—~< 10 >¦•—
skrfe-^jc                               S a n j e.
t^lpjaspal Je Slavko.  In ko je tako spančkal, sanjal je lepe, lepe sanje.  Ležal
L/>/fLj~\Je v posteljici, a očesci,   njegovi krasni očesci zrli sta mu skozi okno tja
v temnoraodro, zvezdno noč. Sjajne zvezdice so zvedljivo stikale svoje svetle
glavce in kukale skozi okence baš na posteljico k našemu Slavku. Kako jih je bil
Slavko vesel! Saj mu je sestrica povedala,  da ima vsak človek svojo zvezdico in
ona svetla, sjajna zvezdica, čegava bi neki bila, ako ne njegova, prav njegova. In
on je znal, da je prav njegova.
Toda kaj je to? mislil si je mali Slavko. Zvezdice, 6ne svitle zvezdice za-čele so se bolj in bolj pomikati doli k njerau, zmirom bliže — — — bliže, a naposled prišle so prav v Slavkovo sobico,  k njegovej posteljici,  ali to niso bile
I več žarke zvezdice, to so bili sami angeljci, krilatci, mali ljubeznjivi otročaji, kakor on sam, z zlatimi krilci. Nebeška svetloba razsvetljovala je malo sobico. Pa uiso prišli angeljci sami, ž njimi prišel je tudi častitljiv, snežnobradi starček, se ško-fovsko kapo na glavi iu se srebrno palico v roci. Angeljci nosili so raznih igrač, zlatih jabolk in orehov in Bog si ga vedi, kaj še vse ne druzega. Gestitljivi starček pa — bil je sv. Nikolaj — pristopil je bliže k Slavkovej posteljici in z blagim gla-som tako-le govoril: — ,,Predragi Slavko! Tvoj dobri angeljček varuh mi je vse povedal, kako si ti priden. Povedal mi je, da rad moliš, da svoje stariše ubogaš, da bratee in sestrice ljubiš in  da le malo jokaš.   Zato te pa tudi nisein jaz po-
zabil, le poglej, kaj so ti angeljei prinesli-------vse te igrače, vse te slašeice, vse
te podobice, vse — vse to je tvoje, Slavko dragi. Bodi še dalje tako dober, kakor
si bil do  zdaj,  pa te bode  dobri Bog in  sv. Nikolaj  vedno ljubil  in vsako leto
mnogo lepega prinesel." — Tako je govoril sv. Nikolaj, in naš Slavko soje probudil.
Povzdignil je modri očesci  in se  ozrl po sobi.   Zginil je  čestitljivi starček
' sv. Nikolaj, zginili so angeljci krilatci, ali darovi so ostali, darovi. Mnogo lepih darov ležalo je po njegovej posteljici, a okolo posteljice stali so pa Slavkovi bratci in sestrice in jednoglasno krifali: ,,Slavko! Slavko! poglej no vender. kaj ti je sv. Nikolaj prinesel!" —                                                                                 —e.