Tectenske novice MANEVROV V MARIBORSKI OKOLICI NE BO. Odposlanstvo županov iz mariborske okolice se je pretekli teden oglasilo pri poslancu Ž e b o t u in ga prosilo, naj posreduje pri politični in vojaški oblasti radi nameravavnih manevrov. Okrajno glavarstvo Maribor (levi breg) je namreč z odlokom št. 26847-24 z dne 16. sept. t. 1. naznanilo občinam, da se bodo vršili manevri v neposredni bližini Maribora. Glavarstvo je dobilo tozadevni dopis cd kornande dravske divizije z dne 27. avgusta št. 4292. Poslanec Franjo Žebot je zaprosil g. velikega župana in vojaško poveljstvo, naj v naših rodovitnih vinogradnih krajih manevre opustijo. Te dni je dobil poslanec obvestilo, da se inanevri letos v teh krajih ne bodo več vršili. To javimo prebivalstvu prizadetih krejev v svrho pomirjenja. Naši poslanci odpotujejo jutri v Beograd k sejam narodne skupščine. Prva seja se vrši v soboto, dne 11. okt. Na dnevnem redu je invalidski zakon, zakon proti korupciji in še nekateri drugi predlogi. Naši župani. Izvoljeni so v Sv. Kunigundi na Pohorju Janez Sadck, v Hardcku Fr. Hanželič, v Litmerku Jož. Habjanič, v Kočicah Alojz Kodrič, v Moškanjcih Martin šcgula, v Slarem trgu Ivan Areh star., Urban Slemnik, star. Za župana na Ranci pri Maiiboru je bil izvoljen pristaš Slovcnske ljudske stranke, g. Ivan Maček; sve4ovalca sta gg. lvan Drozg in Franc Vajngerl. Krajevnim organizacijam SLS. Koledar Jugoslovanske kmečke zveze za leto 1925 izide te dni. Prosimo, da zbc rete v vašem akolišu naročnike in nam sporočite, koliko koledarčkov vaim naj pošljemo letos. S ^kupnim naročilom nam prihranite delo in stroške. Agitirajte za naročbo, da bo vsak kmet imel svoj stanovski koledar. — Tajništvo SLS v Maribcru, Alefcsandrova cesta 6. Novi vozni red na železnicah stopi v veljavo še le 1. junija 1925 in ne prvega novembra 1924. Vozni rcd ostane po zimi isti, kakor je bil določen za poletje. Mariborske novice. Proti občinskim volitvam v Mr,riboru so se pritožili socialni demokratje. Priziv je romal na velikega župana, a ta ga je zavrnil kot neutcmeljenega. Volilev novega mariborskega župana bo v najkrajšem času. — Povsod po naši državi se čita, kal o umre sedaj eden ali pa drugi časnik, ki pod Pašič-Pribičevičevo vlado ni živel od naročnine, ampak je vlekd podporo iz državne blagajne. — V Mariboru so ustaviii slovensko štajerski radikali svoje lastno glasilo in je 'krstili za »Narodnega Gospodarja«. Da bi pa preslepiii •slovenskega kmeta, so posneli glavo popolnoma po »Slovenskem Gospodarju«. List so radikali v celih kupih vrgli ven na deželo, a naše dobro kmetsko ljudstvo ,;¦-¦ koj spoznalo maoka v žaklju in list vrnilo. Dokler sia bila Pašič in Pribičevič na vladi in pri državni blagajni, je tudi mariborski »Narodni Gospodar« izhajal. A komaj je moral ata radikalov Pašič proč od državne biagajn .•, je začel tudi njegov nebogljenček »Narodni Gospoda;« hirati ter pešati in je zadnji teden zaspal za vedno. N:.: mu ni pomagala ukradena glava, ker se je hranil tcr vzdrževal z nepošteno hrano, je hitro zbolel pa tudi -umrl. Peščica radikalov na Šlajerskem s smrtjo »N; rodnega Gospodarja« nima več svojega lastnega glasiLi. — Pred novo Zadružno gospodarsko banko bo mestr.i stavbeni urad napravil prav lep ter velik Irg ki bo mi stu v ponos in kras. Ustoličenje novih zvonov pri Zgornji Sv. Kungoti. Kar se je godilo dne 19. septernbra na dvorišču kn.-šk. palače v JMariboru ob 11. uri dopoldne, ostane v trajen spomin vsem navzočim Šentkungovščanom. V slovesni procesiji so peljali zvonove po mestu na skofijo, kjer je vladika g. dr. Andrej Karlin zvonove slovesno blagoslavil> nakar so jih potein proti večeru ob pokanju možnarjev pripeljali v domačo župnijo ter jih do nedelje shranili pri g. groiut V nedeljo, dne 21. septembra, ob 9. uri preclpoldne, smo jih z velikansko slovesnostjo peljali v župno cerkev med sviranjem godbe. Pred mogočnim in ogromnim slavolokom, ki je bil posnetek starodavnega Konstantinovega slavoloka v Rimu, je pozdravil zvonove domači č. g. župnik. Dva para konj sta peljala veliki zvon presv. Srca Jezusovega ter z veliko težavo prišla pred cerkev na hribček. Veliki zvon se je peljal pod tretji veliki slavolok pred cerkvijo. Pred zvonom, ki so ga obesili na slavolok, težak 1024 kg, se je vršil ofer za zvonove. Pod drevesom v senci zunaj cericve je prepričevalno govoril pTimil. g. kanonik dr. Tornažič o bes^lah na zvonu: »Tvoji smo, presv. Srce Jezusovo!« ©b pol enih so se dvigali eden za drugim v stolp oba zvonova med sviranjem godbe in ,pokanjem možnarjev. Nestrpno smo pričakovali, ikdaj se bodo oglasili in res, ob treh popoldan se je zazibal velikan in potem vsi trije začeli veličastno klicati k petim litanijam. Bili so veličastnd trenutki, in slovesnost, kakoršne še Zgornja Sv. Kungota dosedaj ni videla. Vsa čast Markovi hiši, kjer so deikleta z domačo gospodinjo vred cele noči neumorno pletle mogočne vence in pomagale kinčati slavoloke. Silnega naroda se je zbralo ta dan v Zg. Sv. Kunjroti. Zvonovi so lepo uglašeni, pojo lepo, čast livarni Biihl v Mariboru, ki jo toplo priporočamol Grozanski *davki v Mežiški diolini. Zadela nas je po ¦vojski nesreča za nesrečo. Izropali so nas nemški kulturonosci, leto navrh smo imeli točo, ki nam je uničila "vse poljsike pridelke, nato je zopet priiisnila na nas suša, letos je zopet ponekod klestila toča in nam je napravilo deževno in vihamo leto grozno škode na polju, nastopila je rja, ki nam je popolnoma imičila rž ter močno škodovala tudi pšenici in ovsu, povsod čuješ obupine klice: Kaj bodemo jedli? Kje bomo vzeli denar, da si kupimo potrebnd živež? In zdaj je neusmiljeino pritisnila na nas še davčna oblast z. groznimi dobodninskimi daVki. Dozdaj so bolj šraufali Štajerce, kakor smo brali v časnikih, in ko so tem že vse iztisnili, so se ti kruti davčni navijalci vrgli na nas Korošce, češ, zdaj pa še tu poskusimo, kai se da dobiii. Zadnji »SloveAski Gospodar« poroča iz Slovenjgradca, da je znani »prijatelj« kracta, davčni ne.vijalec Čepm (tukaj mu pravijo Ca ...) naložil nekaterim kmetom kar po 8000 kron dohodnine. Pri nas ni bil tako skromen, on tirja od posameznikov še mnogo več. Samo par vzgledov: Nek mali pcsestnik je prejel posestvo za umrlim o^četom. Da iziplača dediče, je bil prisiljen posekati domalega ves svo| les. Čepin mu je zato naložil 10.000 kron davka. Drug posestnik je prodal nekaj lesa, da poravna razne dolgove in plača razna popravila, od aakupička mu ni ostalo nič, Čepin mu je zato naložil okroglo 16.000 kron davka in ko se je proti ternu priložil, dobil je še okroglo 3000 kron davka več. Tretji je zopet podedo-val popolnoma zanemarjeno in razpadlo posestvo. Za potrebne poprave in za izplačilo drugih dedičev je seveda rabil denar in je zato segel, ker ni imel denarja drugod vzeti, tudi po svojem lesu. Čepin inu je zato prisodil kar 24.000 kron dobodnine. Vsi ti so navadni kmetje, brez vsake obrti ali drugega postrenskega dohodka. Vsi so prodali les samo, kcr so bili v to prisiljeni, da poravnajo razne stroške in dolgove. Od izkupička ni nobenemu ničesar preostalo in zdaj itirja davčna oblast od njih tako visoke davke. Kje naj vzamejo v teh hudlh časih denar. da plačajo tako ogromne svote. Ljudje so obupani. Vsakdo pravi: »Ne plačam, ne morem, naj naredijo z menoj kar hočejo.« Tako izžemanje ljudi presega že vse meje, to meji že na blaznostl Odločno zabtevaino, da se te nesmiselne in očatno pretirane odmeritve dohod- nine še enkrat pregleda in se v to svrho pritegne Lzkušene občinske može, kateiim so krajevne razmere in potrebe posameznikov dobro znane. Smrt vojaka in nesreča. Od Sv. Primoža na Pohorjuporočajo: Umrl je v Debru ob albanski meji Ant. Nabernik pd. Pušičnjakov na malariji. Neutolažljiva žalost za sorodnike, posebno pa za ubogega očeta, ki je že v vojski izgubil enega sina, lani ženo in zdaj pa drugega, zadnjega sina. Rajni Tonče je bil vseskozi vzoren, priden mladenič. Sveti mu večna luč! O drugih vojakih izvemo, da jih istotako muči nesrečna malarija. Kdaj bj končano trpljenje našega mladega naraščaaj po južnih krajih? — Padla je črez pečine ter se hudo poškodovala pd. stara Žviharčka. Bo težko prebolela. Obema rodbinama naše sočutje. Cerkvena slovesnost pri Sv. Treh Kialjih v Slov. gcr. V naši romarski cenkvi bomo v nedeljo, dne 19. oktobra, slovesno obhajali god sv. Marjete Mariie Alakok, slavne učenke presv. Srca Jezusovega. Ob enem bomo prvikrat obbajali praznik Srou Jezusovemu posvečenih družin. V ta namen bo na predvečer ob pol petih pridiga in slovesne večernice, v nedeljo pa rana in pozna služba božja v tukajšnji veličastni cerkvi, ki s svojirn krasnim oltarjem presv. Srca nehote vabi k sebi častilce božjega Srca. V Sloven&kih gorioeh se je že mnogo družin posvetilo božjemu Srcu in rnnoge se še bodo posvetile. Zastopnike vseh teh družin, očete in matere, pa tudi sinove in hčerke7 vabimo najlepše na naš praznik, ki nam bo razodel, da ni nič lepšega za naše krščanske družine, kakor je kraljestvo presv. Srca Jezusovega. Na veselo svidenje v velikern številu od vseh stranil Občinske volitve v Ptuju se t>odo vršile y nedeljo, dne 19. oktobra. Nemci nastopijo pri teh volitvah pod imenom »Domača gospodarska stranka«. To listo bo<io volili sami najbolj zagrizeni Nemci, nemškutarji — Ornigovi prislaši in zastopniki nekdanjega štajercijanstva. Vse narodno čuteče stranke pa so se kot v Mariboru združile v takozvani ^Narodni blok«, ki bo odnesel pri volitvah zmago. V občini Stojnci pri Ptuju ima SLS samo tri občinske odbornike. Diober nasvet. Iz Polenšaka pri Ptuju poročajo: Oj ta naš očka Hanza Giričov, ali očka Radižejen, kakor ga je že nekdo pred kratkim nazval, to vam ]e župan, kateremu sličnega bi pač moral pri belem dnevu iskati z veliko laterno. Evo vam: Njegova občinska blagajna je vedno praz na in suha, občinske doklade vedno višje in višje, da se občani po vsej pravici povprašujejo, kam ide naš denar, ko- so nam pa naše občinske ceste tako zanemarjene, da po njih do kolena debelo gazimo blato. Da odpomoremo našemu očku, kje dobiti denar, da se napolni prazna kasa, mu prav toplo priporcčamo, da naj zdaj ob spravljanju koruze in sadja pogleda po hišah, kjer se pleše po cele noči in to brez kakega dovoljenja kar meni nič tebi nič. To se pleše in raja, kakor na pustni dan. To pa mi dobro vemo, da bi bilo za očka težavno . . . Mi Polenšani Vam torej damo prav lepo priložnost, da odpomorete strašni suši Vaše blagajne, a ^ne v obliki visdkih občinskih doklad, ampak v obliki. dovoljenj za prekoračitev policijske ure. Evo Vam torej očka lepa priložnostl — Dober svetovalec. V Staremtrgu pri Slovenjgradcu je umrla dne 4. okt. 84 let stara, od vseh spoštovana in pTiljubljena mati vlč. g. duhovnega svetovalca in_župnika Ivana Jurko. Rajna je spremljala svojega sina po vseh njegovih duhovniških štacijah in mu je vedno bila ljubeča mati in skrbna gospodinja. Naj Vsemogočni da rajni materi obilo plačilo za vso njeno požrtvovalnost, vlč. g. župniku pa naše iskreno sožalje! Blagoslovitev novih zvonov v Rečici ob Savinji. — Štrti in peti dan v oktobru sta bila za rečiško faro jkaj redkega. Tri mogočne zvonove je spremjalo staro in mlado v lepo Savinjsko dolino. — Že v Mariboru so vzbujali zvonovi nadvodnevni razstavi livarne »Zvonoglas« -veliko pozornost in to radi njihove velikosti tn skrbne izdelave. — Na postaji Rečica ob Paki pa so sprej«li zvonove domačini v najobilnejšem številu. Med zvonenjem zvonov, petjem, godbo ter pokanjem topičev so se pomikali zvonovi svojemu cilju naproti. Že od daleč je pel edini preostali zvon ter tako pozdravljal svoje lovariše. V noči na nedeljo pa so prvič pozdravljali novi zvonovi s svojhni mogočno donečimi glasovi prevzv. nadpastirja g. dr. Karlina, ki je prišel počastit Rečičane prvokrat kot škof lavantinski. Radoval se je prevzvišeni nad lepoto savinjskih krajev. — Dolgi obred posvečenja zvonov je izvršil s spretnostjo, dasi je dolg in naporen. Po končanem obredu je daroval sv. daritev na prostem za glavnim oltarjem. Sv. maši je sledila pridiga. Prevzvišeni je razlagal svojemu ljudslvu pomen obrcda posv. zvonov in hkrati opomine njihove: »Moli in delaj« in zopet obratno. Nato je v slovesnih bcscdah izročil zvonove cerkvi v čast ter faranom v zveličar.je. — Pobudo in zmago k takim z.vonom pa je dal g. župnik Alfonz Požar. Vsem, ki so toliko žrtvovali — Bog plačnik! Gasilno društvo Paška vas. Kralj Aleksander je gasilnemu drušivu v Paški vasi poklonil dar 1000 dinarjev za novo društveno zastavo, katera je bila dne 21.' septembra slovesno blagoslovljena. Visdkemu dobrofniku se izreka najlepša zahvala za velikodušen dar. Pri volitvah v občinski zastop v Žetalah dne 21. sept. je bilo oddanih vseh glasov 68. SLS ie dobHa 25, SLZ 14, napredna stranka 11, SKZ 10, kmečko-delavska stranka 10. Za župana je bil izvoljen dne 30. sept. bivši župan g. Pulko Anton. Prctepači pri St. Vidu pri Grobclncni. Od Št. Vida smo prejeli: Pri nas ne poznamo političnili ribarij, ker se drži prctežna večina šentVidčanov SLS. Imamo hvala Bogu tudi vzgledno nesebičnega župana in tudi učiteljslvo je hvalevrednega obnašanja jn delovanja. Naj- ˇeč preglavic povzročajo miroljubnim Šentvidčanom nekaieri prelepaški fantalini. Ne mine skoro teden, da bi pri nas katerega ne preiuilcastili. Dne 22. septembia so neznani fantalini napadli invalida Janeza Anderluha. S kamenjcm so ga obdelali, z noži ranili in mu še oropali 800 K in revolver. Dva dni za tcm žalostnim slučajem dne 24. spetembra pa je prišla kar cela ban•ia pietepačev — 13 po številu — v Bor io vas. Ti kolovrateži so bili oboroženi s koli ter bikovkami in so hrez vsakega povoda in vzroka pretepli štiri nedoraslle fcinte, ki so mirno kožuhali koiuzo. Ti pretepači pa so že starejši, ki so doslužili vojake in je res sramota za nje, da s pobalinsko surovostjo napadajo invalida in nedoraslo mladino in to brez povoda. V to podivjanost nekaterih šentvidskih pretepačev morajo poseči vmes starši, katcrih dolžnost je, da ne pustijo svojih sinov pohajkovati po gostilnah in na večer se pa s plankami klatiti okrog po fari. Pretepavanje v naši fari se mora omejiti, če ne, se bomo obrnili do oblasti, da napravijo red ter mir po reku: klin s klinom! Iz Št. Petra p-ad Sv. gorami. »Jutro« je zatrobilo pod peresom znenega dr. Kuneja, laibgardista politično propalega Zerjava-crjunca veličasno zmago, oziroma naprede'k JDSarjev v Št. Petru pod Sv. gorami. Da pa svet izve Tesnico, naj služi nadaljne pojasnilo: Pri zadnjih občinskih volitvah v amen.ovan.ern. kraju sploh ni bi!o klerikalne Kste, toTej ni mogla SLS po mnenju demokratarjev nazadovati, temveč resnica je, da si je priborila 9, piši: de~ vet častnih inest v občinskem odiboru. G. doktor, Vaše prorokovania, da bodo JDSarji zmagali, da je SLS stranka v Št. Petru skrahirana, je splavalo po vodi. Gotovo Vam mrači in dela naguibančeno čelo znani stih: Moj up je šel po vodi, le plavajmo za njiim. Pijani zroage ste oznanjali demokratski evangelijum, a prehitro. Vedite, g. dok- tor, da SLS v Št. Petru živi in čuva koristi ljudstva. Ni ji bilo treba številnih litrov alkoholnih pijač, da bi omamila 9voje volilce in na ta način še pritegnila one meziiačajneže, koji prodajo za en glaž vina ali pa za frakelj žganja svoje prepričanje, kakor se je to zgodilo pri demokratskem birtu, znanem Kranerju. Pod firmo Neodvisna gospo- darska stranka ste šli v boj, iker ste hoteli ljudstvo speljati na led. Pa vedite, da je vsem Šentpetranom znano, kakšno karijero so že napravili Vaši pajdaši na listi. Omenimo jih samo nekaj. G. doktor, poznate Vi nekega Debeljaka, koji je že prevandral vse stranke sveta? Poznate nadalje »goapoda« Tinčeka Ulčnik, po domače apnar, koji je bil še pred kraikem najhujši SKSar. Poznate nadalje dva ljubljena bratca »Žaneta in Pepeta«? Prvi od obeh sedaj poštar n. jr. Nosilca liste gotovo poznate, a pomembno se ga ; zdi obeiodaniti, to je že imenovani birt. In ta birt je še v zadnji sapi polomije pri škrinjici izrazil veselje, ko je zagledal nekega volilca, eeš, sedaj je pa prišel eden, ki bo ; v mojo škrinjico zapodil, ta je gvišno naš. A odgovor je ; lakoniče<n »Bog znaj.« In res, demokratski agitator so samevali naprej, ker on si je izbral tisto škrinjico, ki je njemu ugajala. A g. birt so pobesili glavo od prehitrega veselja. Nadalje poznate, g. doktor, tudi človeka, iki je Vašo ; politiko zanikal, in ste ga ujagali samo s frazo, češ, da je Vaša strartka Neodvisna gospodarska sa-anka. In Vi si še drznete trobentati v svet napredek.naprednih elementov? Ali Vas res ni nič več sram'? Ali ste že res padli vsled Vaše demokratsko-orjunske zagrizenosti na najnižjo stopnjo morale? Pred volitvami Vam je bil dober vsak hlapec, kojega ste pozdravljali s »Servus-«, vsakemu ste stiskali rdko prijateljstva, a po volitvah jih niti ne poznate več. Ali je to možatost? Nismo mislili, da je akademično naobražen človek, za kakoršnega smo Vas smatrali, kaj takega v stanu. No, daleč srao prišli. A to še ni vse. Gospod doktor se bratijo celo z ljudmi, ki so podpisali dve listi. Ali ni to največja Tnoralna propalost obupa? In Vi se celo bahato, kakšno trdnjavo da imate! Šviga-švaga-Ijudje so, neznačajneži skoz in skoz. Bog Vam jih žegnaj, g. doktor. G. dohtar, ali Vam je znano, kaj so rekli birt Kraner že pred volitvami? Ako ne, evo Vam. Rekli so: »Ja, če bi ne hneli dohtarja in Tinčeka, bi že šlo. Pa teh dveh ljudje ne tmarajo.« Da pa Vie bode jeze med »Ijubljenci« še eno. G. dohtar, ki se ponašate z dobrim spominom, je-li se spominjate, kaj ste govorili Vi po volitavh? Rekli ste, ako bi ne imeli na listi Tinčeka, a paidon, gospoda Tinčeka UOčnika, bi zmagali. Ako ste že pozabili, gotovo najdete kje v Vaših knjigah kaj zabeleženega. Ako ne, se boste pa spomnili tistega, kojemu ste to Vašo zahrbtnost \zrazili. Ako pa želite, na razpolago dokaz. Po polomiji demokratske politike je treba bilo misliti na dejstvo, kdo bo bodoči šentpeterski župan. In glejte, zbrali so se žerjavsko-orjunsko navdehnjeni JDSarji in takozvani neopredeIjeni republikanci »Čehovec« pod vodstvom g. lončarja Gajerja v zgornjrh prostorih' demokratsko-centralistione gostione birta Kranerja in se začeli posvetovati, kako rešiti nevarno krizo, koja preti občini Št. Peter pod Sv. gorami od strani klerikalnega zmaja. Po veoumem delovanju elivanja sladkega vinca v želodce so se zedinili, da naj zasede šentpeterski županski stolček zopet preljubljeni in neznačajni »Geier.« A vkljub najstTOžji tajnosti je St. Peter zastrmel. Zakaj? Saj se je že vendar trobilo v svet z vso odločnos:jo, da bode novi župan vrli centralistično-demokratsko navdahnjeni žandar v pokoju, zvest pristaš dohtarjeve demagogije, nam znani birt Kraner. In na konto zmage so na predvečer popivali v gcstilni imenovanega in tthi napiveli kot že izvoljenemu županu. G. dohtar, ali niste prej prodajali medvedovo kožo, dokler je še medved v brlogu tičal? Vas je le izpeljala Vaša bujno centralistična fantazija na led. G. dohtar, sve.-ujemo Vam pa, da opustite z Vašimi bolanimi možgani politiko, ker imate smolo vsepovsod. Kdor za smolo prime, se osmoli .... Shod y Kapelah pri Breživah. Dne 28. septembra ]e imel g. poslanec Franjo Z e b o t shod v Kapelah. V svojem nad eno uro trajajočem govoru je razvil velikansko borbo SLS proli Pašič-Pribičevičevemu režimu in podal izčrpni program sedanje vlade. Shod je bil zelo dobro obiskan. Poslušalci so z zanimanjem sledili govorniku in. naivdušeno priirjevali njegovjm izvajanjem. Tudi nasprotniki so prišli ter morali priznati, kako koristno deia SLS za državo. Samo Sevnikov Ivan se je nesmri:no osmešil s svojimi nerodnimi vprašanji, kakoršna bi si ne upal staviti niti nepismen drvar. H koncu je še govoril g. poslanec tudi o krajevnih občinskih voditvah. Poslancu sta se zahvailila za jasno poročilo ika'kor tudi za tooni odgovor na razna vprašanja Kovačič in predsednik krajevne KZ g. Krošelj. Jugoslovanskemu klubu se je izrekla zaupnica. Poziv iz Brežic ob Savi. Na nesramno pcdel dopis v »Kmetijsikem listu« št. 41 z dne 24. septemibra, na katerega me je opozoril dober prijatelj — jaz takih listov sploh ne vzamem v roke — odgovarjam sledeče: Ponosen sem in v izvanredno čast si štejein, da me napada tak list; sramoval bi se, ko bi me hvalil. Ker pa ima dcjpisnik še »gradiva dovolj«, ga prosim, naj ga le pridno objavlja, toda — če ima količkaj korajže v sebi — š svojim podpisom, da mu dam priložnost, da bo grde laži, obrekovanja in sumničenja dokazal pred sodiščem. V zahvalo ea »imeniten napad« pa darujeni 100 dinarjev za volilni sklad SLS. Na svidenje, g. dopisnik! — Brežice ob Savi, dne 5. oktobra 1924. Karol Arlič, mestni 'kaplan. Zdravnik dr. Vilko Marin zopet ordinira dnevno od pol 10.—12. ure in od 2.—4. ure v Razlagovi ulici št. 15. Telefon 205. Špecijalist za ženske bolezni in poiodništvo dr. Benjamin Ipavic, Maribor, Gosposka ulica 46, ne ordinira do dne 3. novembra. Ledvične kamne odpravite najlažje z uživanjem Radenske vode!