila, da ustanovi generalna konzulata na Dunaju in v Budimpešti, v Pragi in v Lvovu pa konzulata.
-f Voiuotfospodarski odsek. Z Dunaja poročajo, da bo razen finančnega odseka zboroval tudi vojnogospodarski ockek, katerega bo načelnik Seitz v kratkem sklical.
+ Posveti v Interlsknu. »Neue Ziiri-cher Nachrichten« poročajo iz Interlakna, da je prišel tja podpredsednik nemškega državnega zbora Scheidemann, ki bo kon-feriral s Troelstrom in s švicarskimi socialističnimi voditelji.
-j- Ententa poda senzačno izjavo. »Evening Standard« poroča: Zvezne vlade bodo naibrž objavile bodoči teden skuono senzačno izjavo o sklepih, ki so jih sklenili na posvetu v Londonu.
+ Združene države posodile zaveznikom 40 mPiiard. Washington, 30. avgusta. (K. u.) Reuter: Ameriški zakladni urad je posodil Angliji zopet 400 milijonov dolarjev. Angliji so posodili do zdaj 3725 milijonov dolarjev, vsi dolgovi zaveznikov Združenim državam znašajo 7092 milijonov dolarjev,
-f- Ministrska kriza na Nizozemskem. (K. u.) Kraljica je naročla kraljevskemu komisarju v Limburgu Jonkherru Ruysu de Beerebrauku, naj sestavi novo vlado. Jonkherr Ruvs, se še ni odločil, če sprejme sestavo vlade.
4- Senator Lodge se pctegu'e za mesto predsednika v Združenih državah, »N. Ziir. Nachrichtcn« poročajo iz Newyorka, da se poteguje senator Lodge za mesto predsednika Združenih držav,
+ Združene države pristopijo londonski pogodbi, kakor poroča »Koinische Zeitung«.
S« L. Sa
Seja načelstva S. L. S. se bo vršila v petek, dne 6. septembra ob 3. uri popoldne v tajništvu S. L. S., Katoliška tiskarna, II. nadstropje. Ker se bodo obravnavale nujne stvari, se prosi sigurne udeležbe.
Dr. Lovro Pogačnik.
Dnevne novice.
—	Ne prodajajte slovenske zemlje! Še vedno se najdejo ljudje, ki proti bajnim cenam prodajo slovensko zemljo, osobito gozdove, tujcem. Posestva so in ostanejo trajne vrednosti, zato je že samo z gospodarskega stališča nespametno, jih prodajati tujcem, ker je, ako že res hoče kdo kaj prodati, doma dovolj kupcev na razpolago.
—	Z Jesenic. Precej dolgo se že nismo oglasili. Zato se je med tem časom nakopičilo precej novega in zanimivega. Razen naše slavnoznane c, kr, pošte in njenega šefa g. nadpoštarja z njegovim »Telegrammen-Aufgabe«-napisom, ki se še vedno blešči nad okencem v ponos in diko slovenskih Jesenic, dalje kolodvorske restavracije, ki vzgaja in krepča Jeseničane s svojo prežlahtno nemščino, imamo na Jesenicah še druge posebnosti. Na Jesenicah imamo tudi — kakor v velikih mestih — javno stranišče, četudi brez tozadevne oblastvene koncesije, V mislih imamo namreč slavni predor pod železni-
co. Naj bi merodajni činitelji nastavili vendar žensko, ki bi vsako jutro predor posnažila; vsakega pa, ki bi se ga zalotilo pri ponesnaženju, strogo kaznovalo. Saj je tudi že iz sanitetnih in higijeničnih ozirov nujno potrebno. — Izredno zanimive so tudi cene mesa. Dobili smo, ne vemo po čigavi zaslugi, iz Hrvaške približno 20 volov. 1 kg tega mesa stane 22K (beri: dvaindvajset kron). Seveda se pravi, da je to meso le za nekatere (n. pr. g. restavrater Horak) in se tudi pozna ta cena na gulja-žu v kolodvorski restavraciji, ki stane, kot pravijo, 7 kron. Čudno to!
—	Društveno življenje na Jesenicah. Telovadni odsek »Orla« je začel prav živahno delovati. Šteje že 41 sodelujočih rednih članov, sami mladi fantje, naš up. Fantje, lc krepko naprej, tudi telo je potrebno okrepitve. Igralci pripravljajo igro »Deseti brat«. Upamo, da pride prihodnjo nedeljo do uprizoritve. Pričakujemo, da tudi ženski odsek začne v kratkem sodelovati in prirejati zopet svoje sestanke in večere. Le krepko naprej, dvanajsta ura naše rešitve se bliža, bodimo pripravljeni nanjo!
—	Brezje. Dne 28. avgusta so na Brezjah prvikrat zapeli vsi trije na Jesenicah vliti jekleni zvonovi v akordu D, Fis in A, Uspeh nas je vse presenetil. Po dosedanjih skušnjah nismo kaj takega pričakovali. Kako se je tvrdki, ki si zelo prizadeva, da bi ustregla željam naročnikov, posrečilo to podjetje, priča najbolj vsklik nekega moža: »Teh zvonov pa niste dobili z Jesenic.« Šele ponovnim trditvam se ie mož uklonil in verjel, da so jih res izgotovili na Jesenicah, odkoder je šlo že več zvonov na deželo in v mesta, ki niso mogli zadovoljiti naših ušes. O brezijanskih zvonovih pa se mora reči le to, da v polni meri nadomeščajo bronaste zvonove. Srednji zvon — Fis — po splošnem prepričanju celo prekaša prejšnji zvon iste teže. Težki so zvonovi 1200, 900 in 500 kilogramov. Naj izrečem ob tej priliki slavni kranjski obrtni družbi na Jesenicah, v prvi vrsti veleč, gg. inženirju Bachmannu in vlivarskemu mojstru Torkarju iskreno zahvalo za ves trud, ki ga venča sedaj tako ubrano in lepo zvo-nenje. Obenem pa se zahvalim tudi vsem domačim in tujim dobrotnikom ter voznikom. Bog plačaj obilno! Onim pa, ki še dvomijo, ali bi si naročili zvonove ali ne, svetujem, da naj se potrudijo sem na Brezje, kjer se bodo gotovo znebili zadnjega pomisleka, — Predstojništvo romarske cerkve.
—	Iz kočevskega okraja. Kdo bi verjel in vendar je resnično: 10. maja je član aprovizacijskega odseka pri c. kr. okraj, glavarstvu v Kočevju Ganselmaier rekvi-riral mast po občini Tiefenbach. Pride v slovensko hišo na Breže Antona Poje. Mož in sin sta v vojski. Zahteva od gospodinje masti. Za družino 8 oseb je imela še 5 kg masti z ocvirkovno vred. Žena milo prosi, saj še za domačo družino ne bo dovolj. Uradnik c, kr. okr., glavarstva zahteva, naj mu mast pokaže. Žena uboga in še enkrat prosi. S fineso, ki je Ganselmaierju lastna, odbije prošnjo. Žena ponovi prošnjo s pristavkom, da gre sama na glavarstvo, nese vso mast in če bo vztrajalo glavarstvo na zahtevi, jo d&. Odgovor c. kr. uradnika Ganselmaierja je bil, da v trenutku potegne iz žepa revolver in ga nastavi ubogi, trepetajoči ženi na prsi. Uboga obupana žena se ustraši tako zelo, da je več tednov ostala v postelji; bolna je še danes, konstatirano po zdravniku, da jc vzrok njene bolezni, ki bo posledice za trajno pustila v živčevju uboge matere silen strah. — To se" je zgodilo 10, maja. Ganselmaier še danes vrši svoj posel. — Kako naj ljudstvo sprejema uradnika z revolverjem?
—	Hrvat-mobamedanec za slovensko gledališče, Hrvat-mohamedanec veleposestnik Ademaga Mesič je poslal Zadrugi za varstvo hrvatske umetnosti kot dar za slovensko gledališče 10.000 K.
—	Shod kranjskega učiteljstva brez razlike strank in narodnosti. V četrtek, dne 5. septembra t, 1, ob 2, uri popoldne se vrši v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani shod vsega kranjskega učiteljstva brez ozira na narodnost in stranke z edino točko dnevnega reda: Gmotni položaj kranjskega učiteljstva. — Učitelji in učiteljice, na shod! Vabijo se s tem tudi gg. državni in deželni poslanci, zastopniki deželnega odbora in c, kr, deželne vlade, — Sklicatelji.
—	Vse učiteljice, ki ste se naveličale stradanja in pomanjkanja, udeležite se zanesljivo skupnega shoda dne 5. septembra, da zahtevate javno od merodajnih činite-ljev nujne od pomoči I Društvo slovenskih učiteljic,
—	Dunajskim visokošolccm! Poživljajo se vsi dunajski visokošolci, ki reflck-tirajo na skupno menzo, naj se sigurno udeleže sestanka, ki se vrši četrtek, 5. septembra, ob treh popoldne pri Čadu na Sp. Rožniku.
—	Odbor za hrvatsko srednjo šolo v Pulju išče izprašane suplente za matematiko in prirodosiovne predmete. Ponudbe naj se naslovijo na: Podružnica »Družbe
sv. Cirila in Metoda za Istru« (dr. Vrato-vič), Pulj.
—	Umrla je v Idriji dne 30. avgusta gospa Marija Rupnik, pomožna čipkarska učiteljica, ki je veliko let pela v cerkvi in v Katoliški delavski družbi.
—	Padel je na tirolski fronti, zadet od granate, 15. junija 1918 lovec 7. lov, bat. Matija Anderle, doma iz Smohuča pri Breznici.
—- Vojaška odlikovanja. Ponovno Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 7, bos.-herc. lov. baona Emanuel Bouše, stotnik Miroslav Pogačnik in nadporočnik Adalbert Podlogar. — Najvišje pohvalno priznanje sta dobila podpolkovnik Edvard Schitnik in vojaški računski svetnik Tadej Vidovic, — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil črnovoi, nadporočnik Pavei Razložnik.
—	Internirani. V taboru Kenyezmoz5 na Ogrskem je interniranih 1000 Hrvatov in Srbov. Večina internirancev so kmetje.
—	Mollersdorf. List »Pondelnik« poroča, da so začeli v vojaški kaznilnici v Mollersdorfu pometati. Tako je bil polkovnik Nawratil, ki ima v prvi vrsti na vesti strahotno umrljivost v zavodu, brzojavno odpoklican in vpokojen. Obenem z njim so odstranili kantinerja Kankovvske-ga. Le-ta je prišel v Mollersdorf brez vinarja premoženja, sedaj premore stotiso-če ter si je kupil lepo posestvo. Letos je umrlo v Mollersdorfu v osmih mesecih 67 kaznjencev, lani pa prav toliko v samih treh mesecih. V Mollersdorfu so uredili sedaj zbirališče za vojaške kaznjence; kakor hitro se jih nabere 600—700, jih odpošljejo v \Viesnicz v Galiciji in v Plzenj.
—	Italijanski letalci in avstrijski papirnati denar. Hrvatski listi poročajo: Častniki, ki so prišli na dopust, pripovedujejo, da so italijanski letalci pred par dnevi ponovno obiskali in jih bombardirali, toda ne z bombami, ampak s papirnatim denarjem. Avstrijska uprava je namreč izdala za vojake na italijanskem bojišču papirnati denar v lirah, katerim priznava naša državna banka vrednost in ceno. To so storili zaradi tega, da ne pride naš denar v italijanske roke. Italijanom se je končno nekako posrečilo dobiti naše lire, jih natisnili dva milijona kosov, katere so nam poslali iz letalskih strojev, da škodijo av-strijski-ogrski banki,
—	Ogrska ne pošlje več otrok v Avstrijo. Ogrska vlada je sklenila, da drugega oddelka otrok, ki bi imel iti na počitnice v jadransko primorje, ne odpošlje. Zato bo pa prva skupina ostala dlje v Primorju.
—	Izvoz svalčic in smolk z Nizozemskega. Dunaj, 31, avgusta. Dunajsko časopisje poroča iz Amsterdama: Na Nizozemskem je pripravljenih za izvoz v osrednje-evropske države 3,000.000 svalčic iv 3,000.000 smotk.
—	Velik požar v Carigradu. Dne 27, t. m, je v Carigradu v mestnem delu Zei-rek izbruhnil velik požar, ki je uničil 500 hiš. Sultan je osebno prišel k požaru. Od tam je šel k Visoki porti, katere žc več kot pol stoletja ni prestopil noben sultan.
Voditelj Vsepoljakov bivši minister dr. Stanislav Glombinski, ki se je udeležil slovanske manifestacije na Slovenskem, je poslal ljubljanskemu županu dr. Tavčarju sledeče pismo:
Velespoštovani gospod župan! Do-spevši na poljsko zemljo v Zakopane se spominjam s čustvom iskrene hvaležnosti na prisrčno gostoljubnost, s katero nas je sprejel v Ljubljani slovenski narod. V imenu vseh Poljakov, ki so bili tako srečni, da so se udeležili Vaših slavnosti in so se radovali nad solidarnostjo in- zavednostjo duha Vašega naroda, izrekam v Vaše roke, velespoštovani gospod župan, in v roke Vaše neutrudljive gospe, da bi se vsi vaši načrti uresničili v zve* stem bratstvu z narodom poljskim in češkim. Sprejmite izraze mojega rr.jodličnejšega spoštovanja.
Dr. Stanislav Glombinski. Zakopane, 22, avgusta 1918.
novice.
lj Narodni blagdan v Ljubljani. Odbct SHS-žena za siročad v Ljubljani prosi one gospodične v Ljubljani, ki bi bile pripravljene sodelovati pri narodnem blagdanu, da se prijavijo v času od 1. septembra do vštetega 7. septembra. Pismene prijave i natančno navedbo imena in naslova sprejema pisarna »Dobrodelnosti«, Ljubljana, Poljanska cesta. Gospodične se priglase lehko tudi osebno v pisarni »Dobrodelnosti« v času od 1. do vštetega 7. septembra vsak dan od 8. do 12. in od 2. do 6. ure. Z ozirom na velepomembno akcijo pričakuje odbor, da se priglasi kar največ delavnih in vnetih gospodičen.
lj šenlpeterska Vinceneifsva konferenca ima redno sejo v ponedeljek 2, sep-
tembra ob 8. uri zvečer. Pridite v obilnem številu!
lj Tiskarski jubilej. 25 letnico tiskarskega poklica praznuje dne 1. septembra g. Fran O j s t r i š. Isti dan bo minilo 12 let, odkar jc kot strojni stavec v službi K. T. D. Ves ta čas je slavil med drugim tudi »Slovenca«. Naše iskrene čestitke! — Na enako število (25) let nepretrganega dela v Bambergovi tiskarni zre 4. septembra črkostavec g. Anton Š t r e k e 1 j, sedanji meteur en pages »Laibacher Zeitung«.
lj Prošnja. Na takozvanem invalidskem oddelku, ki je nastanjen v prostorih c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani, se nahaja povprečno 180 do 200 invalidov, ki se zdravijo, čakajo na proteze ali pa pohajajo invalidsko šolo v barakah, zglajenih pred šolskim poslopjem. Za te invalide je ustanovilo ravnateljstvo državne obrtne šole posebno čitalnico, v kateri imajo invalidi priliko, da nemoteni^ čitajo, pišejo ali svoj prosti čas na poljuben način koristno uporabljajo. Manjka pa primernega berila. Zato se obrača ravnateljstvo državne obrtne šole, ki je obenem vodstvo invalidske šole, do cenjenega občinstva s prošnjo, da daruje ali posodi knjige in časnike v navedeni blagi namen. Oddajo naj se v pisarni invalidske šole (baraka št. 1 nasproti državne obrtne šole), kjer sc sprejem hvaležno potrdi. Alco se vodstvu naznani naslov, pošlje po knjige na dom.
lj Javna varnost v ljubljanskih ulicah. Minulo nedeljo okrog 10. ure zvečer sta dva vojaka napadla vpok. davč. upravitelja g. C. in njegovo hčerko v Ilirski ulici med hišami, da so stanovalci prestrašeni vstajali in hiteli k oknom, ko so zaslišali krik. Potolkla sta vojaka oba pasanta na tla ter ju z bajoneti celo ranila, — Ker je to že drugi napad v tej okolici, je pač pripisovati razmeram, da ni vsa okolica n i č v a z s v e 11 j e n a pa tudi nič zastražena. Merodajni faktorji, ganite se, preden bo večja nesreča!
lj Umrl je danes ob 11. uri dopoldne v visoki starosti 92 let g. Leopold P e t r a s , uradnik »Assicurazioni Generali«,
lj Z ljubljanske fronte. A r m a d n a skupina Pflanzmacher-Ate-m a n. Veliko število oklopoih voz Vojno-žitnega zavoda je pripeljalo zadnje dni dokaj želodčne municije v obliki očitno prezgodaj nabranega krompirja v skladišče na Vegovo ulico. Bati se je, da bo ta muni-cija tam tajinstveno segnila, preden pride v lačne želodce hrabrih naših čet, Našemu stotniku Wolfu se je posrečilo vpostaviti začasno zvezo z armadno skupino Tavčer-Poljanski v izrecni namen, da le-ta s svojo preizkušeno aprovizacijsko artiljerijo pravočasno prevzame to municijo, ki po svoji kakovosti nikakor ni za daljšo shranitev sposobna. Nadejati se je popolnega uspeha tega podjetja. — A r m a d n a skupina Kalan-Po-g a č n i k. Sovražnik brezuspešno napada naše utrjeno mostišče (lakozvano jubilejno mostišče) s strupenimi plini, ki jih dovaža na dveh slabih oklopnih cizah »Resnica« in »Novice«, Plin pa, na kar p. n, plinarno , še posebe opozorimo, menda ne funkcijo-nira, kajti na mostišču ondi postavljenim štirim obrambnim zmajem prav nič ne škodi, — Armadna skupina Pire-Bohinjski, Dognali smo statistično, da ie zrastlo v Ljubljančni strugi najmanj za 25 vagonov dobre zelene krme, ki bo šla vsled sovražnikove malomarnosti v pogubo, ker se nihče ne zmeni za izkoriščanje tega naravnega zaklada. Poslovalnica za krmila bo baje poskušala dobiti kosce-ujetnike, s katerimi namerava naskočiti naš poročnik Georges Udovarič pl, Kletar-ski te zapuščene jarke, Čc bi pa zadeva pod spretnim vodstvom tega preizkušenega poročnika zadremala, bo priskočilo na pomoč Deželno mesto za dobavo klavne živine, ki bo napodilo v strugo koze in krave, kolikor jih je ostalo na Robežu še živih, kar pa spada pravzaprav že pod žalostno armadno skupino vojvode šusteršiča in pribočnika l	e a' 0 katci"i skupini bomo pri-
hodnjič napisali prav zanimivo vojho poročilo.
š Celjsko pevsko društvo priredi dne 8. septembra ob ^8. zvečer v celjskem Narodnem domu koncert s sodelovanjem salonskega orkestra šentpeterskega prosvetnega društva v Ljubljani. Spored je sledeči: orkester igra: 1. Oveluro »Veseloigra« Bele Kelerja; 2. Mascagni: »Ca-valleria rusticana«; 3. dvospev A. Srabca: »Dalmatinski šajkaš«; 4, »Svracanje« (R, Klaič); 5. D. Jenka dvospev »Na tujih tleh«; 6. A. Dvofak: »Humoreska«. — Celjsko pevsko društvo pa poje: 1. Slov. narodne pesmi O. Deva »Kako t' bom lju-jila« in »Kranjčičev Jurij«; 2. F. S. Vil-lar »Proljetni zvuci« in 3. dr. A. Schwab: »Dobro julro«, pevski valček s spremljevanjem glasovira. — Po sporedu prosta zabava v vseh gornjih prostorih Narodne- j ga doma. Sodelujeta salonski orkester in pevski zbor, — Prireditev se vrši v dobro-
delne namene in obeta enak uspeh kot ga je doseglo Celjsko pevsko društvo v Šoštanju in Slov. Bistrici, Zato vabimo zlasti vsa ona društva, ki vabijo nas na poset v oddaljene kraje, kamor nam branijo prometne težkoče. — Odbor.
š Nova nevarnost. »Marburger Ztg,« piše: Skoro vsak teden lahko čitamo v nemških rajhovskih listih, da se hoče to ali ono rajhovsko nemško podjetje naseliti v Avstriji in išče za to primerna mesta. Stopiti v zvezo s temi tvrdkami, episavati v nemških časopisih in strokovnih listih ter industrijskih posebnih izdajah ugoden položaj Maribora kot industrijskega mesta itd., so prva temeljna pota, na katera bi se bilo treba obrniti, Maribor je dosti dolgo spal svoje spanje Trnjulčice, Zdaj pa mora na plan, da stopi v gospodarsko tekmovanje z drugimi mesti.« — Nam se sicer zdi, da nemška podjetja po vojni ne bodo imela potrebnega kapitala, da bi se mogla razširiti tudi v Avstrijo in jim bo še za doma primanjkovalo sredstev za vzdrževanje svojih obratov. Treba bo milijarde za uvoz surovin in zopetno napolnitev zalog, ki so danes popolnoma prazne itd., tako da nemška podjetja nikakor ne bodo mogla misliti na izvajanje kakih ekspan-zivnih gospodarskih načrtov, Vzlic temu pa treba, da smo budni in pripravljeni, da se bomo mogli postaviti v bran,
š Vojna razstava c. in kr. 87, pešpolka, Vojni album domačega pešpolka bo v začetku jeseni razstavil vojne spominke vsake vrste. Za kolikor mogoče bogato in dostojno prireditev prosi uredništvo vojnega albuma tem potom, da mu slavno občinstvo v to svrho posodi razne v zasebni lasti nahajajoče se predmete kakor: orožje, slike, fotografije, dopise, posebno pisma vredne vsebine, kratko vse spominke, ki so kakorkoli v zvezi s pešpolkovo usodo v svetovni vojni. Predmeti, ki bi jih slavno občinstvo prepustilo na razstavo, naj se izroče »Uredništvu vojnega albuma« Celje, grajska vojašnica, soba št. 44, kjer se po končani razstavi vrnejo. Ker je čisti dobiček razstave namenjen vdovam in sirotam pešpolka, pričakuje uredništvo, da bo udeležujoče sc občinstvo mesta, okolice in vsega dopolnilnega okraja kolikor mogoče prispevalo in sodelovalo.
š Razglas najnižjih cen za letošnji hmelj. Državna poslovalnica za hmelj v Žatecu na Češkem je sporazumno s poljedelskim in finančnim ministrstvom določila za letošnji hmelj sledeče najnižje (valorizirane) cene za hmelj, in sicer za 100 kilogramov: prima 962—1000 K; srednji 932—960 K; slabejši 900—-930 K. Zelo slabo blago pri teh cenah ne pride v po-štev. Kdor bi zgoraj označeni hmelj kupoval pod navedenimi cenami, tistega je treba javiti hmeljarskemu društvu, kateremu je izročena nadzorovalna pravica za ves okoliš, — Vodstvo južnoštajerskega hmeljarskega društva.
k Spremembe pri kapucinih, V Celovcu je postal vikar p. Lambert, p, Gabrijel gre k Sv. Križu, p. Evgen iz Volš-perga v Celovec, p. Gotthard iz Hartberga v Celovec.
k Težke nezgode. Na Dražnici pri Do-leh v Dravski dolini je nastal dne 25. avg. v skednju pri po dom. Trogerju ogenj, ki je vpepelil tudi drugo gospodarsko poslopje, hišo in sosedovo pohištvo. Zgorelo je tucli mnogo žita in krmil. V skednju je SDal občinski ubožec Štefan Kreuzberger ter je zgorel, ker niso vedeli zanj, da bi mu bili pomogli, — V Naborjetu v Kanalski dolini je nekdo pregovoril 22letno Marijo Pre-šern in 191etno Ano Erat, naj zažgeta takozvan »makaroni«, t. j. laško razstrelivo v obliki znanega laškega jestvila. Stvar se je razpočila, vnela še drugo zalogo in deklici sta dobili težke opekline, Prepeljali so ju v beljaško bolnišnico. — V Šmarjeti pri Volšbergu je dne 25. avgusta 491elni stražnik v šali nameril na ruskega ujetnika Vladimira Erben. Puška pa je bila nabasana, strel je počil in zadet v sredo srca se jc zgrudil Rus mrtev na tla. Ustreljeni bi imel drugi dan kot invalid oditi v svojo domovino. Bil jc star 44 let, oženjen, oče več otrok in premožen. Stražnik sam je bil pred odpustom. Koliko nesreč po neprevidnem ravnanju z orožjem!
k »Hindenburgovo kavarno« so srečno dobili v Št. Vidu ob Glini, Nemci sc te velike
zmagovite pridobitve zelo vesele, kakor kažejo izvajanja v »K. T.« Kako jim tekne Hindcnburgova kava, pa še ni znano.
k Umrl jc dne 26, avg, v Cclovcu c, kr. računski nadsvetnik v pok, g. Jakob Hren, star 81 let. Bil je rodom Kranjec, v Cel
ovcu zelo znana in priljubljena oseba. Mnogo je deloval v uradniškem društvu. Bil je brat pokojnega drž. poslanca in dež. sod, svetnika v Celovcu Jos. Hrena. N. p, v m.! — Isti dan je preminul v Cclovcu po daljši živčni bolezni g. Jož. J a -n a h ml., sin znanega gostilničarja, rodoip Zilian, v najlepši moški dobi 38 let. — V Velikovcu je umrl trgovec in posestnik J, Straus, načelnik hranilnice.
k Cerkvico Srca Jezusovega je posvetil dne 28. avgusta knez in škof dr. Adam Hefter v samostanu sester dobrega Pastirja v Kazezah (Harbach) pod Celovcem. Slavnost se je ob veliki udeležbi slovesno vršila, V zavodu vzgajajo padla dekleta.
k V Celovec se premesti dne 9, sept, c, kr. gozdno in domensko ravnateljstvo iz Gorice, ki je bilo doslej nameščeno v Gaštanju,
k Zoper tujce, večinoma privržence izvoljenega ljudstva iz Ogrske in z Dunaja, okrog Vrbskcga jezera nastopa zopet celovško okrajno glavarstvo. Od 10. sept. naprej gostilničarji v občinah Poreče, Kriva Vrba, Otok, Dholica tujcev ne smejo več prehranjevati. Dotlej pa so tujci domačinom pobrali itak že dosti živil in prav po resnici pravijo celovški listi, da bi bil moral ta ukaz iziti že začetkom julija, zdaj pa je samo udarec v vodo,
k Razno. Mestna hranilnica v Beljaku je praznovala dne 27. avgusta petdesetletnico svojega obstanka. Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko si je opomogla s slovenskim denarjem, — Parobrodni promet na Vrbskem jezeru se radi pomanjkanja premoga ustavi že dne 1, septembra. — Mnogo usnja so zopet ukradli v Pogačnikovi tovarni v Beljaku.
um
p Iz Istre. Dne 27. avgusta zjutraj krog 10. ure je začela padati huda toča po Gra-dinu in Topolovcu v Istri, Vinska trta, ki je tako lepo kazala, je razkleščena, vsa trgatev popolnoma uničena. Na Gradinu je bilo skoro vse ljudstvo zbrano v cerkvi pri sv. maši. Po povzdigovanju je začela toča biti po cerkvenih oknih in padati celo na oltar, tako da je mašnika ranila na glavi, s popolnoma premočenimi paramenti je prišel v zakristijo. — Ubogo istrsko ljudstvo, ki je že lani toliko glada prestalo! Še vedno moramo poslušati gromenje kanonov!
p Za razširjavo reške luke so se dne 28. t. m. začele na Reki konference, ki se jih vdeležujejo zastopniki vseh pristojnih oblasti in strokovnjaki.
p Pouk na reških ljudskih šolah se prične 5. septembra.
p Na reških srednjih šolah se začne pouk 6. septembra.
p Za nemščino na primorskih sodiščih. Tržaško deželno sodišče je kot vzklicno sodišče zavrnilo priziv proti razsodbi nekega okrajnega sodišča, s katero je vrnilo nemško sestavljeno civilnopravdno tožbo z utemeljitvijo, da nemški jezik v dotičnein kraju ni v sodni rabi — kot nedopusten. Stranka je vložila nato revizijski priziv na najvišje sodišče na Dunaju in izpodbijala mnenje tržaškega deželnega sodišča, da bi bil priziv nedopusten, ker gre za zgolj upravno stvar. Jezikovno vprašanje v ci-vilnopravdnem postopanju je pravdna zadeva in priziv zato dopusten. Najvišje- sodišče je revizijskemu prizivu ugodilo in odredilo, da se tožba sprejme. Jezikovno vprašanje v civilnopravdncm postopanju nikakor ni zgolj upravna zadeva, marveč tvori pravdno stvar. O kršitvi jezikovne pravice morajo zato odločati sodišča.
p Sprejme se begunska družina s tremi do štirimi osebami na neko posestvo za delo, s prostim stanovanjem. Pojasnila daje posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
p Frančiška Fabjan iz Nabrežine 273 sc poživlja, da naznani svoj natančen naslov Begunskemu oddelku deželnega odbora goriškega, Dunaj, Vili., Schlesinger-platz Nr. 2/III.
p Postrezite, Neža vdova Klinkon iz Zatolmina, stara 64 let, oddana je bila dne 12. oktobra 1817 v vojaško bolnišnico na Koritnici, od koder je bila odpeljana v notranjost. Komur je znan sedanji naslov Neže Klinkon, naj ga nemudoma sporoči Begunskemu oddelku deželnega odbora goriškega na Dunaju, VIII., Schlesinger-platz 2,HI.
p Vodno električno ccntralo v Can-kovu namerava zgraditi reška mestna občina. Komisionelni ogled na licu mesta se vrši 26. septembra t. 1.
p Z drugega nadstropja je skočila 24-letna Gilda P. v Trstu, da bi si končala življenje. Prihiteli ljudje so na svoje čudo videli, kako se je pobrala s tal in šla po stopnicah nazaj v svoje stanovanje. Kasneje je odšla peš v bolnišnico, kjer pa niso našli na njej nikakih težjih poškodb,
p Smrtna nesreča. 43letni Filomeni Milavcc, ki je s svojim možem delala v Stabilimento tccnico v Trstu, jc 29, t. m, padci na glavo kos železa in jo na mestu ubil.
p Žrtve zadnjega zračnega napada na Poreč. V tržaško bolnišnico so prinesli dve ženski in enega moškega ki so bili ob zadnjem letalskem napadu na Poreč težko ranjeni, Ena izmed žensk je kmalu umrla,
p Hranilnica in posojilnica v Dcvinu jc nehala poslovati, ko je začela vojska z Italijo. Ker so bile takrat vsled vojnih dogodkov uničene tudi knjige, je bilo vsako poslovanje nemogoče. Odborniki in člani posojilnice so se poizgubili po celem svetu.
Sedaj pa se lahko začne poslovanje, In sicer posluje za sedaj ta posojilnica v Na-brežini v farovžu. Sprejemajo in izplačujejo se hranilne vloge, posebno pa je želeti, da člani vplačajo zaostale obresti, in ako mogoče tudi kapital. Kdorkoli želi, da se mu uredi njegov račun, naj pošlje svojo knjižico oziroma naj jo prinese s seboj, Kdor želi v tej zadevi še kako pojasnilo, naj piše na naslov: Jožef Vodopivec, Na> brežina.
p Vojaška bolnišnica za na malariji obolele vo;ake v Opatiji. Dunaj, 31. avgusta. Vojno ministrstvo ustanovi v Opatiji vojaško bolnišnico za vojake, ki so oboleli na malariji,
pr »JugosJovanka«, polka za citre, uglasbil in izdal Iv. Kiferle v Ljubljani, Krojaška ulica 8. »Jugoslovanko« dobi kot prilogo, kdor kupi »Grajske odmeve«, ki so pred kratkim izšli in stanejo 4 K. Pošilja se proti predplačilu.
Prejeli smo: Vrši se žetev in mlatev, bliža se jesen, Kdor more, se preskrbi z živili, obleko, obutvijo in s kurivom. Tudi zasebni uradnik mora živeti, tudi on se mora ohraniti svoji rodbini. Država, dasi v obupnem finančnem položaju, najde vsakega pol leta vsaj nekaj slo milijonov kron, da jih porazdeli med svoje uradništvo in uslužbence, da bi jim zboljšala njihov življenjski položaj. Zasebna podjetja pa, katerim je vojska pripomogla nc samo na trdne noge, ampak do bogastva, podjetja, katera mučijo danes težave in skrbi, kako in kam obrniti denar, da ga obvarujejo preteče izgube, ta nimajo za svoje uradništvo' niti toliko ozira in čuta darežljivosti, kakor država. — Denarni zavodi brez izjeme so si za časa vojne vsi dobro opomogli. Njih bilance izkazujejo čiste dobičke, kakor nikoli poprej. Malo, zelo malo pa jih' ie, pri katerih dobiva uradništvo vsaj ono draginjske in nabavne prispevke, katere priznava država svojim nastavljencem. In vendar bi denarnim zavodom država nikoli ne smela biti v posnemovalen zgled glede plačevanja nastavljencev, — So obrti in trgovine, ki so svoje blatfo podražile z izrecno opazko »zaradi draginjske doklade«, kojih uslužbenci pa draginjskih doklad ne dobivajo. Zvišala se je zavarovalnina vseh vrst, odvetniške in notarske zbornicc so podražile pisarniška dela, vendar pa so zavarovalnice, ki so že za mirni čas prenizke plače zvišale kot dra-ginisko doklado za naravnost sramotni odstotek. Upoštevamo, da so odvetniške in notarske pisarne vsled vojske prizadete, odobravati pa ne moremo, da nekatere teh pisaren z dolgoletnim obstojem in številno klijentelo svoje uradništvo veliko slabše plačujejo, nego mlado pisarne. Zvišala se jc naročnina listom in cena tiskarniškim delom. Priboljšek na plači je dobilo tehnično osobje, uradništvo pa se jc prezrlo. Plače in draginjske doklade, ki jih danes dobiva v slovenski tiskarni urednik, uradnik upravništva itd. nikakor ne odgovarjajo potrebam časa.
Iz mnogih zavodov in pisaren je bila poklicana k vojakom tretjina, polovica, celo dve tretjini uradnikov. Podjetja si novih uradnikov ali sploh niso najela, ali pa najela ženske in pomožne moči z veliko nižjo plačo. Delo vpoklicancev je prešlo na ramena v pisarni ostalih starejših uradnikov, ki morajo delati zdaj z večjo intenzivnostjo, delati čez običajne uradne ure. Mnogo uradnikov že ves čas vojne ni imelo radi obilice dela in pomanjkanja uredništva prav nobenega dopusta. S tem, da podjetja vpoklicancem ne izplačujejo polne plače, da imajo v svojih pisarnah manj in cenejše osobje, a delo se pa, — ki sc ni zmanjšalo, po nekod šc celo pomnožilo, —■ opravlja čezurno in na račun uradniških dopustov, imajo podjetja poseben dobiček, ki jc pravzaprav last delujočega uradni-štva in bi sc moral v primerni obliki temu izplačevati.
Neprestane obljube, ki sc dajejo od uprav gotovih podjetij in zavodov uradnikom na njihove prošnje, da sc bodo plačilne razmere že uredile, uradništvu ne zadostujejo. Na spremembo valute ono ne more čakati. Podjetja in zavodi, ki so darovali tisoče in milijone kron v razne namene, naj dajo tucli vsaj nekaj tisočev za človekoljubne, za vzdrževalne namene svojega bednega uradništva in njegovih rodbin. Zdaj je prilika, da si tudi vsakteri teh priskrbi kaj za rimo.
Pomagajte torej, dokler je še čas! S to javno prošnjo obračano se do uprav vseh različnih podjetij vseh slovenskih strank in do vsega slo enskega občinstva sploh. Društvo zaseonih uraJniicov in uradnic na slovenskem ozem?ju s sedežem v Ljubljani.
Gasp^da^ske ao^ke.
g Vrednost zlata in srebrn. Cene zlatu in srebru v takozvanem kavarniškem gro«
metu so zadnje dni eksorbitnntno poskočile. Dne 26. avgusta sc je na Dunaju prodajal kilogram zlata za 19.600 K, drugi dan že za 20.700 K. Srebro je stalo 570 K za kilogram. Naravnost neverjetne so cene platinu, ki slane kg že 50.000 K.
&
a Iz seje mestnega aprovizacijskega odseka dne 30. avgusta 1918. Sklepi zadnje seje so sc takoj izvršili. Aprovizacija je predložila c. kr. deželni vladi vse zahteve glede potrebščine najvažnejših aprovizacijskih predmetov za prihodnjo sezijsko dobo. Če ima c. kr. vlada pomisleke proti našim zahtevam, naj skliče konferenco, h kateri je povabiti poleg predsedstva mestne aprovizacije še po enega zastopnika vseh političnih strank, C. kr, vlada do danes še ni odgovorila na zahteve mestne aprovizacije in tudi ni |sklicala deželnovladne konference. K r u -S n e, m o k e je na zalogi še za šest dni. Obljubljeno je, da pridejo pravočasno nove dobave. — Neki trgovec se pritožuje, da dobe trgovci za nadrobno prodajo jmoke prenizko odškodnino. Odsek razpravlja o pritožbi in pride do zaključka, da ie deloma upravičena. Zato odmeri mestna aprovizacija trgovcem odslej za naprej za en kilogram moke po 8 vinarjev odškodnine, mesto dosedanjih 4 vin. Odškodnino 8 vin. dobi pa tudi aprovizacija za razde-Htev na debelo. — Mestna aprovizacija
nikakor ne bo več dopustila, da se ji skrajša kontingent bodisi za krušno moko, ali moko za kuho. Odslej nc bo dnevnih racij prav nič več prikrajševala, ampak zahtevala polni kontingent, kot jc zakonito predpisan in ga druga mesta tudi dobivajo. — Mestni magistrat je dognal, da so nekateri peki pričeli prodajati kruh dražje, kot jim je predpisano. Občinstvo opozarjamo, da se hlebček kruha ne sme dražje prodajati kot po 64 vin. Kdor izmed pekov bi zahteval višjo ccno, naj se ga takoj naznani mestnemu magistratu. Naznani naj se tudi vsakega peka, ki bi prikrajševal občinstvo pri teži in ne prodajal hlebčkov po 600 gramov težkih. Tri peke, ki so prodajali kruh po 68 vin., mesto po 64 vin,, kaznuje mestni magistrat z globo 500 K, V ponovnem slučaju prekoračenja cen, odvzame mestni magistrat ovadenemu peku obrno koncesijo in ga poleg tega še ovadi sodišču radi goljufije. Seveda morajo biti ovadbe verodostojne in krivda dokazana. Občinstvo opozarjamo, da opusti anonimne ovadbe. Pri odredbah glede teže kruha se naj prinese z ovadbo tudi vzorec seboj na magistrat. — Mesarji bi redno vsako sredo in soboto prodajali goveje meso, če bi bile tudi dobave klavne živine redne. Kadar izostane v sredo ali soboto goveje meso, je vedno iskati krivde v tem, ker deželno mesto za dobavo klavne živine vsled transportnih tež-koč ni moglo dobavo v pravem času izvršiti. Vse druge govorice, ki se širijo po mestu, so neutemeljene. Še prav posebno
pa prodaja inozemskega mesa ni v nobeni zvezi z navadno prodajo.
a Krompir za II. okraj št. 901 do konca. Stranke IT. okraja s štev.'901 do konca prejmejo krompir na zelena nakazila v ponedeljek dne 2. septembra t. 1. pri Miihleis-nu na Dunajski cesti. Določen je tale red: Dopoldne od 8. do 9. ure št. 901 do 1050, od 9. do 10. ure št. 1051 do 1200, od 10. do 11. ure št. 1201 do 1350, popoldne od 2. do 3. ure št. 1351 do 1500, od 3. do 4. ure št. 1501 do 1650, od 4. do 5. ure št. 1651 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, kilogram stane 70 vinarjev.
a Orehi za I. in II. uradniško skupino. Stranke I. in II. uradniške skupine prejmejo orehe v ponedeljek dne 2. septembra popoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: I. uradniška skupina: od pol 2. do pol 3. ure št. 1 do 160, od pol 3. do pol 4. ure št. 161 do 320, od pol 4. do pol 5. ure št. 321 do konca. II. uradniška skupina od pol 5. do pol 6. ure. Stranka dobi za vsako osebo pol kg orehov, kilogram stane 5 kron.
a Prodaja praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici v ponedeljek, dne 2. septembra popoldne strankam z zelezno izkaznico B. od št. 1900 do 2000. Vsaka oseba dobi y4 kilograma; 1 kg stane 6 kron.
Dr. Aleš Ušeničnik: »Um die Jugoslavija« (Eine Apologie), ki jo je založila Katoliška bukvama, stane broš, izvod 3 K
60 v., z doklado 4 K, po pošti 4 K 30 vin Obširnejša ocena tega dela sledi.
Dr. Fr. Ušeničnik: »Vzgojeslovna načela«, — Ta, vsakemu pedagogu za/.eljeno dobrodošla knjiga je danes izšla v Katoliški bukvami. Broširan izvod velja 6 K, f poštnino 6 K 30 v.
»Franz Jose!« grenčica ureja moteno odvajanje prijetno in gotovo; obenem se povrneta tek in spanje, izginejo pa polagoma prikazni, ki so povzročale razne skrbi.
Ako se pojavi zlo, se naravno takoj misli na protiučinek, ki naj bi odpravil to zlo. Toda redko se posreči dobiti izkušeno protisredstvo proti zlu, kot je senzačna iznajdba »Viktoria« varnostnega ključa, ki edini more na najmanjšo mero znižati število vedno naraščajočih vlomov. Nikaka prememba pri ključavnicah, nikaka tuja pomoč ni potrebna! Vsak otrok jo z največjo lahkoto pritrdi v vsako ključavnico. Odvzeti se ne more brez drugega dela, katerega lastnik nosi s seboj. Cena garnitura z dvema vbodoma 9 kron, po pošti 10 kron, le proti predplačilu ali po povzetju. Edina prodaja za jugoslovanske dežele in Balkan: Generalno zastopstvo tovarne za »Viktoria« varnostne ključe v Zagrebu št. 24, Trenkova ulica 12, telefon 20-26. Prodaja za mesto Zagreb v Bazai Konig, Ilica 20 in M. Drucker, Ilica 39, kakor tudi v vseh večjih železninskib trgovinah.
"t
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da je naSa iskreno ljubljena soproga in sestra, gospa
marija Rupsiik
učiteljica čip. šol. v pokoja
danes dne 30. avgusta po silno hudi bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v nedeljo 1. septembra ob 4. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Blago pokojnico priporočamo v molitev.
V Idriji, dne 30. avgusta 1918.
Simon Rupnlk,
soprog.
Josip in Pave i,
sinova.
Prispevajte za sKlad S. L. S.
Zastonj
dobi vsak na željo moj cenik ozlatnini, srebrnini in godalih. Violine po K 40, 45,55 in višje. Dobre harmonike K 45,
60, 80, dvovrstne dunajske harmonike K 120,140, trivrstne K 300, 400 in višje. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju ali predplačilu raz-poSlljainica Jan Konrad, Brux 1995, :: c, ln kr. dvorni založnik, Češko. ::
Edina slovenska veletrgovina Umetnega cvetja in pogrebnih potrebščin
* VARAŽDIN (HRVATSKO)
dobavlja samo na debelo: umetno fcvetje, nagrobne vence, okraske, boge in tapete za rakve, tančice, mrtvaške čevlje i. t, d.
Svoji k svojim! jj Svoji k svojim!
Službo iščem ffitTE £
Btena dekle najraje na kaki gostilni, ker vajena sem gostilniškega in trgovinskega obrta, raje še v kuhinjo, ker Vajena sem sploh vsega gospodinjstva. Enam tudi žtvati. Grem v mesto, še raje na deželo najraje na Gorenjsko. Kastop lahko takoj ali pozneje. Naslov pove uprava lista pod številko 3058.
PRODA SE velik, skoraj nov
liz mirnega Časa) s 50 ploščami najlepše n najrazličnejše vsebine. Cena 350 kron.
ronudbe pod: V. H. 3125 na upravništvo »SLOVENCA«.
IŠČE SE v vseh ozirih strogo zanesljiva
namestnici aii
pomočnica gospodinje
za gospodinjstvo v hotelu. Izurjena mora biti tudi v kuhi. Vpoštevajo se v prvi vrsti priletne osebe z večletnimi dobrimi spričevali ali sploh daljšo prakso. Želeti bi bilo, če mogoče, tudi nekaj pojma o vrtnarstvu. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod Stev. 3023.
Dobro ohranjeno
moško kolo
starimi plašči (pneumatiko) zamenjam za živila. Poizve se: Vič v železniški čuvajnici Št. 664.	3129
: GORICA s P R-.+!«! LJUBLJANA Stolna ul. 2-4 1 '	Stari trg H. 28
trgovina in mehanična delavnica. Moška in ženska DVOKOLESA še s staro pneumatiko, ŠIVALNI in PISALNI STRO-Ji, GRAMOFONI, ELEKTRIČNE ŽEPNE
SVETILKE. Najboljše BATERIJE, i Posebno nizka ccna za preprodajalce. :
KUPIM vsako množino
FRANC VOKAČ, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 5.
Slugo
sprejme takoj tovarna pohištva
3103 LJUBLJANA, Kongresni trg št. 12, I. nadstropje.
Zelo lepa, bela, švicarska K5«r«a
3106
brez rogov, potem 2 po 5 mesecev stara
se oddajo. Natančna pojasnila se dobč ter ogleda se lahko v Zgornji Šiški it. 5.
Podčastnik
28 let star, v zaledju, zdrav, velik, iinega nastopa, iz znane dobre hiše na Gorenjskem, izučen MESAR, preizkušen^TRGO-VEC, se želi poročiti s premožno mlado vdovo brez otrok ali hčerko posestnika, mesarja ali trgovca. Samo resne ponudbe pod: »Gotova sreča« 3067 na upravništvo »Slovenca«.
KUPI SE manjše
3124
v kranjskogorskem sodnem okraju, blizu železnice se pod ugodnimi pogoji proda. Posestvo obstoji iz hiše, gospodarskega poslopja, male hišico in okroglo 80 oralov zemljišč in gozdov. Vse je arondirano, in se nahaja pri posestvu vse potrebno orodje, 7 glav goveje živine, G prešičev, konj in 4 jarci. — Proda se samo slovanskim kupcem! — Pojasnila daje po naročilu stranke POSOJILNICA v Radovljici,
ŽENITVENA PONUDBA.
Mladenič, star 28 let, v drž. službi, s premoženjem, se želi poročiti z mirno krščansko gospodično od 20 do 30 let (vdove z 1 otrokom niso izključene) ter varčno in snažno gospodinjo. Želi se malo znanja šivanja. Resne ponudbe s sliko in opisom, ki se vrne, pod: »Jugoslovan« 3098 na upravništvo »Slovenca«.
16 let stara
W dsklica
poštenih staršev vešča slovenskega in nemškega jezika, bi rada vstopila v kako trgovino v pouk. — Naslov pove uprava „Slovenca" pod št. 3128
Iš£em anStrahtarja ali inšfrakifitriGO
za podučevanjo poljskega jezika za takoj. — Predstaviti se je: Sodna ul. 11 II. desno od 1—2 ure.
Kupujte le domač izdelek, to je:

uraS društva trgovce itd.
Hnton Cerne,
flf8var in izdelovatelj ka»8uX-MamSillljev
LJnblgana, Pisana trg i.
Dobiva se v vsaki prodajalni I
ilfriifrillril
PPSeSfVO
z lepo HIŠO, malim vrtom, nekaj gozda, njiv in travnika. Lega le blizu železnice! Ponudbe pod: »Resna ponudba« 3124 na
upravništvo »Slovenca«.
Službo
organista in cerkovnika
s primerno plačo v naturalijah in denarju razpisuje DUHOVNIJSKI URAD SLIVJE, _	pošta Materija, Istra.
Garnizijska bolnišnica štev. 8 v
Ljubljani potrebuje za zimsko dobo 1918/19 okoli 1200 m3 trdih ali 1800 m3 mehkih pripravljenih
Bolnišnica je tudi pripravljena, da jih d£ sama nasekati. Natančne ponudbe blagovoli se naj poslati do najkasneje 15, septembra 1918 na c. in kr. garnizijsko bolnišnico št. 8 v Ljubljani.	3110
Ves inSfalacifslsfi in prenosni matsriijal
vrvice, kabel, žice, užigalce, okvire, ne-prodirne armature iz porcelana in zunanje armature, stenske svetilke, varovalke, svetila itd., itd.	3112
Zahtevajte cenik o zalogi inštalacijskega materijala pri Bruno Smutny, GRADEC, Wielandgasse št. 56.
Ročni mlin za žito!
Moj izvirni ročni mlin za žito je izbo-ren za debelo in fino tnletev vsakovrstnega žita, jc pripro-sto pa trpežno izvršen z iz-menjajoč mlevniml ploščami iz trdega materijala in skoro
neporuSen tudi pri največ]i porabi. Neobhodno potreben za vsako gospodinjstvo. Model 4 z vrtilom za mali obrat, teža 7 kg K 120--. Model 6 z go nilnim kolesom za veCji obrat okolu 12 kg K 160. Nadomestne mlevske plošče k 16 - za par. Razpošilja z Dunaja proti predplačilu zneska glavno
zastopstvo MaX B0HMEL, Duna) IV. Margarelenstr. 27, odd. 32.
Vdovec, 38 let star, ključavničarski mojster v mestu na Kranjskem, s tremi dečki, starimi od 6—14 let, želi znanja v svrlio ženitve s primerno izobraženo gospodično ali vdovo brez otrok staro od 30 - 38 let in če le mogoče s posestvom. Denar postranska stvar. Le resne ponudbe s sliko, ter z natančnim naslovom je poslati do 15. kimavca pod „Dobra mati" 3130 na upravo tega lista.
JBarve za blago
v zavitkih v vseh barvah z navodilom c uporabi, primerne za barvanje vseh vrsi blaga in tkanin, dobavlja tvrdka 304P
H©ly d Sp©E, materialna veletrg. PRAGA-KARLIN, KrSlovska tr. č. 11
dobro vzgojena, katera ima veselje do otrok, se sprejme pri uradniški rodbini na Dolenjskem kot pestunja. Ponudbe pod „Pestunja" 3101 na upravništvo ^Slovenca".
CERAR FRANJO, tovarna slamnatih izdelkov v
STOBU PRI DOMŽALAH,
se priporoča gg. trgovcem in slavnemo občinstvu za obila naročila različnih si
SLAMNATIH ŠOLNOV SLAMNATIH TORBIC (cekarjev) PREDPRAŽNIKOV itd. 2690
V večjo trgovino na deželi se sprejme izurjena
kontoristinja
ki je vešča knjigovodstva, ter ima veselje tudi do trgovine. Ozira se samo na prvovrstno moč. Nastop Jahko takoj, proti dobri plači in celi oskrbi v hiši. Ponudbe ' no upravo tega lista pod štev. 3131.
Kranjska deželna podružnica
n.-a. dež. življensko in realne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v Lfubljani, Marije TerezIIe cesta 12, II. n.,
sprejema zavarovanje na dožtvatjo ln smrt. združeno tudi z vojnim rizikom, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja,
— Javen zavod. — Absolutna varnost. — Nizke premije. —
Prospekti zastonj in poštnine prosto. — Sposobni zastopniki se sprejemajo pod najugodnejšimi pogoji.
Odvetnik
dr. PETER MEDVEŠČEK
naznanja
da se preseli iz RADEČ pri Zidanem mostu in otvori s 1, septembrom t. 1. svojo odvetniško pisarno v
:: GORICI, Pred Škofijo št 5. ::
NAZNANILO ! dr. ftnton Svi^eSj
vljudno naznanja da od 1. septembra t. I. dalje zopet Dl^ osebno uraduje v svoji pisarni v Dalmatinovi ulici štev. 11, ob uradnih urah od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne. V njegovi pirarni je na prodaj tudi še nekaj	3118
sfaubinsissli parcel,
ki se lahko uporabijo tudi za njive.
'^'mtmmmmBBmamesaaemeKPi.,
Odvetnik
V nadarbinskem gozdu župnišča v Polhovem gradcu, pare. št. 192/2, davč. občine Črni vrh, se bo na javni dražbi dne 23. septembra 1918 prodalo
5Q0 jtimi in »ioi oreves
(Prsna mera 30—60 cm). — Dražbcne pogoje je izvedeti pri županstvu v Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem ali pa pri c. kr. gozdnem nadzorniku v Ljubljani.
dr. Leopold Boštjančič
naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Trstu, ulica Arciduca Giuseppe (Ex Caserma) 15 I.
Doile so zopet
za pogon s silo ter z roko. Dalje imam na razpolago tudi {(stilne mlatllnice in vsakovrstne poljedelske stroje kakor: žisSSPnil-.e, trijerje, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za iito in sasJJa, gepeljne, sSamorez-niče-, br-soparitoike, kotle sa žganje, brarcn in pluge itd. iz največjih tovarn zajamčeno dobre kakovosti ter po najnižjih cenah.
Franc Hitti, zaloga poljedelskih strojev
Ljubljnna, Martinova cesta št. 2.
Dalje opozarjam na svojo veliko za	«,i;Mnl. pripravnih
logo priznano m dokazano najboljših lOClUil tlllluOV vsako mlc
za
mletev.