PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 150 lir	Leto XXXI. Št. 25 (9027)	___________TRST, sobota, 1. februarja 1975
^iMUHcau DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob»
' iovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edina, tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
zasedanju^ demokrščanskega vsedržavnega sveta
Fanfani pripisal levim strujam krivdo za volilne neuspehe KD
Zavrnjena predlog KPl o zgodovinskem kompromisu in zahteva PSI po «preferenčnem odnosu» - Nujnost sklicanja strankinega kongresa ali vsaj vsedržavne skupščine pred junijskimi deželnimi in upravnimi volitvami
odo 1^	— Tajnik KD Fanfani je s skoraj dveurnim poročilom
Pon H z?sedanie strankinega vsedržavnega sveta, ki bo trajalo do *ov | . *a' ^ji demokrščanskega «miniparlamenta» pripisujejo opa-ocj 3 Cl veliko važnost, saj bi morala privesti do razčiščenja notranjih p0jeosov v stranki, ki so bili v zadnjih mesecih nekako zamrznjeni, Qi J10 je praktično propadel tako imenovani dogovor iz palače 'mani, na osnovi katerega je Fanfani prevzel tajništvo stranke.
* 9.snovne točke današnjega Fan-tak'1|eVe9a poro'^a k' lahko strnili ole:	zavrnitev zgodovinskega
garPr0rn'Sa' ^ ga ponuia K*1*' ne‘
,i lven odgovor na zahtevo socia-_ .ov P° preferenčnem odnosu,
, ,na Podpora Morovi vladi v pri-. °Vanju obnovitve organske levo-koelicije, poziv k enot-sti-5 • stran^e z opozorilom levim «to. naj se vzdržijo polemik mn,1 s^r.an^^nemu tajniku (te pole-. e naj bi bile med drugim glav-rpf„VZr°k za zadnje poraze KD na lih, to«11111 in na upravnih vo-p. . ^ ter končno predlog o skli-ne ,ngresa ali vsaj vsedržav-jpi skupščine pred junijskimi de-irni in upravnimi volitvami.
Fnnf1 .razl°g. zaradi katerega je Vinci,3111 zavrnil predlog o zgodo-kem kompromisu, je mednarod-
r° je	pričakovati, je dal
Sc,Hsvojemu poročilu na za-razi,nj.u vsedržavnega sveta KD iz-i» J konservativni pečat, s čimer I® Potrdil	^
straPn°||rtlil' da namerava ustvariti v lovijo V° večino in
potisniti
Pole x 0P°2'ciio. Najbolj žolčno sveti?1^0 *e namreč Fanfani poje m jPrav strankini levici, ki jo j.a fid drugim obtožil, da je kriva n.,, a ,ni® demokrščanske volilne WlP!he- Tainik KD je tudi za-dovin u 'nistižni Podlog o zgo-s)ji skeni kompromisu in sociali-odnol zatltevo pa preferenčnem h; , « ^ 9lavnim argumentom, da Pač *	• na način ošibila.
0miltf3aJe. Fanfan' vsaj za sedaj St,.,. . . VOjo zahtevo po sklicanju Piiskirl"e9j kon9resa še pred ju-Volitu ' • deželnimi in upravnimi log ai?1	dal alternativni pred-
«idéniaJi sk,icali vsaj nekakšno olosko skupščino».
Ia meden°9|radU Se *e včeraj zače-evron u- amentarna konferenca o na lA 1 .varnosti in sodelovanju, Parhtv,6r' sodelujejo predstavniki ski n?!1nt0V 27 držav. Jugoslovan-trdelej6 sednik Tito je naslovil na v e?ce konference poslanico, Sr'mentov18 P°«daril važnost ar-vlogo L- • na dnevnem redu in jo p-/	' io Parlamenti lahke ima-
n® samZo90tOV',V' miru 'n varnosti delih .V Evropi, ampak v vseh Ì® medVd,a' ^ prv' del razorave s°slovanlr.U9imi Pose9el ludi ju-Vilfan k. ! Predstavnik dr. Joža ,eres ii, '	P°udaril poseben in-
'Zvaiani^OS'°Vanske delegacije za Uanje n ' s.po^°vanje in zagotav-češ da i/, V'u. nac'onalnih manjšin, kratizacP ° “ls,ven element demo-Po )S rnednar°dnih odnosov.
ie Uaialn810*30®?1 zaos^rovanju/ ki Asrnarl ìtK^u !anuarz ie sinoči v *kih unn, .r.uF,ni,a ofenziva eritrej-p'*®v Er;r? .t0V' 2ahtevajo odce-n°vitev l»f,16 °d Etiopije in usta-naPadli u ,ne države. Uporniki so stvo dr,"0 .v°iašnic ter povelj-s° takoi 6, ..lv'z'i6- Vojaške oblasti skušajo n?k 'Cal.e polic'isko uro in srednja u|9 jn'Z'.rat' Protinapad. O-PravMona *e kot znano pri-tonomiro POdel!ti kritreii širšo av-države. ver|dar v okviru etiopske
Pr°°esCezara0dVÌh 'oridentih se je banki nad»iad' pokola v Kmečki Vzdušju pie!al V precei napetem Luteri i6Pr?ds?dnik sodišča dr. kredovlm JUd' f°rmalno naprtil Za '23rede k'e,,n'kt- fdgovornost včeraj hr» -i 0t °bičaino so tudi prekinit6^ C' fašist°v zahtevali °dvetniki proc®sa' medtem ko so 56 razprav,narjisIqv zahtevali da 0 vseh "on" auÌUÌe d0 razsodbe, ‘očalo dan^V°,nh bo sod;iÉe °d-c*0, če » h k° b° končno zna-Vala ali en l obravnava r.adalje-Prekinien,3 bo kot Preišnii dve Ambrosio ‘n .odiožena- Sodnik ru dedatn 93 16 medtem v okvi-
nerala VioloPreh-kaVe zaslišal 9®-oddelka n , ' “!vsega poveljnika
n® službe Stri Th' ohveščeval-Pojasnil» ^ Sodnik je zahteval ščevalno cl,.-L°Vezav' med °bve-‘iancem Rautr° 'n, mi.sovskim po-Pr®iskavn !eni' ki ‘e vpleten v tana. ° poko,u na Trgu Fon-
ie^nl31!"1'®,56'3 °bčinskeg
odstop vseh * ŽUPan ie ko bo onSeh odbornikov, medtem
in skušal v 0*SJ na svojem mestu bor, v k»* 8dnu dn' obnoviti od-nikov ki 618,11 ne bo več odbor-srednp vPi^n';osredno ali
nega značaja, saj bi po njegovem mnenju KPI hotela spremeniti mednarodni položaj Italije. Istočasno bi predlog KPI ne omogočil reševanja notranjih problemov, saj ne gre za predlog o dokončni preureditvi italijanske družbe, ampak samo za začetek spreminjanja italijanskega demokratičnega družbenega, gospodarskega in političnega sistema v totalitarni sistem in v državni kapitalizem. Predlog KPI ne koristi Italiji, ker bi dokončno razbil solidarnost med političnimi silami, ki so doslej branile italijansko demokracijo. Prav tako ne bi pripomogel h krepitvi gospodarstva ter državne varnosti, poleg tega pa bi povečal nemir v vsej državi.
Tudi socialistični predlog o posebnem in preferenčnem odnosu s KD bi po mnenju Fanfanija ošibil
solidarnost med demokratičnimi silami, prav tako pa bi ošibil, tudi če je ne bi povsem odpravil, ostro ločnico in kontrapozicijo med komunistično partijo in demokratičnimi silami, ki so angažirane v levem centru. Fanfani je dejal, da PSI zahteva pariteto s KD in da bi ta pariteta v bistvu zadevala vprašanja razdelitve mest in oblasti. To pa bi privedlo do imobilizma zaradi neizvedljivih kompromisov, a-li pa do popuščanja KD zaradi pomanjkanja alternativ. Skratka bi KD, ko bi sprejela socialistični predlog, bila obsojena izolaciji in oši-bitvi.
Tako komunistični kot socialistični predlog namreč po Fanfanijevi interpretaciji težita k izoliranju krščanske demokracije od raznih hipotetičnih zaveznikov ter jo nato diskreditirati pri delu lastnih volivcev. Ko bi bila oba cilja dosežena, bi KD postala šibka zaveznica in v bistvu podložnica KPI ali PSI ter bi zgubila vsako resno možnost, da bi s spoštovanja vrednih in skladnih stališč prispevala k definiranju politike države.
Prve polemične reakcije na Fanfanijevo poročilo
izjave predstavnikov demokrščanskih struj - Komentarji glasila KPI, posl. Vittorellija (PSI) in tajnika PSDI Orlandija
a sveta ie najavil
neno-
v kak škandal.
RIM, 31. — Fanfanijevo poročilo na vsedržavnem svetu KD je povzročilo deljene reakcije, kot je jasno, tudi znotraj stranke same. Posamezne struje .so že sklicale sestanke, da bi zavzele stališča do izvajanj strankinega tajnika, že takoj po Fanfanijevem govoru pa so nekateri predstavniki KD dali časnikarjem telegrafske komentarje, ki so jih prisotni časnikarji tako zabeležili.
Forlani: «Moja ocena je pozitivna.»
Bodrato: «Tovrstno poročilo prav gotovo ni bilo namenjeno strankini levici.»
Doriat Cattin: «Nismo si mogli pričakovati nič drugega.»
Piccoli: «Soglašamo z bistvom govora, vsekakor bomo še govorili na razpravi.
Galloni: «Poročilo se samo komentira. Medtem ko levica preide k opoziciji, se tajništvo postavlja na desničarske pozicije.»
Sarti: «Šlo je za zelo jasno poročilo, mogoče najbolj jasno, kar jih je Fanfani doslej podal.»
De Mita: «To je polom.»
Glasilo KPI «l’Unità» bo jutri objavilo noto, v kateri povsem negativno ocenjuje Fanfanijevo poročilo. Fanfani ni namreč proučil realnosti države ter se je omejil na abstraktno ponavljanje starih formul in na ponovno predlaganje konservativne linije, ki je že doživela popoln neuspeh. Glasilo KPI piše, da je bilo pričakovati, da bo Fanfani zavrnil predlog o zgodovinskem kompromisu. Toda v pomanjkanju realnih argumentov se je poslužil deformacij, saj je povsem izkrivil stališča KPI tako v notranji kot v zunanji politiki. Linijo, ki izhaja iz poročila, vsekakor narekuje ozek pogled na domnevne interese stranke ali nekaterih njen:	frakcij, nikakor pa
ne upošteva interesov države.
Genovski dnevnik «Il Lavoro» bo jutri objavil komentar člana vodstva PSI Vittorellija. Če Fanfani namerava na ta način tolmačiti odnose z lastnimi zavezniki — piše socialistični predstavnik — bo v kratkem KD zgubila vse svoje zunanje zaveznike, sam Fanfani pa bo zgubil svoje notranje zaveznike. PSI ni nikdar zahtevala, da bi imela isto številčno moč kot KD, poleg tega pa Fanfani izkrivlja problem, ko pravi, da gre samo za vprašanje porazdelitve mest in oblasti. Nihče nima pravice, da bi ocenjeval ideje z izključno težo glasov, kot če bi šlo za vreče krompirja, zaključuje Vit-torelli.
Tajnik PSDI Orlandi je izjavil časnikarjem, da je bil namen Fanfani-jevega poročila opravičiti izbire KD. Vsekakor pa je Orlandi pozitivno ocenil nekatere točke poročila, kot na primer težnjo po obnovitvi organskega zavezništva levega centra, ter zavrnitev zgodovinskega kompromisa in preferenčnega odnosa s PSI.
cijo generalnega tajnika za programiranje. Kot je znano, je Ruffolo še pred časom napovedal svoj odstop zaradi nesoglasij z vladno linijo gospodarske politike.
Nov pokrajinski odbor v Avellimi
Sestavljajo ga predstavniki KD in PSI z zunanjo podporo KPI
AVELLINO, 31. — Sinoči so v Avellinu izvolili nov pokrajinski odbor, ki mu predseduje demokristjan Cardillo. Odbor sestavljata KD in PSI z zunanjo podporo KPI, medtem ko so socialdemokrati in misovci v opoziciji. Med izvolitvijo odbornikov so se predstavniki KPI vzdržali glasovanja, vendar pa bodo glasovali za program novega odbora, ki je bil sestavljen na osnovi dogovora s komunisti.
NEW YORK, 31. - Čao Huang-hua, zastopnik Ljudske republike Kitajske pri OZN bo predsedoval varnostnemu svetu svetovne organizacije za mesec februar.
Fanfani je po drugi strani izrekel priznanje socialistom za njihovo vlogo v političnem življenju, dodal pa je, da krščanska demokracija priznava svojim zaveznikom mesto, ki jim pripada, po številu prejetih glasov.
Glede nedavnih predlogov demokrščanskega tajnika v zvezi z vprašanji javnega reda, ki so sprožili toliko polemik, jih je Fanfani potrdil, pri tem pa je moral priznati, da jih bo vlada lahko konkretizirala samo če jih bo sprejela vsa večina, ki vlado podpira. Vlada mora v bistvu uskladiti različne teze, ki se pojavljajo v večini, vsekakor pa mora ustreči temeljnim interesom države in pričakovanjem državljanov.
Sklicujoč se na bodoče deželne volitve je Fanfani ugotovil, da je že minilo pet let oc popolnega prehoda države od centralizirane strukture k deželni strukturi. Pri tem je dejal, da prednosti takega ustroja še niso postale povsem očitne, ker je treba še bolje urediti pristojnosti države, dežel in občin ter doseči večjo učinkovitost nove ureditve.
V pričakovanju bodočih deželnih in upravnih volitev pa mora KD po Fanfanijevem mnenju slovesno potrditi svoje splošne politične usmeritve, svoje programe za delovanje organov, ki bodo ob tej priložnosti izvoljeni, ter izbire, ki jih namerava opraviti glede zavezništev za izvajanje teh programov. KD to lahko stori s sklicanjem vsedržavnega kongresa ali pa s skupščino. Tajnik KD se ni jasno izrekel za eno ali drugo alternativo, češ da želi poslušati mnenja, ki bodo podana na zasedanju vsedržavnega sveta; napovedal pa je, da bo ob zaključku zasedanja predlagal' «najboljšo izbiro».
Zaključni del svojega posega je Fanfani posvetil notranjim odnosom v stranki oziroma odnosom med strujami. V tem pogledu je sprožil poziv, naj bi se odrekli strujarskim manifestacijam. Diskusije in diferenciacije so po Fanfanijevem mnenju možne samo v forumih, ki jih predvideva strankin statut, nikakor pa ne izven njih. Frakcionističnih pojavov — je dodal — ne prenašajo niti člani KD, niti volivci. Fanfani je ostro polemiziral s tistimi, ki napovedujejo, da bo stranka izgubila glasove, pri tem pa pripisujejo krivdo strankinemu tajniku. Nazadovanje, ki ga je stranka zabeležila na vseh zadnjih «srečanjih z volivci» (kot je Fanfani označil referendum, deželne volitve na Sardiniji in nedavne delne upravne volitve) so nasprotno po mnenju tajnika KD posledica javnih ali podtalnih diferenciacij, ki so odtegnile volivce od stranke. Z drugimi besedami nosijo levičarske struje vso krivdo za volilne neuspehe krščanske demokracije.
OB NAVZOČNOSTI 27 DELEGACIJ PARLAMENTOV EVROPE, ZDA IN KANADE
Mir v Evropi in na sveta glavna tema medparlamentarne konference v Beogradu
Titova poslanica konferenci - Med splošno razpravo poudarjena želja po skorajšnjem uspešnem zaključku evropske konference o varnosti in sodelovanju - Predstavnik Jugoslavije Vilfan o spoštovanju pravic nacionalnih manjšin kot bistvenem elementu za demokratizacijo mednarodnih odnosov
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 31. — Predsednik medparlamentarnega sveta Indijec Sing Dilon je dopoldne odprl drugo medparlamentarno konferenco o evropskem sodelovanju in varnosti. Na njej polnopravno sodeluje 27 delegacij parlamentov Evrope, ZDA in Kanade, kot opazovalci so tudi predstavniki devetih neevropskih parlamentov, med njimi iz Egipta, Sirije, Tunizije in Izraela, ter predstavniki Združenih narodov, Unesca, svetovne zdravstvene organizacije in evropskega sveta.
Po dopoldanski svečani otvoritvi, na kateri so se za govorniškim odrom zvrstili predsednik medparlamentarnega sveta Sing Dilon, podpredsednik jugoslovanske skupščine Peko Dapčevič, podpredsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič in izvršni tajnik evropske gospodarske komisije združenih narodov Janez Stanovnik, so na prvi delovni seji konference za njenega predsednika izvolili šefa jugoslovanske delegacije Peka Dapčevida ter določili 26 podpredsednikov, in to iz vsake pol-
ločili so tudi delovne metode in način dela konference, popoldne pa se je začela splošna razprava.
Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito je konferenci v posebni poslanici, ki jo je poslal iz črnogorskega obmorskega kraja Igala, kjer je na oddihu in zdravljenju, zaželel uspešno in plodno delo. Predsednik Tito je v poslanici, ki so jo udeleženci toplo pozdravili, med drugim naglasil, da «so problemi, o katerih bo razpravljala konferenca, zelo aktualni, njeni udeleženci pa lahko mnogo prispevajo k njihovemu reševanju kot predstavniki svojih narodov oziroma čiani parlamentov, v katerih neposredno prihaja do izraza mišljenje in interes vseh ' delov družb, ki sestavljajo današnjo Evropo. Parlamenti imajo veliko odgovornost za obstoj miru, in od njih je stvarno zahtevati in pričakovati, da bodo prevzeli še večjo vlogo v medsebojnem spoznavanju, zbliževanju in sodelovanju narodov ter v določanju poti prihodnjega razvoja na naši celini». Jugoslovanski predsednik je v pos-
nopravne delegacije po enega, do-1 lanici konferenci tudi opozoril, da
pozitivne spremembe, ki jih je opaziti v odnosih med evropskimi državami v zadnjih letih, utrjujejo «naše prepričanje, da se v Evropi lahko oblikujeta trajni mir in varnost za vse evropske države». Evropski narodi se zavzemajo za mir na svojem območju, po besedah Tita pa se morajo zavzemati tudi za mir v vseh delih sveta, kajti mir in varnost v svetu sta nedeljiva. «Vsi mi bi morali pokazati več občutljivosti, je nadaljeval Tito. in več angažiranosti za obravnavo spopadov in sovražnosti na drugih območjih sveta. Evropa je v svoji preteklosti zadosti občutila posledice politike sile in zato se danes ne bi smela sprijazniti z njeno uporabo v reševanju mednarodnih problemov».
Titovo poslanico je udeležencem konference prebral Peko Dapčevič, zatem pa je spregovoril podpredsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič. V Titovem imenu je pozdravil konferenco in nadrobneje spregovoril o temeljnih jugoslovanskih pogledih na probleme evropskega sodelovanja in varnosti. Med drugim je naglasil, da je zavzema-
iiiiiiiiiiiiiiiimmiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
¥ Ženevi obnovitev pogajanj SALI
V okviru obnovitve pogajanj S ALT o omejitvi strateške oborožitve, sta se v Ženevi sestala ameriški veleposlanik Alexis Johnson (levo) in sovjetski podtajnik za zunanje zadeve Vladimir Semjonov (desno). Sedanja faza pogajanj mora privesti, v duhu sporazuma, ki sta ga dosegla predsednik Ford in generalni tajnik KP SZ L. Brežnjev v Vladivostoku, do trajnega sporazuma, ki bi moral veljati osem let. Pogovor med A. Johnsonom in V. Semjonovim je trajal skoraj poldrugo uro, ob koncu pa niso objavili nobenega poročila o poteku pogajanj
iiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiviiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
De Mariino sprejd Mola
; RIM,- 31. — Tajnik PSI De. Martino ie danes zjutraj sprejel Giorgia Ruffola, ki mu je sporočil, da je z današnjim dnem zapustil funk-
HUDI SPOPADI PO ASMARSKIH ULICAH
Ofenziva eritrejskih upornikov proti etiopski osrednji vladi
V Eritreji velja policijska ura - Prehod od gverile v odprto vojno
ADIS ABEBA, 31. — Potem ko je položaj v Eritreji postajal iz dneva v dan bolj napet, je danes približno ob 19. uri eksplodiral. Poročajo o hudih bojih v Asmari, kjer so u-pomiki z minometi, granatami in bazukami napadli vojašnice. Vojaške o-blasti so takoj oklicale policijsko u-ro, ki je stopila v veljavo ob 20. uri po krajevnem času. Zveze z mestom so kot kaže pretrgane. Po prvih vesteh so uporniki najprej napadli glavni štab mornarice ter poveljstvo druge divizije. Da bi spet prevzeli položaj v svoje roke so vojaki takoj organizirali skupni štab, katerega naloga je organizirati učinkovit protinapad.
Eritrejski partizani so ta nastop, kot zatrjujejo njihovi glasniki v Bejrutu, pripravljali ves januar in so se končno odločili, da preidejo od gverile k odprti vojni. Po vesteh, ki so prispele v Adis Abebo, preden so se zveze pretrgale, so pripadniki eritrejske fronte za osvoboditev in eritrejske nacionalne fronte, gibanj, ki sta se pred kratkim združili, zasedli položaje na strehah ter napadli z avtomatskim orožjem ter z bazukami in ročnimi bombami vladne čete. Partizani so svojo dejavnost, ki je sicer dosegla svoj višek danes, okrepili že od 20, dpcembra, saj so že več kot mesec dni dosledno napadali posamez-
ziva pa je, po mnenju opazovalcev v etiopskem glavnem mestu, začetek širše vojne proti osrednji vladi, da bi dosegli samostojnost Eritreje, na kar Adis Abeba noče pristati, čeprav je pripravljena podeliti tej pokrajini dokajšnjo avtonomijo v okviru Etiopije.
Gromiko danes v Siriji
MOSKVA, 31. — Po odložitvi potovanja generalnega tajnika KP SZ Leonida Brežnjeva na Bližnji vzhod, bo na tisto področje odpotoval zunanji minister Andrej Gromiko, ki bo jutri prispel v Sirijo, v prihodnjih dneh pa bo obiskal Egipt in morda tudi Irak, kar pa doslej niso uradno r utrdili. Gromiko bo imel z arabskimi voditelji vrsto pogovorov kakih deset dni pred prihodom ameriškega zi nanjega tajnika Kissingerja, ki bi moral ponovno posredovati med Egiptom in Izraelom, da bi dosegel nadaljnji umik Izraelcev s Sinajskega polotoka. V političnih krogih v Kairu prevladuje mnenje, da bo .skušal Gromiko okrepiti položaj Sovjetske zveze, ki je v Siriji in Iraku še dokaj trden, medtem ko se je v Egiptu, po zbližanju med Kairom in Wa-
ne skupine vojakov. Današnja ofen- shingtonom, precej poslabšal.
Stališče obeh supersil v zvezi s krizo na Bližnjem vzhodu je znano. Kissinger ima namen nadaljevati s svojo posredovalno misijo, da bi prišlo do nadaljnjega sporazuma med Izraelom in obema arabskima državama, se pravi Sirijo in Egiptom. Lani je ameriški državni tajnik posredoval, ko je prišlo do ločitve sil med Izraelom in Egiptom na Sinaju ter med Izraelom in Sirijo na Golanu.
Sovjetska zveza je vedno nasprotovala dvostranskim pogajanjem ter je zagovarjala tezo, da je treba ta vprašanja rešiti v okviru ženevske konference. S prekinitvijo diplomatskih odnosov s Tel Avivom ter s poslabšanjem odnosov med Moskvo in Kairom je Sovjetski zvezi ostala ženevska konferenca kot edina možnost, da učinkovito vpliva na kakršnokoli rešitev bližnjevzhodne krize.
Sadat je svoje stališče jasno povedal v zadnjem intervjuju pariškemu dnevniku «Le monde», ko je dejal, da je treba izkoristiti vsako možnost za pogajanja, tako da bi prišli na ženevsko konferenco z že doseženim dokončnim sporazumom, ki bi ga tam samo podpisali.
Predsednik organizacije za osvoboditev Palestine Jaser Arafat bo v nedeljo zvečer, kot poročajo v Damasku, imel daljši pogovor z Gro-mikom.
OBISK BRITANSKEGA PREMIERA V WASHINGTON!!
Energetska kriza v ospredju Wilsonovih pogovorov v ZDA
WASHINGTON, 31. — Britanski ministrski predsednik Harold Wilson je po pogovoru, ki ga je imel z ameriškim predsednikom Fordom v Beli hiši, imel tiskovno konferenco, na kateri je poudaril, da morajo industrializirane države okrepiti medsebojno povezanost, da bi ohranile obseg svoje mednaj odne trgovine ter da bi razširile industrijsko proizvodnjo. Najhujši boj je treba biti proti recesiji, ki ogroža industrijsko proizvodnjo in zaposlenost v taki meri, kot niso zabeležili v zadnjih štiridesetih letih.
Wilson se je danes že tretjič sestal s predsednikom Fordom. Oba državnika sta govorila o posledicah e-nergetske krize na odnose med Vzhodom in Zahodom ter o položaju na BKžnjem vzhodu. Wilson je omenil, da se je tehtnica mednarodne trgovine nagnila v prid državam proizvajalkam petroleja in surovin. Gre za pojav, ki ga je treba imeti za naravnega, ki pa je nevaren, ker je do njega prišlo prehitro in nepričakovano. Sedaj, je dejal Wilson, se je treba spopasti po eni strani s posledicami, ki jih ima kopičenje o-gromnih finančnih rezerv v rokah proizvajalcev, z druge strani pa morajo industrializirane države ohraniti obseg svoje trgovinske izmenjave ter razširiti proizvodnjo.
Britanski ministrski predsednik se je sinoči sestal s predstavniki parlamentarne komisije za zunanje zadeve.
Prisoten je bil tudi podpredsednik Nelson Rockefeller. Wilson je obrazložil britansko stališče o raznih med- čevanje s petrolejskimi proizvodi.
narodnih vprašanjih. Po sestanku je republikanski senator Clifford Case dejal, da je Wilson pohvalil zunanjo politiko ameriškega državnega tajnika Kissingerja, ter da je izrazil upanje, da bo kongres podprl Kissingerja v njegovih diplomatskih prizadevanjih. Po sestanku z Wilsonom je ameriški zunanji minister Kissinger potrdil, da bo odpotoval ob polovici februarja na Bližnji vzhod. Njegovo potovanje ima zgolj poizvedovalni značaj Ameriško zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da bo državni tajnik Henry Kissinger prihodnji ponedeljek, imel pomemben govor o mednarodni energetski krizi. Kissinger bo govoril v združenju novinarjev v Washingto-nu ter bo orisal nekatere ameriške predloge, o katerih bodo razpravljali na prihodnjem zasedanju upravnega sveta mednarodne ustanove za energijo, ki bo od 5. do 7. februarja v francoskem glavnem mestu.
Napovedana Fordova tiskovna konferenca
WASHINGTON, 31. — Glasnik Bele hiše je sporočil, da bo predsednik Ford imel v torek tiskovno konferenco v Atlanti. Kaže, da bo šlo za prvi Fordov poseg v vrsti govorov, ki jih bo imel o energetskem vprašanju, spričo polemik, ki jih je sprožil njegov načrt za var-
nje Jugoslavije za parlamentarno sodelovanje v najtesnejši zvezi z jugoslovanskimi prizadevanji, da se odnosi med evropskimi državami postavijo na temelje miroljubnega sožitja in sodelovanja ne glede na razlike v obstoječih družbenih sistemih.
Izvršni tajnik gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo Janez Stanovnik je pozdravil konferenco v imenu svetovne organizacije in prebral poslanico njenega generalnega tajnika Waldheima. ki je med drugim naglasil, da druga medparlamentarna konferenca lahko ogromno prispeva k napredku mednarodnih odnosov v Evropi.
Ob koncu slovesne otvoritve je povzel besedo znova predsednik Sing Dilon. V krajšem prigodnem govoru se je v imenu vseh udeležencev zahvalil jugoslovanski skupščini in vladi za priprave na konferenco.
Svečane otvoritve konference so se udeležili tudi mnogi vidni jugoslovanski družbeno politični delavci, med njimi Petar Stambolič, Miro Gligorov, Stane Dolanc in Miloš Minic. Kot gostje se konference udeležujejo predstavniki grške narodne skupščine, ki bo kmalu znova postala članica medparlamentarne unije.
Popoldne se je začela splošna razprava. Predstavniki enajstih parlamentov (Češkoslovaška, Finska, Sovjetska zveza, Nemška demokratična republika, Madžarska, Turčija, Jugoslavija, ZDA, Španija, Francija in Švica) so razložili najpomembnejše poglede svojih delegacij na obravnavana vprašanja. Opaziti je bilo enotna mišljenja, da se mora ženevska konferenca o evropski varnosti in sodelovanju čim-prej in uspešno končati. S strani vzhodnoevropskih govornikov je bilo pri tem slišati poseben poudarek, da mora biti zakliučna faza te konference na najvišji ravni. Sicer na so se razpravljavci oglasili s trditvijo, da je evropska varnost povezana z varnostjo drugod po svetu, posebej v Sredozemlju. To pomeni, da izgrajevanje varnosti na stari celini ne zagotavlja miru, če se hkrati na drunih področjih ne rešujejo in preprečujejo krize in sovražnosti.
Jugoslovanski predstavnik dr. Joža Vilfan je v splošni razpravi razložil sicer znana jugoslovanska gledišča na probleme varnosti in sodelovanja v Evropi, poleg tega pa je poudaril poseben interes jugoslovanske delegacije za izvajanje, spoštovanje in zagotavljanje pravic nacionalnih manjšin. To je po Vilfanovih besedah bistven element demokratizacije mednarodnih odnosov in povečuje možnosti, da se «človek kot posameznik in kot pripadnik etnične skupine svobodno izraža v lastnem jeziku, goji svojo kulturo in enakopravno z drugimi narodi prispeva h kulturi in civilizaciji mednarodne skupnosti. Manjšine so in morajo biti — pri uresničevanju takšnega položaja — dejavnik prijateljstva in sodelovanja med sosednjimi narodi».
Podpredsednik predsedstva SFRJ Petar Stambolič je zvečer sprejel šefe tujih delegacij na konferenci, ki bo jutri nadaljevala delo s splošno razpravo. Po pričakovanjih bo v njej sodeloval tudi vodja italijanske parlamentarne delegacije Giuseppe Vedovato, slišati oa je tudi, da bo spregovoril jugoslovanski tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič.
VLADO BARABAà
Položaj v Kambodži in Južnem Vietnamu
PHNOM PENH, 31. — Kamboški partizani so v prvih jutranjih urah napadli z raketami in minometi letališče v Počentongu, pri čemer so uničili vladni lovski bombnik vrste T-28. Raketa je padla kakih 20 m od nadzornega stolpa ter ranila a-meriškega pilota in pet kamboških vojakov.
V Washingtonu je medtem glasnik Bele hiše dejal časnikarjem, da je vojaški položaj v Južnem Vietnamu in v Kambodži obupen. Pri tem je ponovil zahtevo nredsednika Forda, naj kongres čimprej odobri nadaljnjo vsoto 300 milijonov dolarjev za vojaško pomoč Južnemu Vietnamu. Kljub izredno majavemu položaju predsednika Van Thieuja pa je glasnik Bele hiše zanikal možnost kakršnegakoli neposrednega ameriškega posega v Južnem Vietnamu in v Kambodži.
RIM, 31. — Delegacija radikalne stranke se je danes sestala z generalnim tajnikom KPI Berlinguer-jem, s katerim se je pogovarjala o problemih splava in o aretaciji tajnika radikalne stranke Gianfranca Spadaccie. O teh problemih bo radikalna delegacija razpravljala jutri s tajnikom PRI La Malfo.
TRŽAŠKI DNEVNIK

PO SKLEPU NOČNE SEJE POKRAJINSKEGA DEMOKRISTJANSKEGA VODSTVA
v v
VČERAJ JE ODSTOPIL TRŽAŠKI OBČINSKI ODBOR DA OMOGOČI DOSLEDNO MORALIZACIJO UPRAVE
Istočasno bodo preuredili pokrajinski odbor - Odstopil je tudi De Gioia, toda samo kot odbornik
Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila zelo kratka, saj so na njej najprej potrdili ostavko prof. Lonze, katerega je zamenjal časnikar Cesare, nato pa je odstopil celotni občinski odbor vključno z De Gioio, z izjemo odbornika Gasperinija, ki je izjavil «da bo o zadevi še premisli».
Med sejo so razdelili izjavo strank leve sredine, v kateri je rečeno, da so «potrebne razjasnitve v zvezi s sodnimi procesi». Dogovorili pa so se, da bodo v enem tednu obnovili občinski odbor, da se bo nadaljevalo delo občinske uprave in da bodo izvedli dogovorjene programe. Istočasno bodo tudi čim prej normalizirali položaj v pokrajinski upravi. Predstavniki petih strank so potrdil veljavnost vseh politično-programskih sporazumov in napovedali za prihodnje dni nov sestanek, da se dogovore za novo strukturo občinskega in pokrajinskega odbora. Ob zaključku seje je župan poudaril, da ni odstopil in da bo nova seja občinskega sveta v petek, 7. februarja, ko bodo izvolili novi odbor.
V začetku seje je ostro nastopil načelnik svetovalske skupine KPI Monfalcon proti poskusu misovske-ga federala Giacomellija, da bi s pravnimi pretvezami preprečil potrditev izvolitve časnikarja Cesareja, češ da naj bi bil formalno izvoljen Hocchi. Monfalcon je podčrtal, da gre za poskus blatenja celotnega občinskega sveta in za poskus, da se razbije izvoljena ter doseže komisarska uprava. Za njim je povsem enako politično obsodil ta poskus tajnik KD Rinaldi, ki je navedel tudi vrsto pravnih razlogov za potrditev pravilnosti zamenjave Lonze s Cesarejem.
Do odstopa občinskega odbora je prišlo na osnovi sklepa pokrajinskega vodstva KD v noči med četrtkom in petkom, saj se je krščanska demokracija na ta način očitno hotela izogniti javni obtožbi njenega predstavnika, povrh pa je bila s tem tudi dana možnost lažje odstranitve De Gioie iz odbora. Očitno je, da v novem odboru ne bo več ne demokristjana Verze, niti De Gioie, glede ostalih mest pa bo veljalo načelo čim manjše zamenjave, čeprav je zelo verjetno, da bodo socialdemokrati izgubili eno odborniško mesto, kot je tudi možno, da bodo demokristjani zamenjali še kakšnega predstavnika.
Na seji občinskega sveta je bil prisoten tudi De Gioia, ki je napisal daljše pismo o svojem odstopu, v katerem se sklicuje na nebulozne politične vzroke, ki jih je navedel že v na roko napisanem pismu o ostavki od 28.10.1974. De Gioia pravi, da odstopa samo .kot občinski odbornik, kot svetovalec pa vztraja na svojem mestu, kljub izrecnemu pozivu izrednega komisarja stranke Nicolazzija.
tovalcev odgovorila poročevalca o zakonu Ginaldi (KD) in Biasutti (KD) ter odbornik za finance Coloni, odbornik za načrtovanje De Carli in predsednik odbora Comelli.
Mela o finančnih težavah bolnišnic
V zvezi s težavami bolnišnic pri izplačevanju plač svojim uslužbencem, je deželna uprava, ki ima od
1.	januarja pristojnost in odgovornost za upravljanje bolnišnic, za vzela stališče v svojem tiskovnem poročilu. Najprej ugotavlja, da ni doslej prejela niti ene same lire od obljubljenih državnih prispevkov iz vsedržavnega sklada za bolnišnice. Zaradi tega sta odbornika za finance Coloni in za zdravstvo Tri-
pani posegla pri upravah bolnišnic in posredovala predlog, naj uprave iz lastnih sredstev izplačajo plače, ki jih bo dežela nato vrnila blagajnam bolnišnic. Poleg tega sta odbornika pozvala vse bančne zavode, naj v čim večji meri prispevajo k delovanju bolnišnic In naj jim dajejo primerna posojila.
Nove najdbe kosti v morju pri Sv. Soboti
Tudi včeraj se je nadaljevalo delo potapljačev pri pomolu čistilnice nafte pri Sv. Soboti pod panta-lejmunskim gričem. Iz globine so karabinjerji prinesli na površje še precej koščenih drobcev, ki jih je
prekrivalo pol metra blata.
Na kraju najdbe so včeraj bili preiskovalni sodnik dr. Sergio Serbo, poveljnik karabinjerjev podpolk. Marzella in načelnik sodne skupine karabinjerjev kap. Bertucci, katerim sta miljski poročnik Riccio in škedenjski marešal Scalabrin orisala težave in uspehe raziskave morskega dna. V prihodnjih dneh bodo pričeli z iskanjem tudi dlje od obale, kjer so nacisti odmetavali kosti s čolna, medtem ko so kosti, ki so jih v teh dneh našli, odmetavali ob slabem vremenu in razburkanem morju kar s pomola.
KONGRESA SEKCIJ KPI
Danes ob 15. uri bo v dvorani krožka «Pečar» kongres sekcije KPI Pra-tolongo, ob 16. uri pa v Ljudskem domu v Skednju kongres krajevne sekcije.
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Danes, 1. februarja, ob 20.30 v dvorani p.d. «Ivan Cankar», Ul. . Montecchi 6/IV. nadstropje
PREMIERA
Bertolt Brecht
IZJEMA IN PRAVILO
(Die Ausnahme und die Regel)
Igra za pouk (prvič v slovenščini)
Prevod: HERBERT GRtIN Scena: IVAN VERČ Kostumi: MARIJA KOBI Songi in glasbena oprema: IVAN MIGNOZZI Korepetitor: IGNACIJ OTA Lektorica: MIRA SARDOČ Asistentke kostumografije
in šiviljska dela: LUČANA PRIBAC, MARGARET NADUŠEK IN DISLA SPETIČ Dramaturško vodstvo in režija: SERGEJ VERČ
Trgovec...................BORIS	MIHALIČ
Vodnik....................IGOR	SANCIN
Kuli................. .	. BORIS KOBAL
Policaj in	sodnik .	.	. i SAMO	SANCIN
Kulijeva	žena.............ROSANNA TUL
Tehnični ansambel: Franc Meula. Alenka Čepar, Dušan Milič, Franko Rapotec, Klavdij Prašelj
Ponovitvi: jutri, 2. februarja 19 75, ob 17. uri in v četrtek, 6. februarja, ob 20. uri v isti dvorani.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii
SEJA NAČELNIKOV SKUPIN POKRAJINSKEGA SVETA
Različna stališča o uporabi slovenščine v pokrajinskem sveta
Pokrajinski svet se bo sestal šele v četrtek, 13. februarja
Včeraj opoldne so se sestali načel- I psi značko za leto 1975. Zainteresi-niki svetovalskih skupin pokrajinskega ' rani lahko dobijo značke v občinskem
sveta, ki so na predlog predsednika pokrajine Zanettija najprej razpravljali o delu pokrajinskega sveta v prihodnjem razdobju. Načelniki skupin so se strinjali, da je treba urediti odnose z uslužbenci in sestaviti novo pogodbo, na kar , se bo lahko sestal pokrajinski vet. Zato so tudi predvideli, da bo prva seja pokrajinskega sveta v četrtek, 13. februarja, naslednja pa v četrtek, 20. februarja.
Načelniki skupin so nato obravnavali pravilnik pokrajinskega sveta, o katerem je že bil govor pred leti in za katerega so se takrat načeloma že dogovorili, razen o dvanajstem členu, ki predvideva uporabo slovenščine v pokrajinskem svetu. O tem členu je na včerajšnji seji prišlo do širše razprave in do različnih stališč. Kot je znano, so ta popravek predlagali komunistični svetovalci, ki so ga včeraj tudi ponovno zagovarjali, kot ga je zagovarjal socialistični svetovalec Volk, ki je to vprašanje tudi sprožil med proračunsko debato decembra lanskega leta. Načelniki skupin niso sprejeli nobenega dokončnega sklepa in šo še samo dogovorili, da bodo o zadevi še razpravljali-
Debata v pokrajini je tesno povezana z razpravami in pogajanji, do katerih je prišlo v prejšnjih dneh med petimi tajniki strank leve sredine in ki se nanaša na uporabo slovenščine v tržaškem občinskem in v pokrajinskem svetu. Na tej osnovi je bil za tržaški občinski svet sestavljen osnutek resolucije strank leve sredine, ki je na dnevnem redu seje občinskega sveta v okviru razprave o resolucijah, ki so jih predložile raz. ne skupine ob zaključku proračunske debate in torej kot odgovor na resolucijo komunističnega svetovalca Spetiča.
davčnem uradu na Trgu Granatieri 2 (III. nadstropje, soba 272).
Komisija odobrila deželni obračun in proračun 1975
Prva stalna deželna komisija je odobrila z večino glasov obračun Za lansko finančno obdobje in proračun za tekoče leto. Proti finančnima dokumentoma so glasovali zastopniki KPI in MSI, svetovalec KD Chine! lato pa se je glasovanja vzdržal.
Včeraj sta pesegom raznih sve-
....
OB POSREDOVANJU DEŽELNEGA ODBORNIŠTVA
DOSEŽEN SPORAZUM IK DREHER IN BIVŠO PREDILNICO S. GIUSTO
Noben uslužbenec ne bo ob delo
• Tržaški župan obvešča, da bodo morali imeti od 1. marca dalje vsi
Na sedežu deželnega odborništva za trgovino in industrijo so včeraj podpisali dva pomembna sporazuma med delodajalci in sindikalnimi zastopniki. S prvim so preklicali odpuste z dela v tovarni Filmanmade (nekdanji predilnici S. Giusto), z drugim pa so se sporazumeli za bodoče delovanje pivovarne Dreher.
Na tak način sta rešeni dve od najvažnejših trenutkih sindikalnih vprašanj, sicer pa sporazum za Dreher ni dokončen in bo v prihodnjih tednih lahko spet prišlo do zaostritve, če bodo lastniki skušali skrčiti proizvodnjo, da bi nato lahko bolje utemeljili sklep o zaprtju pivovarne. Pivovarne za sedaj ne bodo zaprli, vendar novi lastnik — mednarodna družba Whitebread-Hei-neckeri — še vedno vztraja pri zahtevi, naj dovolijo odpreti novo tovarno v industrijski coni — za kar naj dežela in rotacijski sklad prispevata 8 milijard Ur! — in naj obenem dovolijo, da na sedanjem področju zgradijo stanovanjske bloke, kar bi jim spet prineslo v žep nekaj milijard. Sporazum predvideva. da ne bodo zaprli pivovarne, dokler ne bo obratovala nova, da medtem ne bodo odpustili nobenega uslužbenca in niti skrčili proizvodnje, kar bodo morali jamčiti med občasnimi sestanki s sindikalnimi organizacijami.
Sporazum za bivšo predilnico S. Giusto pa predvideva, da lastniki prekličejo odpuste za vseh 52 odpuščenih delavcev, ki bodo za sedaj v dopolnilni blagajni, s katero bodo za 45 dni zagotavljali prejemke v znesku celotne plače. Medtem bo deželno odborništvo poskrbelo za ustrezno reišitev krize te tovarne.
Neuravnovešen moški oskrunil kip Marije v templju na Vejni
Včeraj popoldan je neuravnovešen moški, ki naj bi po mnenju očividcev imel kakih 35 let, hudo poškodoval kip fatimske Marije v templju na Vejni. Moški, ki je nosil modre hlače ter vetrovko in ki je imel zelo kratke lase, se je kipu približal nekaj po 16. uri ter ga spodnesel s podstavka, tako da se je prevrnil. Pri tem se je leseni kip precej poškodoval:	glava se je
razbila, odletelo je nekaj prstov, poleg tega pa se je podstavek precej polomil. Po neuravnovešenem dejanju je moški pobegnil iz templja, kjer je bUo takrat nekaj oseb, v bližnji gozd.
Po prvih preiskavah, ki jih vodijo agenti tržaške kvesture s pomočjo orožnikov, kaže, da je bil mož v bližini Vejne že dopoldan, saj sta podobno osebo videla duhovnik Milani ter rektor Fra Giacomo. Že takrat se je mož precej čudno obnašal.
Ponoči so aretirali skrunilca. Gre za 35-letnega Armida Furlanicha iz Ul. Giulia 27. Furlanich je prizna! dejanje. Nad kipom se je maščeval, je rekel Furlanich — ki se je že zdravil v umobolnici — ker so ga duhovniki hoteli umoriti.
Furlanicha so aretirali agenti železniške policije, ker je razbil stekla izložbe trgovine Moncini. Na kvesturi so opazili, da je podoben skrunilcu kipa. Na vprašanje kje je bil.
OBČNI ZBOR NŠK V TRSTU
Poziv oblastem da omogočijo delovanje
Sinoči je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu redni občni zbor Narodne in študijske knjižnice v Trstu. Po pozdravnem govoru predsednika in branju obširnega poročila z obračunom za lansko leto ter predračunom za prihodnje, ki ga je podal upravnik NŠK in namestnik tajnika prof. Stanislav Kodrič, so sledili pozdravi Miroslava Košute v imenu SKGZ, Jara Dolarja v imenu Narodne in univerzitetne knjižnice' iz Ljubljane ter dr. A. Vemierja, ravnatelja deželnega odborništva za kulturo. Po krajši razpravi, med katero je odv. dr. A. Kukanja phedlagal, naj občni zbor naslovi pozive prosvetnemu ministrstvu, vladnemu generalnemu komisariatu, deželni vladi in ostalim javnim ustanovam, naj z ustreznimi sorazmernimi prispevki iz javnih sredstev v smislu veljavnih u-stavnih, zakonskih in drugih določb omogočijo čimbolj uspešno delovanje NŠK v Trstu, je zbor soglasno odobril poročilo o lanskoletnem delovanju, obračun za leto 1974 in predračun za leto 1975 ter načrt delovanja v prihodnjem letu.
Na predsednikov predlog so bili sprejeti med člane NŠK prof. Aljoša Volčič in dr. Karel šiškovič, predsednik oziroma ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta, zato, da bi obe ustanovi čimbolj uspešno sodelovali, Boris Race, predsednik SKGZ in prof. Aleksander Kriščjak.
Nato je Milan Bolčič predložil dosedanjemu odboru razrešnico ter njegovo delo pohvalil. Občni zbor je predlog razrešnice odobril in izvolil tričlanski nadzorni ter devetčlanski upravni odbor, v katerem bo predvidoma novi tajnik NŠK prof. Gojmir Budal. Člani nadzornega odbora so Milan Bolčič, Dušan Hreščak in Franjo Kosovel, člani upravnega odbora pa prof. Gojmir Budal, Živa Gruden, prof. Stanislav Kodrič, prof. Miroslav Košuta, Dušan Križman, Ivo Marinčič, prof. Samo Pahor, ing. Stanislav Renko in prof. Franc Škerlj.
Na predsednikov predlog je občni zbor sklenil, naj se novi odbor konstituira na prvi prihodnji seji s priporočilom, naj bo novi tajnik glavnega odbora prof. Gojmir Budal, načelniki odsekov pa: za zgodovino — Drago Pahor, za etnografijo — živa Gruden, za slovenski jezik — Samo Pahor.
Občni zbor je izrekel čestitke svojim članom dr. A. Kukanji, Dragu Pahorju in Ubaldu Vrabcu, ki bodo letos dosegli 70. leto. Zbor je izrazil tudi solidarnost s prof. Samom Pahorjem v njegovih naporih za uveljavljanje slovenščine v javnosti ter naročil novemu odboru, naj v okviru zmogljivosti določi primeren prispevek za Slovenski sobdamostni sklad.
TV oddaja o zagonetni smrti prof. flenriqueza
Minuli teden je posebna televizijska ekipa italijanske TV za rubriko «G 7» posnela v našem mestu oddajo o zagonetni smrti prof. De Henriqueza v povezavi z zbiranjem dokumentov o nacifašističnih zločinih v Rižani. V razgovor z vodjem oddaje so posegli upokojeni general Olivo, gostilničar, h kateremu je De Henriquez pogosto zahajal, čuvaja zbirk Henriquezovega muzeja, Henriquezova žena in časnikar Albin Bubnič.
Največ je o pokojnem Henriquezu, o njegovem svojevrstnem značaju
in o pomonu njegovih zbirk, doku-je odgovoril: «Na Vejni, kjer sem j mentov in razgovorov zlasti z naci-razbil kip!»	| stičnimi oficirji in njihovimi kola-
boracionisti z generalom Espositom na čelu, povedal general Olivo. O zagonetnosti profesorjeve smrti pa sta največ, čeprav zagonetno a vendar z očitnim prepričanjem, da gre za zločin iz razlogov, ki so povezani s procesom o Rižarni, govorila gostilničar in njegova hčerka. Albin Bubnič, katerega izjava je bila zelo skrajšana, pa je dal na razpolago fotokopije Henriquezovega zvezka z napisi zapornikov v Rižarni.
Oddaja je bila strokovno dobro narejena, dovolj napeta in razgibana. Uspelo ji je prikazati, tudi z vključitvijo še neobjavljenega intervjuja z De Henriquezom iz leta 1971, čudaški značaj tega zbiratelja orožja in vsega, kar je povezano z vojnimi grozotami. Čeprav je bila Rižarna le posredno predmet oddaje, je njen avtor Franco Bian-cacci pri omenjanju žrtev Rižarne povsem prezrl Slovence in Hrvate, ki so bili v vebki večini.
Divje zasledovanje ukradenega minija
Sinoči je1'15 tržaška policija'JdKr3è‘ zasledovala po mestnih ulicah ukradeni rdeči mini minor, v katerem sta bila dva mlada fanta. Vozilo je zaradi prevelike hitrosti na ovinku v začetku Ul. della Tesa zaneslo, tako da je oplazilo porkiran avtomobil. Pri tem je počila zračnica prednega kolesa in mini miror je trčil še v druga tri vozila in tu končal svojo pot. Eden izmed fantov, dolgolasi plavolasec, je skočil iz avtomobila in se pognal v beg, drugi pa — 20-letni Silvio Blascovich iz Koprske ulice 5/1 — je ostal v vozilu ranjen. Prepeljali so ga nemudoma v bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom desne golenice in piščali ter hud udarec v glavo. Zdraviti se bo moral vsaj dva meseca. Blascovichev pajdaš je, kot rečeno, pobegnil in zaenkrat ga policisti še niso staknili.
Se ena debata o Vidalijevi knjigi
Debatni večer, ki ga je krožek «Che Guevara» vriredil sinoči v dvorani v Ulici Madonnina o Vidalijevi knjigi «Dnevnik XX. kongresa», je bil na trenutke tudi zelo bučen in bi se bil kmalu celo izrodil, kajti padali so ostri, hudi očitki. O knjigi je najprej spregovoril dr. A-dolfo Scalpelli, urednik publikacije «Italia contemporanea» in direktor milanskega zavoda za zgodovino odporniškega gibanja, ki je svojo a-nalizo začel z ugotovitvijo, da je Vidalijeva knjiga kočljiva. Pri a-nalizi knjige je dr. Scalpelli analiziral tudi nekatere dogodke v delavskem gibanju v svetu in tudi v Italiji po XX. kongresu KP SZ, ki je po njegovem nekakšna prelomnica v zgodovini delavskega gibanja na svetu.
Dokaj enostavni, morda tudi preveč, preprosti analizi knjige, je sledila daljša razprava, v kateri pa je prišlo tudi do ostrih besednih spopadov med Vidalijem in skupino a-narhistov, zlasti ko je stari tržaški anarhist Tommasini opisal zgodbo tržaškega komunista Calligarisa. Vi-dalijevega vrstnika, ki je izginil v Sovjetski zvezi in to njegovo zgodbo povezal tudi z Vidalijem. V tej zelo ostri polemiki so se omenjala tudi druga imena mrtvih, pri čemer je Vidali vse očitke zavračal.
Izmed diskutantov moramo omeniti še Perinija in Tonela iz stare Vidalijeve garde. Perini se je vrnil v prva povojna leta in «ugotovil», da je komunistična paxtija v Trstu postala zares internaciona-listična šele po letu 1948, češ da sta prej v Trstu «trčila med seboj le dva nacionalizma, italijanski in jugoslovanski». Claudio Tonel se je prav tako v ostrem tonu lotil iste teme in v zvezi s tem omenjal beograjskega «Komunista» in tudi naš list, ki da sta bila krivična do Vidalijeve knjige. Po njegovem je bila v Trstu «prva antistaiinistična borba» leta 1948, ko se je Vidali s svojimi uprl dotedanjemu «surovemu jugoslovanskemu stalinizmu».
Vidali, ki je na koncu napravil kratek povzetek in odgovarjal predvsem na očitke anarhistov, ni odgovoril na vprašanje Miloša Kodriča «o nacionalizmih v Trstu» in o «jugoslovanski okupaciji», glede Primorskega dnevnika in beograjskega Komunista pa je rekel, da se na to sploh ne splača odgovarjati.
iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiruiiuiifnmiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiii
DREVI V SLOVENSKEM AMATERSKEM GLEDALIŠČU
Slovenski krst Brechtove igre «Izjema in pravilo»
V Slovenskem amaterskem gledališču v Trstu, ki ima svoje prostore pri prosvetnem društvu «Ivan Cankar» v Ul. Montecchi 6 pri Sv. Jakobu, bo drevi ob 20.30 otvoritvena premiera letošnje gledališke sezone. Zaradi nenadne bolezni v ansamblu bi morala biti premiera že v četrtek, a so jo zadnji hip prenesli na danes.
Gledališče je kot prvo premiero v letošnji sezoni izbralo «igro za pouk» nemškega dramatika in gledališkega reformatorja Bertolta Brechta «Izjema in pravilo».
Igra sega po času nastanka v leto 1930, ko je Brecht napisal vrsto krajših iger, znanih kot «didaktične drame». Le-te predstavljajo pomemben, če že ne odločujoč mejnik v vsem nadaljnjem Brechtovem pisanju za gledališče. «Izjema in pravilo» je eno od Brechtovih del, ki ga gledališki ustvarjalci, režiserji in teatrologi, najbolj cenijo. Mikavnost dela je v paraboličnem poetičnem izražanju, v formalni podobi dela, ki je omejena na najnujnejše ter nemara v jasnosti sporočila. Hkrati pa je «Izjema in pravilo» zelo jasen primer, kakršnega ni avtor mogoče nikoli več dosegel, kako je mogoče z izredno natančnostjo spojiti sporočilnost z oblikovnostjo dela, tako v, poetičnem kot v dramskem pomenu te besede.
«Izjemo ir pravilo» je že pred več kot dvajsetimi leti prevedel za Delavsko gledališče v Ljubljani pokojni Herbert Grm, a do uprizoritve tega dela na Slovenskem ni še nikoli prišlo. Slovensko amatersko gledališče je zatorej prvo slovensko gledališče, ki bo to pomembno Brechtovo delo uprizorilo prvič v slovenščini in s tem prispevalo svoj skromni delež k razumevanju Brechtovega in sodobnega gledališča nasploh.
Karabinjerji na sledi
mlademu roparju
Po dolgi preiskavi so karabinjerji končno prišli na sled enemu od treh mladih izprijencev, ki so 22. oktobra oropali za skoro en milijon lir 70-letno Albino Umek. Priletna ženska, ki se je ukvarjala s prekupčevanjem valute na pokritem zelenjadnem trgu, se je tistega večera vračala domov, ko pa je stopila v vežo poslopja v Ul. del Bosco 3, kjer je stanovala, sta jo napadla dva mladeniča. Iztrgala sta ji torbico, v kateri je imela dinarjev in druge valute za 1 milijon lir in jo vrgla na tla ter pobegnila s pajdašem, ki ju je čakal pred vrati. Umkova se je morala zateči v bolnišnico, kjer je bila na zdravljenju teden dni.
Karabinjerji so zasledili enega od članov tolpe — 22-letnega Claudia Saina iz Ul. S. Maurizio 3. Sodišču so ga prijavili zaradi ropa v obtežilnih okolnostih. doslej pa ga niso ujeli, ker je že pred časom izginil, po vsej verjetnosti v tujino.
Razna obvestila
PD Kraški dom iz Repentabra vabi na sestanek o športu, ki bo v torek, 4. februarja, ob 20. uri v občinski kopalnici v Repnu. Razpravljalo se bo o sodelovanju s ŠK Kras iz zgoniške občine. Vabljeni vsi športniki.
V torek, 4. februarja, ob 20.30 bo v Slomškovem domu v okviru niza predavanj «Srečanja o zakonskem življenju» četrto srečanje. Na tem srečanju bo govoril dr. Marijan šef ob diapozitivih in bo predaval o temi «Telo v službi ljubezni».
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
Danes ob 16.00 in 20.30 bo skupina «Associati» predstavila igro D. Fab-brija in D. Lajola «Il vizio assurdo». IV. abonmajska predstava. Predzadnji dan. Rezervacije pri Osrednji blagajni (tel. 36-372 — 38-547).
AVDITORIJ
Drevi ob 20.30 VI. revija Teatro oggi «Renzo in Ana» (Oberòster-reich) F. X. Kroetza. Rezervacije pri Osrednji blagajni (tel. 36-372, 38-547).
VERDI
Danes ob 16. uri (za red S) ponovitev opere L. Challyja «Sen, morda pa ne» in dela Manuela de Falle «Trikotni klobuk».
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE IVAN CANKAR
HLAPEC JERNEJ IN
NJEGOVA PRAVICA
(Dramska freska v dvanajstih postajah — dveh delih) Odrska priredba:
JOŽE BABIČ Scena in kostumi: VLADIMIR RIJAVEC Glasbena oprema:
france Lampret
REŽIJA:
JOŽE BABIČ
Jutri, 2. februarja, ob 16. uri — izven abonmaja.
IzletL
Slovensko planinsko društvo Trst organizira jutri, 2. februarja izlet na Vrh, Rupo in Doberdobsko jezero. Zbirališče na železniški postaji ob 9.45. Odhod vlaka od 10.07.
SPDT priredi v nedeljo, 2. februarja, za otroke s Proseka - Kontovela sprehod s smučarskim suhim treningom. Zbirališče ob 10. uri pri Kržadi. Vodja izleta Alenka Starc.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 1. februarja
IGNAC
Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob
17.10	— Dolžina dneva 9.43 — Luna vzide ob 23.46 in zatone ob 9.35 Jutri, NEDELJA, 2. februarja SVEČNICA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 10,6 stopinje, najnižja 7,3, ob 19. uri 9,1 stopinje, zračni pritisk 1023,7 u-staljen, veter 3 km zahodni, vlaga
77-	odstotna, nebo 2 desetinki poobla-čeno, morje mimo, temperatura morja 9,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 30. in 31. januarja 1975 se je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 36 oseb.
UMRLI SO: 97-letna Clementina Verzegnassi vd. Decarli, 78-letna Carla Polacco por. Friedrich, 65-letna Albina Zabric, 67-letni Raoul Mini, 79-letna Vittoria Marzan vd. Bobig, 37-letni Quirino Godina, 76-letna Antonia Lotti vd. Curri, 69-letni Vittorio Bertoli, 71-letni Giovanni Bacci,
52-	letni Giovanni Bratta, 61-letni Lorenzo Mauri, 78-letna Giovanna Pontom, 76-letna Maria Grudenz vd. Do-lenz, 55-letni Marco Scrigner, 83-let-na Lucia Lugnani vd. Dolce, 87-letna Antonia Mattiassich vd. Clari, 70-let-na Antonia Padovan por. De Palma,
78-	letni Lodovico D’Este, 78-letni Ettore Colombetta, 76-letni Gastone Angeli, 74-letna Vincenzina Felitti vd. Ferrigno, 71-letna Emilia Potok, vd. Kertu, 84-letni Giovanni Quenzatti, 59-letni Vittorio Marchiò, 45-letni Guido Zeriali, 65-letna Margherita Catalano,
53-	letni Livio Colle, 74-letna Giovanna Nemez, 73-letna Maria Scabar vd. Stocca, 65-letni Giorgio Novi, 63-letni Giovanni Scaramella, 75-letni Santo Rossi, 78-letni Giuseppe Montonesi, 77-letna Maria Ferluga vd. Zupin, 75. letna Enrica Brustolin por. Scaltri, 76-letna Maria Mauri.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. uri)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2: All’Annunziata, Trg Valmaura 11.
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Il lungo buio» (Shinobugawa, Japonska, 1973). Režija Kei Kumai. Igrajo Komaki Kurihara, Yasushi Nagata. Premiera.
Ariston 16.00—22.00 «Orlando furioso». Barvni film, v : katerem igrajo Mariangela Melato, Ottavia Piccolo, Marilù Trio, Peter Chtel.
Nazionale 16.00 «Il magnifico emigrante». Barvni film, v katerem igra Terence Hill. Western.
Excelsior 15.30 - 17.40 - 20.00 - 22.15 «Gruppo di famiglia in un interno». S. Mangano, B. Lancaster, H. Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «La svergognata». Barvni film, v katerem igrajo Philippe Leroy, Leonora Bini in Barbara Bouchet. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Bello come un arcangelo». Landò Buzzanca, Paola Borboni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00—22.15 «Il saprofita». Barvni film, v katerem igrajo Valeria Moriconi, Al Cliver, Janet Agren. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 15.30 «Emanuelle». Barvni film, v katerem igrata Silvia Kristel in Marika Green. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «Fatti di gente per bene». Barvni film, v katerem igrata Giancarlo Giannini in Catherine De-neuve.
Capitol 16.30 «Amore mio non farmi male». Walter Chiari. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Cristallo 16.00 «L’uomo di mezzanotte». Barvni film, v katerem igra Buri; Lancaster.
Impero 16.30 «Un uomo e una donna». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Club privè per coppie raffinate». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Sistemo l'America e poi torno». Barvni zabavni film, v katerem igra Paolo Villaggio.
Ideale 16.00 «Bullit». Barvni film, v katerem igrata Steve McQueen in Jacqueline Bisset.
Vittorio Veneto 16.30 «Contratto marsigliese». Barvni film, v katerem igrata Michael Calne in Anthony Quinn. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Abbazia 16.00 «La prima notte di quiete». Barimi film. Igrajo Alain De-lon, Giancarlo Giannini in Lea Massari. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.00 «Pane e cioccolata». Film v barvah, v katerem nastopa Nino Manfredi. Film je za vse.
Mignon 16.00 «Piedone io sbirro». Film v barvah, v katerem igra Bud Spencer.
Radio 16.00—22.00 «La feccia». Barvni film. Igra William Holden.
Volta - Milje 17.00 «Yesse & Lester — due fratelli in un posto chiamato Trinità». Barvni zabavni western. Igrata Richard Harrison in Donald O’Brien.
.‘tq J. riinpjj.f *1 -lii'i •,-oA
MLADINSKI KROŽEK TRST
Ulica Ginnastica 72
vljudno vabi na
OTVORITEV NOVEGA SEDEŽA danes, 1. februarja, ob 17. uri
KB
DANES OB 20.30 V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA
VEČER FILMOV ALJOŠE ŽERJALA
—	9 zlatih kolajn petim dekletom «Krasa»
—	Svet Klavdija Palčiča
—	Sentimentalno potovanje
—	S. Maria de Iquique (Čile)
—	S poti po Mali Aziji
Vabljeni. Vstop prost
Šolske vesti
Odbor združenja staršev na učiteljišču «Anton Martin Slomšek» vabi vse starše na sestanek danes, 1. fc-bruarja 1975 ob 17. uri, na katerem se bomo podrobno pogovorili o bližnjih volitvah v nove šolske organe in zbrali predstavnike razredov ter kandidate za liste za šolski svet. Ker je sestanek velike važnosti za nadaljnji razvoj naše šole, se ga prav gotovo udeležite.
Prosveta
Krožek «Veliko gradišče» iz Grecane priredi danes ob 20.30 v srenjski hiši Prešernovo proslavo. Sodelujejo član SSG Stane Raztresen, pevski zbor «Slovenec» iz Boršta in vaška mladina.
Slomškov dom priredi v nedeljo, 2. februarja, v kinodvorani v Bazovici Prešernovo proslavo. Sodelujejo o-troški pevski zbor «Slomšek», harmonikarji, cerkveni pevski zbor in ansambel «Kondor».
Prispevki
Mali oglasi
NAŠEL se je 30. januarja zjutraj v Zgoniku volčjak z dolgo verigo. Telefonirati tekom dneva na št. 64-805.
V	počastitev spomina ob 3. obletnici smrti očeta Matevža Miliča daruje sin Rado 2.000 lir za Slovenski solidarnostni sklad.
V	počastitev spomina Ferdinanda Ferjančiča daruje Ema Pazdera 19 tisoč lir za Dijaško matico.
SOŽALJE
! PD Fi Prešeren iz Boljunca izreka globoko sožalje pevkama Nadji i® Sonji Žerjal ob bridki izgubi dragega moža in očeta Stojana.
Po dolgi in neozdravljivi bolezni nas je zapustila naša draga in nepozabna teta
MARIJA ŠKABAR vd. ŠTOKA
Pogreb drage pokojnice bo danes, 1. februarja, ob 15. uri s Kontovela št. 163
Žalostno vest sporočajo: nečakinja Zvonka z možem Darijem
ter Alenka in Andrej
Kontovel, 1. februarja 1975
Dne 30. t.m. je preminila naša draga sestra in teta
MARIJA ŠKABAR vd. ŠTOKA
Žalostno vest sporočajo: sestra Lojzka z možem, brat Anton z ženo, nečaki in nečakinje z družinami ter drugo sorodstvo
Kontovel, 1. februarja 1975
Zapustil nas je naš dragi
STOJAN ŽERJAL
Pogreb bo danes, 1. februarja, ob 15. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Boljuncu.
žalostno vest sporočajo: žena Nada, hči Sonja, brat Edvin z ženo Ido ter drugi sorodniki
Trst, 1. februarja 1975 Pogrebno podjetje Zimolo
1. februarja 1974 — 1. februarja 1975
ERMINIJA ŠTRUKELJ roj. SORČ
Mama, si vedno bolj v najinih srcih.
Lidija in Franka
Trst, Gorica, 1. februarja 1975
GORIŠKI DNEVNIK
7 OBČNEGA ZBORA V BOLJINŠK1 SRENJSu HIŠ!
Prosvetno društvo «France Prešeren3 je krepko zaoralo kulturne brazde
Izčrpno poročilo predsednika Slavca o dosedanjem delu in bodočih načrtih ki se morajo uresničevali v okviru priprav na odprtje norega Kulturnega doma
Prosvetno društvo «France Pre-do^w 'Z ®°ljunca Je imelo v sre-Ortk' Jarluarja, redni občni zbor.
1	^ništvo in članstvo društva, ki v lepem številu napolnilo dvo-
D n° srenjske hiše, je kot običajno njo® e^al° svoj° dejavnost od zad-ni Učnega zbora, proučilo seda-JP^ožaj ter pestavi jalo temelje načrtom za bodoče še plod-ohi-6- ^elovan3e. Kot je tudi že CaJ v Boljuncu, je občnemu zbo-prisostvovalo več gostov. S svo-, Prisotnostjo je društvo počastil enzul SFRJ Kovačič, obenem pa so Prisotni ter občni zbor tudi pojavili še tajnik SPZ Dušan Kalc, ago Ota za dolinsko občinsko u-^ avo, Silvester Metlika za boljun-v ' katoliški Mladinski dom in Slo-
2	sk° skupnost, Bogomil Zobec za šn t? ^°rcev, Marino Pečenik za V ,7' Peter Krmec za PD «Fran
autunni» od Domja, Stano Žerjal ko Pustni odbor, Robert Ota za vaš-ggrj^tovsko ter pevovodja Drago
j ^ni zbor je odprl predsednik a ^°jko Slavec, ki je podal no a edniško Poročilo. Naj ob tem šarimo, da tako izčrpnega in S obljenega poročila že dolgo nis-iJj.PPeli priložnosti slišati na ob-nj, odborih naših društev. Predsed-k boljunskega prosvetnega društva dn • ^rP110 posegel v dosedanje spanje v društvu ter nakazal Ve.ern’Ce za bodoče delovanje, tem-nie P9vezal društveno življe-Ijij. ? splošnim družbenim in poto CrUm dogajanjem v ožjem in šir-5em merilu.
Njegov prikaz dosedanjega delova-Ja Je bil sicer nekoliko čmo-nrw. - .foprav je vzporedno izšlo iz ki P6.3, oekaj pomembnih dejstev, n kažejo na občuten premik v bo-nskem kulturno prosvetnem živ-
ViteJU'-^ prvi vrst' i8 navedel obno-ev m pomladitev pevskega zbo-
8EJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
ZANIMIVA ENOTNA POBUDA MLADINE
Župan poziva občane k budnosti proti ^lugtdolenski fašističnemu in navadnemu kriminalu rugl
Danes se poročita
PIERINA FURLAN in
MARJAN KRALJ jjrroški partizanski pevski .. °r jima iskreno čestita ter JJpia želi obilo sreče na novi Zlvheniski poti
Danes se v Zgoniku poročita PIERINA FURLAN
in
Marjan kralj
nh-P Rdeča zvezda jima želi Voti Sre^e 710 novi življenjski
Danes si bosta izmenjala
Prstane
FIORELLA in EDI VISINTIN
..0bHo o,et želi šp<
sreče v novem življenju ortno društvo Vesna
Danes se v Zgoniku poročita PIERINA FURLAN
Marjan kralj
stitnV^rP.čencema iskreno če-z9onikkCm KR «Just Pegan»
Daves se poročita
Marta radetič
STANKO HROVATIN
ÌÌTrJ,a™fa skuPina SPD Tabor ìjenjuZel1 rnnogo sreče v živ-
se je organiziral v samo- [ morala biti dolžnost novega odbora skupnost ter izvolil svoj1 zbiranje gradiva o zgodovini Boljun-
3~-	------ ca in predvsem o deležu Boljunča-
nov v NOB. Ob tem je Slavec pozval vse starejše vaščane in bivše borce, da bi skupno z zbiralci gradiva preverjali in dopolnjevali podatke.
V nadaljevanju svojega govora se je predsednik dotaknil vprašanja odnosov med kulturnim in športnim delovanjem. Dejal je, da se morata oba dejavnika dopolnjevati v skupnem boju za napredek slovenskega življa v teh krajih. Prva dolžnost športnikov je, da se udejstvujejo v slovenskem okolju, ker jih le na ta način pot lahko privede tudi do kulturnih ustanov v vasi. Slavec je nato predlagal, da bi športno društvo nagrajevalo svoje tekmovalce na prireditvah prosvetnega društva, ker bi se s tem ustvarilo sožitje med kulturo in športom. Pri tem je omenil tudi izid prve številke časopisa «Glas iz Brega», ki je bila posvečena izključno problemom športa. Kot u-rednik časopisa je Slavec poudaril, da ne bo izšla druga številka, dokler ne bo prišlo do dokončnega dogovora o teži, ki bi jo morala v časopisu nositi kulturna dejavnost v Bregu.
Za tem je predsednik prešel na
ra, ki upravno
odbor. Zbor šteje sedaj 36 pevcev in 25 pevk, to pomeni nad šestdeset pevcev, kar je že samo po sebi naj-vernejši dokaz o agilnosti društva in njegovih posameznih predstavnikov. Treba je bilo namreč od hiše do hiše in spodbujati ljudi, da je akcija obrodila obilne sadove. Druga pobuda, ki se že uresničuje, je igralski tečaj. Veliko truda bo še treba, da bo tečaj, ki so ga razširili tudi na najmiajše v vasi, pokazal vidnejše uspehe. Poleg tega društvo razvija še druge dejavnosti, kot so predavanja, filmski in družabni večeri, izleti in drugo. Glede bodočih programov pa je Vojko Slavec omenil predvsem en dogodek, ki bo za Boljunec izredne važnosti. Kmalu bodo namreč v Boljuncu dogradili Kulturni dom, za katerega so se skupno z občinsko upravo dolga leta zavzemali. Največji napori društva in njegovega odbora bodo morali biti v prihodnji sezoni zato usmerjeni k otvoritvi doma. Novi odbor, je poudaril predsednik, bo moral glede tega razmisliti o sodelovanju z ostalimi prosvetnimi društvi v občini in bi zato moralo priti do sestanka z vsemi, kajti le s skupnimi močmi lahko bolje uspe množična prireditev.
Predsednik je nato dejal, da bo
(Nadaljevanje na 8. strani)
iiiuiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiUHmimi'UH'iiiiiimiiiviHiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniifii!iiiiii!iiit!iiiii
SEJA ZVEZE TRGOVINSKIH ZBORNIC V PORDENONU
Statut deželne agencije dobavo naročil podjetjem
Agencija bo v stalnih stikih z velikimi italijanskimi in tujimi podjetji
Pred dnevi se je v Pordenonu sestal svet deželne zveze trgovinskih zbornic, kateremu predseduje Delio Lupieri. Osrednje vprašanje sestanka je bila ustanovitev in dokončni statut agencije za dobavo naročil podjetjem na področju dežele, torej a-gencije, ki bo v stalnem stiku z velikimi italijanskimi in tujimi družbami in ki bo skrbela za razdeljevanje naročil malim in srednjim industrijskim podjetjem ter obrtnikom.
Agencijo bodo ustanovili pri tržaški trgovinski zbornici in ji bo predsedoval predsednik zbornice Caidassi, bo pa neposreden odraz zveze trgovinskih zbornic ter tesno povezana z deželnim odborništvom za industrijo in trgovino. V upravnem svetu a-gencije bodo zastopane vse deželne ustanove, ki se ukvarjajo s produkcijo: dežela, trgovinske zbornice, združenje industrijcev, združenje male in srednje industrije, obrtniki in ESA. Predvidena je tudi ustanovitev tehničnega odbora, v katerem bodo funkcionarji in strokovnjaki, ki bodo praktično delali in upravljali agencijo.
Statut morajo sedaj preučiti in odobriti še ustanove, ki so zainteresirane pri ustanovitvi agencije.
Predsednik Lupieri je nato poročal o obisku gospodarske delegacije, ki je bila v deželi Somogy na Madžarskem, kjer so razpravljali o lesu in o lesni industriji. Govorili so tudi o srečanju s predstavniki ministrstva za gospodarstvo in promet Bavarske, ki so decembra v Trstu prikazali možnosti industrije mraza v zvezi
OSMIČ A
V Mačkoljah je Ernest Smotlak odprl osmico ter toči pristno belo in črno vino.
.............................
IZ TRŽAŠKE KAZENSKE PRETURE
Nasilje brez vsake moči proti Romeu in Juliji» iz Rojana
v
Stiri mesece zapora očetu, ki je hčer pretepel, njenega prijatelja pa ranil
dvora^at^., P brezčutno ozračje autC	,so, za nekaj tre-
Svežino posl■|aI, žarki občutkov in N sedel FrVe ljubezni. Na srečo Pač D ,na zatožni klopi ljubezen, je te71- . ]e tudi Prav, tisti, ki s krvi?1bCUtl<€ .hotel s silo in celo °če ier, zatreti. Obtoženec je bil ^ ftoian ln	l^-lctne deklice
več m,^7: v kateiro se je že pred
P-v «p i^ala 3"1-™ je takoj ila mu	naklonjenost, dovo-
T’remliaiJe’ - , 1° je v avtobusu VarjaJa v so °' da sta se pogo-sPloh se ^ ^upniškem krožku in rijatj čush,”ed /“J™3 začelo raz-kì se poca*, ^ Prijateljstva,
^Platonske PijSnL ^ ^
deklici ,Pa ; je gr°bo nastopil oče
hči
dne
JZvedel Je ^vojo vzgojno vlogo "er je J?1al'50lj brutalen način: večkrat pretepel, nekega
n, Pa le zagrozil,
k fantu domov in
šel
Dasrvm ga ^ tak0 pretegnila t ’ da mu bo kri «briz-vseh koncev». Rojanska Pa se nista pre-a
on ji je včasih telei
• vseh kc dala^še^ Julii.a:!>
‘!ICer skrivaT^L5^ -Se lavala, funirà] al. Je' on J1 Je včasih tele-PriJateljiM Pa prosil kako skupno
0eŽI* *	.J0 Pozdravi. Ti
nedoIzni občutki pa so
očeta tako razburili, da je na cesti planil na fanta, ga zbil na tla in ga začel obdelovati s pestmi po obrazu. Iz žepa je tudi potegnil britvico, s katero je porezal fanta po obrazu in celo po očeh — samo po srečnem naključju ni fant oslepel, čeprav mu je prerezal trepalnico.
V sodno dvorano so ga pripeljali uklenjenega, proces je potekal kot običajno, med prepiri odvetnikov, strank in med pripombami publike. Obtoženec ni pokazal nobenega kesanja — tako je hotel «vzgojiti» svojo hčer . . . Priče, med katerimi številni sošolci in dva rojanska duhovnika, so potrdile, da med deklico in fantom ni bilo ničesar opolzkega ali sumljivega, tožilec je zahteval obsodbo in pretor je obtoženca res obsodil. Sicer pa na precej milo kazen — štiri mesece pogojnega zapora in na izplačilo škode in ga takoj izpustil na svobodo. Sredi vse te napetosti pa sta mirno in odsotno stala «grešnika». Proces ju v bistvu ni zanimal, saj je zanju bilo važnejše, da sta si spet lahko Lila blizu vsaj za ne kaj časa: ko ju niso starši opazovali sta si pomežiknila in nasmehnila, ko pa sta stopila eden mimo drugega, sta se nalahko dotaknila s komolci... :
z načrti gradnje terminala za meta-novod v Tržiču.
OB 17. URI V UL. GINNASTICA 73
Otvoritev novega sedeža Mladinskega krožka-Trst
Za Mladinski krožek iz Trsta je danes pomemben dan: po triletni in dokaj uspešni dejavnosti je namreč končno le prišel do primernega sedeža, katerega otvoritev bo popoldne ob 17. uri. Gre za srednje veliko dvorano, ki ni ne razkošna in ne najmodernejša. Je pa dvorana, ki jo krožek resnično potrebuje in katere se zato še toliko bolj veseli. V novem sedežu v Ul. Ginnastica 72 (krožku je prostor odstopil Dijaški dom), se bo lahko zbralo tudi sto ljudi, kar nikakor ni malo.
Dvorana, ki so jo pred kratkim temeljito obnovili, bo služila za različne dejavnosti. Omenili bi le. da bo v njej krožek imel predavanja. recitacije, projekcije filmov, razstave in družabne večere, poleg tega pa tudi seje in občne zbore. Kar se tiče predvajanja filmov, bi dodali, da je poleg dvorane še prostorček, v katerem bo projektor.
V novem sedežu je že nameščen barvni televizijski aparat z videokasetami, ki bo služil tako za gojence Dijaškega doma, kot tudi za člane Mladinskega krožka in kate rega so si nabavili prav pred kratkim z denarjem iz sklada vladnega komisarja.
Za otvoritev je krožek priredil kratek kulturni program, ki bo še ovrednotil pomembni dogodek. 0-srednja točka bo vsekakor srečanje z mladima zamejskima pesnikoma, Marijem Čukom in Acom Mermo-Ijo, ki bosta prebrala nekaj svojih poezij in bosta prisotnim orisala svoja lika. Na harmoniko bo nato zaigral akademik Miran Pečenik, ki spremlja tako Tržaško folklorno skupino kot tudi Tržaški partizanski pevski zbor. Poleg tega pa bo v dvorani tudi fotografska razstava, ki jo je v glavnem pripravila fotografska sekcija krožka. Sledila bo zakuska.
Ocenili bodo dosedanje uspehe celodnevne šole
Deželni odbornik za šolstvo in kulturo Volpe je imel te dni razgovore s predstavniki krajevnih uprav o vprašanjih šole. O razvoju in dosedanjih uspehih celodnevne šole v miljski občini je odbornika Volpeja seznanil miljski podžupan Bordon, ki je podčrtal pozitivne rezultate in izkužnje. Pri tem pa je Bordon poudaril, da je za razširitev šolskih centrov potrebna večja finančna pomoč dežele.
Odbornik Volpe je obljubil, da bodo zahteve za celodnevne šole preučili v okviru predlogov in zahtev vseh občin, ki imajo take šole, in finančnih možnosti, ki bodo morale biti zagotovljene z zadevnimi predpisi. Odbornik Volpe je tudi povedal, da namerava sklicati posvetovalni sestanek s predstavniki zainteresiranih občin, da bi skupaj ocenili dosedanje izkušnje in uspehe šol s celodnevno zaposlitvijo.
Zaradi ostavke članice manjšinske konzulte Di Giannantonio, bo treba na izpraznjeno mesto najprej izvoliti novega člana in šele potem bodo konzulto lahko ustanovili
terem so poudarili občutno škodo za [ pravzaprav priprava na 10. po-
Jutri konjjrcs mcslne sekcije RPI
Jutri ob 9. uri bo v Gorici mestni kongres komunistične partije. Ta bo
vsedržavni
Na jutrišnjem zborovanju bo imel glavni govor tajnik mestne sekcije Boris Coceani. Kongresu bo predsedoval pokrajinski tajnik KPI Tullio Paiza. Dela se bodo nadaljevala tudi prihodnji petek, soboto in nedeljo.
Slovence, ki predstavljajo pretežni | krajinski, oziroma 14. del delovne sile in ki se ne bi v j kongres KPI. primeru brezposelnosti mogli zaposliti niti v kmetijstvu, odkar so jim odtujili zemljo za industrijske, cestne in družbene infrastrukture.
Zavarovanje delovnega mesta je vrhu vsega zelo pekoče vprašanje tudi zaradi tega, ker je lastnik podjetja zagrozil z zaporo začenši s 3. februarjem.
Medtem se vrstijo pobude najrazličnejših rjejavnikov, da do najhujšega ne pride. Deželni komunistični svetovalci so poslali predsedniku deželnega sveta nujno vprašanje, kaj namerava dežela napraviti, da ravnateljstvo LACEGO odstopi od svojega sklepa in da ne poveča težav že itak hudo prizadetega prebivalstva naše pokrajine zaradi skrčenja delovnega časa v številnih obratih.
Svetovalci predsednika deželnega sveta tudi sprašujejo, kako namerava zajamčiti nadaljevanje proizvodnje.
Prosvetno društvo «Naš prapor» Pevma — Oslavje — štmaver priredi v torek, 4. februarja, ob 20.30 v zgornjih prostorih gostilne «Pri Tildi» na Oslavju
PREŠERNOVO
PROSLAVO
PROGRAM:
—	priložnostni govor
—	nastop Sovodenjskega noneta
—	recitacije domačih dijakov
Vljudno vabljeni!
«Že dolgo časa začenjamo občinske seje z opozarjanjem na dramatične dogodke, ki zastrupljajo naše demokratično sožitje,» je župan De Simone dejal v uvodnem delu sinočnje seje, ko je govoril o fašističnem zločinu v Empoliju. Ta veriga atentatov se je začela s Kmečko banko v Milanu in se razširila tudi v naše kraje. Gre za dogodke, ki imajo skoraj vedno en sam obraz: fašističen. Izrazi solidarnosti danes ne pomenijo dosti več; premalo je zahtevati večjo varnost, nadzorstvo nad orožjem in odpravo džungle v sodstvu, ki jemlje ugled državi in jo napravlja nemočno. Župan je obsodil politiko, pomešano s kriminalom, ki se loteva ugrabitve otrok in tatvin in ki so po previdnih ocenah prinesle storilcem samo v Milanu v vsem tem času okoli 400 milijard lir.
«Proti fašističnemu in proti navadnemu kriminalu moramo postaviti enotno fronto, če se hočemo rešiti, je nadaljeval župan. Potrebno je premagati strah in molčečnost. Če ne bomo potolkli fašizma tudi v ideološkem pogledu, nas bo požrlo, kajti nasilje in kriminal se uveljavljata samo nad šibkimi. S tega odgovornega in ljudskega predstavništva pozivamo občane, naj bodo budni in močni v boju proti kriminalu, fašizmu in naj sodelujejo v novem odporniškem gibanju,» je župan zaključil svoje izvajanje.
V	nadaljevanju seje je načelnik svetovalcev PSI Dellago opozoril občino na potreb-) po asfaltiranju ceste na «borjač» in razsvetljave nekaterih cest v Pevmi ter je nato vprašal, kdaj bodo sklicali konzulto za Slovence katere člani so že dobili od občine uradna imenovanja. Potem ko je misovec Pedroni zahteval umik iz prodaje knjige o Gorici, ki jo je izdala občinska u-prava, češ da potvarja zgodovinska dejstva, je odbornik za javna dela Agati odgovoril svetovalcu Dellagu, da predlaganih del na Oslavju in v Pevmi, ki so potrebna, niso izvedli v predvidenem roku zaradi pomanjkanja sredstev in da jih bodo po vsej verjetnosti opravili še v tem letu.
Glede sklicanja manjšinske konzulte pa je župan De Simone dejal, da je profesorica Dl Giannantonio, ki je bila vanjo izvoljena na seji občinskega sveta, kot ena izmed treh strokovnjakov, podalo ostavko na svoj položaj in da bodo zato morali najprej izvoliti na izpraznjeno mesto novega člana konzulte in šele potem bo konzulto mogoče konstituirati.
V	nadaljevanju seje je tekla beseda o rajonskih svetih, toda o tem jutri.
Pobude za zavarovanje delovnega mesta v LACEGO
Sindikalni predstavniki so včeraj opoldne seznanili delavce kartonaž-ne tovarne LACEGO v Rubijah pri Sovodnjah z izidom sestanka članov tovarniškega sveta podjetja ter sindikalnih predstavnikov z načelniki skupin v deželnem svetu. Skupščina delav; \ -ga kolektiva je odobrila stališče svojih predstavnikov, da pogojujejo zahtevo lastnika podjetja na krožni sklad, s katero zahteva prispevek 400 milijonov lir za premostitev nelikvidnosti, z jamstvom po ohranitvi trajne zaposlenosti 280 delavcev, ki so jih pred šestimi meseci vpisali v dopolnilno blagajno s 24 urami. Delavci so zlasti pozdravili tisti del utemeljitve stališča svojih predstavnikov, v ka-
13. KONGRES ORGANIZACIJE KATOLIŠKIH DELAVCEV GORIŠKE
Za naše ljudi ob vznožju zapadnih Brd so pripra. vili program s petjem, folkloro in gledališko igro
Slovenci v krminski občini pa tudi v tamkajšnji okolici (prece i Slovencev živi v občinan Dolenje, Muš,
Še prej pa bodo domačini imeli majhno uvodno slovesnost Večer se bo pričel v osrednjem mestnem
Koprivno, pa dalje v bližnjih obči- | gledališču v Krminu ob 20. uri.
nah videnske pokrajine) se bodo drevi zbrali v mestnem gledališču v Krminu, kjer so jim prosvetni delavci pripravili vsebinsko bogat «2. slovenski večer». Letošnjo organizacijo večera je prevzel Kulturni krožek briške mladine, ki združuje mlade s Plešivega in iz Krmi-na. Mladi so prosili za pomoč Stalno slovensko gledališče. Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete.
Uvodoma smo napisali, da bo letošnji večer bogat in raznolik. To v nasprotju s prvim večerom, ki je bil novembra 1973, ko je bila teža na zborovskem petju. Letos bo program obsegal pevske, jolklome in dramske točke Nastopila bosta dva moška zbora «Valentin Vodnik» iz Doline pri Trstu in «Mirko Filej» iz Gorice. Vsak bo zapel po štiri pesmi. Sledil bo priložnostni navor pesnika Filiberta Benedetiča, ki je po starših briške krvi. Benedeiič bo govoril n kulturnih vprašanjih našega človeka. Sledil bo nastop folklorne skupine iz Sovodenj s spletom belokranjskih plesov, nato pa bo nastopil zabavni ansambel «Lojzeta Hledeta» iz Števerjana. Po odmoru pa bodo nastopili igralci Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta s štokovo enodejanko «Mutasti muzikant».
lllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIItlllllUIIIIIIIIIIIIINIIMUItHIIIIIIIIIIIII'XIIIIIIIIIIIIIIlllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItUllllUllllllllllllin
USPEH AKCIJE SINDIKATA SLOVENSKIH ŠOLNIKOV
Korak k uresničitvi upravičenega predloga za odpravo popoldanskega šolskega pouka
V pričakovanju boljše rešitve bodo verjetno v kratkem začasno podaljšali pouk med opoldanskimi urami ter določili odhod avtobusov za 14. uro
Kako urediti šolski pouk na slovenskih srednjih šolah v Gorici, da dijaki, ki prihajajo v šole iz okolice, ne bodo po ves dan zdoma, brez nadzorstva, ob slabi prehrani ter konec koncev tudi ob slabih didaktičnih uspehih, kajti deveturni pouk na dan, kolikor časa traja delo ria tistih slovenskih višjih srednjih šolah, kjer imajo na teden po 39 ur, nikakor ni opravičljiv.
Razumljivo je torej, da je Sindikat slovenske šole, na podlagi pripomb, ki so se izoblikovale v raznih sredinah naše narodnostne skupnosti, prevzel skrb za ureditev tega vprašanja ter je postal poglavitni nosilec akcije za odpravo popoldanskega pouka.
O zadevi smo v našem listu večkrat poročali, zato je bolj kot na mestu, da pregledamo, kje smo pri urejanju te zadeve danes.
Prejšnji teden so se ravnatelji vseh slovenskih srednjih šol sestali pri šolskem skrbniku (sestanku je prisostvovala tudi pokrajinska odbornica Marija Ferletič) ter razpravljali na podlagi zahteve Sindikata slovenskih šolnikov za odpravo popoldanskega pouka, ki je posebno težaven za dijake trgovske šole in učiteljišča ter nekoliko manj za dijake nižje srednje šole, težaven pa je zato, ker imajo poleg 30 dopoldanskih ur (po pet na dan) še devet popoldanskih ur. Ob tej priložnosti so preučili možnost skrajšanja pouka na 50 minut, saj bi bila celo krajša šolska ura iz učnih razlogov čisto dovolj. Na podlagi pogovorov s predstavniki prevoznih podjetij in drugih dejavnikov so sklenili, da v tem šolskem letu, zaradi težav pri spreminjanju voznih
redov na avtobusnih progah, zadevi še ne bodo prišli do kraja.
Skoraj gotovo pa bodo s prihodnjim šolskim letom začeli šolski pouk zjutraj ob 8. uri kot je od nekdaj v praksi na Tržaškem in na Videnskem (verjetno je Gorica glede prevozov na sredini med obema mestoma, katerim so prilagodili prometne zveze) ter bi s tem pridobili toliko časa, da bi v dopoldanski čas «stiskali» vse učne ure.
Seveda pa ob iskanju takšne najboljše rešitve ne gre zameta-vati drugih, nekaterih celo zelo aktualnih, ki privedejo do istega cilja. Tako obstaja začasni predlog za zakasnitev odhodov opoldanskih avtobusov do 14. ure, kar bi za toliko časa podaljšalo bivanje dijakov v Gorici, da bi šolska uprava mogla izvesti po šest ur v enem dopoldnemu, tako da bi za nekatere šole bila zadeva rešena, trgovski šoli, denimo, pa bi preostale le še tri ure za popoldanski pouk. Sprememba opoldanskih avtobusnih odhodov pa je povezana tudi s spremembami voznih redov drugih vozil, ki se jih poslužujejo dijaki, šolskih avtobusov, itd.
Na sestanku pri šolskem skrbniku so razpravljali tudi o odprtju dijaških menz in o možnosti zagotovitve nadzorstva nad dijaki v času, ko nimajo pouka, torej pred jutranjim pričetkom pouka, med opoldanskim premorom ter po popoldanskem pouku, do odhoda avtobusov v kraje njihovega bivališča. To nadzorstvo bi prevzeli univerzitetni študentje ali drugi ljudje, plačevalo pa bi jih šolsko skrbništvo.
Še dve stvari moramo povedati,
v boiii delavskega gibanja za sacialao pravičaesl
Politično - gospodarska kriza je posledica zanemarjanja družbenih posegov, uveljavljanja cehovstva in klientelizma • Zavzetost za razvijanje demokracije v osnovnih družbenih odnosih
Prejšnji teden so imeli v Gorici kongres katoliški delavci, vključeni v svojo stanovsko organizacijo AGLI, življenje te organizacije je zanimivo, ker hoče s svojo vsestransko delavnostjo ovrednotiti delavski razred na katoliških idejnih načelih ter ga usposobiti v boju za družbeno pravičnost, ki jo išče v socialistični ureditvi. Zaradi pritiskov, ki so se na vsedržavni ravni pojavljali s strani, cerkvene organizacije kakor tudi krščanske demokracije, da bi izkoristili organizacijo katoliških delavcev za njihove ozke koristi, AGLI v zadnjih nekaj letih ni mogla razviti svoje dejavnosti do takšne mere, kot bi to ustrezalo njenim ciljem. Sedaj pa, ko se odnosi razčiščujejo prihaja do večje dejavnosti. V Gorici denimo, kjer so bili odnosi med cerkvijo in AGLI normalni zaradi razumevanja, ki so ga cerkveni predstojniki pokazali za specifično delovanje AGI s te strani ni bilo težav.
Realistična stališča goriškega nadškofa, ki se prav gotovo nanašajo tudi na druga vprašanja, so imela, denimo, za posledico, da je itali-
janski tržaški tednik, ki ga izdajajo ljudje iz vrst leve sredine, objavil vest o možnosti, da bi nadškof Cocolin zamenjal nadškofa Santina, voditelja ene izmed central tržaškega konservativizma.
V zvezi s preteklo dejavnostjo AGLI naj omenimo svoječasne stike vsedržavnega vodstva z ustreznimi vodstvi samoupravnega socializma v Jugoslaviji ter srečanja, ki so se ga goriški zastopniki udeležili na deželni ravni tudi s Slovenijo.
Ta uvod smo napisali bolj zato, da bi bilo razumljivejše delovanje in nehanje te organizacije, ki smo doslej o njej bolj malo poročali, ker se j) ukvarjala s svojimi notranjimi odnosi. AGLI je na svojem 13. kongresu pregledala obsežno o-pravljeno delo na področju strokovnih služb (delovanje patronata, rekreacijskih in kulturnih organizacij, zadruge itd.) ter opredelila tudi svoje mesto v sedanjem družbenem dogajanju. Kongres je ugotovil, da italijanske gospodarske in politične težave niso le odsev mednarodne krize, ampak posledica takšnega gospodarsko-političnega razvoja pri nas, ki zanemarja družbene potre-
be in naseda cehovskim in kliente-lističnih interesom. Domača kriza je tudi posledica splošne krize kapitalističnega sistema.
V zaključni resoluciji nadalje poudarjajo svojo samostojno in izvirno vlogo v delavskem gibanju, navezanost na evangelijsko usmeritev in svojo privrženost boju za družbeno upravljanje reform, prek katerih je mogoče izvesti vsebinsko demokracijo. Prek takšnega svojega stališča se AGLI vključujejo v enotno gledanje na razvoj, ki je svojstven za vse delavsko gibanje. Na tej podlagi so AGLI pripravljene soočati se tudi z ostalimi organizacijami delavskega gibanja in s strankami.
AGLI se odločno zavzemajo za enotnost sindikalnega gibanja, ki predstavlja pogoj za pridobitve delavskega gibanja, ter opozarjajo svoje člane na nevarnosti, ki prihajajo od nekaterih političnih sil, da bi oslabile delavsko gibanje in zavrle sam razvoj demokracije v Italiji. Razvojne smernice goriške AGLI nadalje predvidevajo živo sodelovanje njenih članov v temeljnih demokratičnih strukturah, v tovarniških svetih, rajonskih svetih itd.
da bi ponudili popolnejši opis reševanja tega vprašanja: zadeva je bila predmet razprave na seji odbora Sindikata slovenskih šolnikov v sredo zvečer v Gorici, kjer je predsednik prof. Sirk podrobno poročal o dosedanjem delu, včeraj pa so prejeli ravnatelji slovenskih višjih srednjih šol poluradno zagotovilo, da so prevozna podjetja v načelu sprejela predlog o zakasnitvi opoldanskih odhodov iz Gorice v okoliške vasi do 14. ure, oziroma 14.05, kar bi predstavljalo prvi korak k uresničitvi cilja.
Prepričani smo, da k temu cilju stremijo tudi vsi slovenski ravnatelji, saj ima njihova opredelitev korenine v zahtevah dijakov, staršev, občinskih oblasti in cerkvenih predstavnikov.
reditelji vabijo vse, ki jim je pri srcu slovenska kultura.
Krminski Slovenci so se v četrtek zvečer zbrali v Sirkovi gostilni na Plešivem na tradicionalno večerjo, ki se je je udeležilo okrog sto ljudi. Podžupan krminske, občine Miro Gradnik je povedal, da se na tak družabni večer zbirajo že šest let in poudaril tudi. da so organizacijo tega večera prepustili mladim članom lani ustanovljenega krožka. Predsednik tega krožka, mladi gostilničar Sirk, je nato obljubil, da bodo mladi skrbeli za nadaljnje delovanje.
ŠD «JUVENTINA»
IZ ŠTANDREŽA
priredi danes, 1. februarja, ob 15.30 v Štandrežu
TEK ČEZ DRN IN STRN
za prvi «Pokal Andreja Budala», športna, prosvetna in rekreacijska društva so vabljena, da se tekmovanja udeležijo.
Predavanja
Slovensko planinsko društvo priredi v petek, 7. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Gorici predavanje o temi «5. jugoslovanska alpinistična odprava v Himalajo leta 1974, in sicer na Kangbačen (7.902 m)». Dr. Jože Andlovič iz Šempetra bo predvajal ozkotračni film o tej ekspediciji, inž. Peter ščetinin iz Ljubljane pa bo prikazal številne barvne diapozitive o potovanju po Indiji in Nepalu ter o vzponu na Kangbačen, ki ga je opravil z dvema tovarišema 29. septembra 1974.
Šolske vesti
Deželni odbornik Volpe na pokrajini v Gorici
Deželni odbornik za šolstvo Volpe se je včeraj srečal s pokrajinsko odbornico za šolstvo Marijo Ferletičevo. Zastopnica goriške pokrajinske uprave mu je orisala razna odprta vprašanja tukajšnjega šolstva, za katera bi se morala zavzeti deželna uprava.
Huda nesreča včeraj pri Dolu
Na cesti, ki iz Devetakov pelje proti Jamljam, blizu bencinske črpalke v Dolu, se je včeraj popoldne hudo ponesrečil 69-letni domačin Karlo Vižintin iz Dola štev. 38. Z rešilcem so Vižintina takoj odpeljali v goriško bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili možganski pretres in so si zaradi tega pridržali prognozo.
Karlo Vižintin se je v prvih popoldanskih urah s kolesom peljal proti bencinski črpalki, kjer je lastnik njegov sin Viktor, ko ga je podrl goriški avtomobilist, ki je vozil v isto smer. Zaradi brzine vozila je Vižintin z glavo udaril v vetrobran ter obležal na cesti. Prvi, ki mu je priskočil na pomoč je bil njegov sin Viktor.
Ravnateljstvo slovenske gimnazije -liceja «Primož Trubar» v Gorici vabi vse starše dijakov te šole na roditeljski sestanek, ki bo v ponedeljek, 3. februarja ob 18. uri v prostorih te šole v Gorici, Ul. Croce 3. Sestanek je važen predvsem zato, ker bodo starši ob tej priliki izbrali in predložili enotno kandidatno listo za razredne, zavodni in disciplinski svet.
] Ker smo tik pred Zapadlostjo roka za predložitev kandidatnih list, vabimo starše, da se udeležijo sestanka polnoštevilno. Vsa podrobnejša pojasnila in navodila bodo dobili na sestanku samem.
Ravnateljstvo učiteljišča «S. Gregorčič» v Gorici obvešča, da bo v torek, 4. februarja ob 18. uri v šolski risalnici v Ul. Croce 3 roditeljski sestanek.
Starši dijakov učiteljišča in tečaja za otroške vrtnarice ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
Danes in jutri bodo v kinodvorani «Modernissimo» predvajali zanimiv film Alda Francie «Non basta più pregare». Film spada v okvir filmskih večerov, ki jih v goriški kinodvorani predvaja družba «Italnoleggio Cinematografico».
Izleti
Goriški Enal priredi v soboto, 8. februarja, avtobusni izlet v Beljak na tamkajšnji praznik «Villacher Fa-sching».
Odhod avtobusa iz Gorice je predvidevan okoli 9. ure. Kogar izlet zanima, naj se v jutranjih urah zglasi na uradu Enal, Verdijev korzo 115
Razstave
Na sedežu Slovenske prosvetne zveze. Ulica Malta 2, razstavlja svoje slike Antonija Rožič iz Števerjana. Razstava bo odprta vsak delavnik do 15. februarja.
Danes, 1. februarja 1975, ob 20. uri bodo v kavami «Teatro» v Gorici odprli razstavo slikarke Noriš Bevilacqua - Ferfolja. Razstava bo odprta do 20. februarja.
Kino
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «Black — Cesar il padrino nero». F. Williamson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CORSO 17.00—22.00 «Fatevi vivi, la polizia non interverrà». H. Silva in R. Rassimov. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Non basta più pregare», M. Tramo in T. Ferrade. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Prigione di donne». E. Schurer in M. Tolo. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.00—21.30 «Cinque matti alia corrida», I Charlots. Barvni film.
rjn v»
Irzic
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 16.00—22.00 «A muso duro». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «La bellissima estate». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Tri ure do zmage», ameriško-jugoslovanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Potovanje z mojo tetko», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Vse v redu», francoski barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega orada
ROJSTVA: Denis Zotti, Alessandra Perion, Barbara Ciaccio, Mario Bo-sio.
SMRTI: 78-letna upokojenka Frančiška Petkovšček, 65-letni upokojenec Mario Landri, 82-letna gospodinja A-lojzjja Obit vd, Stanič, 88-letna upokojenka Katerina Doljak vd. Mikluž, 70-ietna upokojenka Gabriella Medeot vd. Pecorari, 73-letna upokojenka E-leonora Russian, 94-letni upokojenec Giuseppe Colotti, 88-letna gospodinja Josipina Rutar.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik št. 34, tel. 29-72.
LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, UL E. Toti — tel. 72-701.
Zeniška
železarna
največje
gradbišče
Pred leti smo trdili, da je največje gradbišče v Evropi gradbišče v Železnih vratih, ko so preko Donave postavljali jez za centralo v Djerdapu. In res je centrala v Djerdapu največja centrala v Evropi, razen dveh ali treh sovjetskih central, ki pa so že severovzhodno od Uralov in torej na azijski celini. Sedaj pa trdijo, da je največje gradbišče v Evropi železarna v Zenici, v Bosni. V Zenici so v teku velika dela, ki se bodo, podobno kot v Djerdapu, razpotegnila na daljšo dobo. saj načrti predvidevajo naložbo deset milijard novih, oziroma tisoč milijard starih dinarjev. Načrti pa tudi predvidevajo, da bodo zeniški plavži leta 1980 dali 2,650.000 ton jekla in 2 milijona in pol ton pločevine in drugih izdelkov, torej skupno nad pet milijonov ton proizvodnje.
Sedanja proizvodnja zeniškega velikana je milijon ton jekla. V plavžih je zaposlenih 13.000 delavcev, kar je vsekakor veliko, posebno še, če to število primerjamo s proizvodnjo. Toda leta 1980, ko bodo sedanji načrti izpeljani, bo velikan v Zenici zaposloval skupno
20.000	ljudi, zato pa bo proizvodnja, kot smo že rekli, znašala nad pet milijonov ton in bo torej razmerje delavec — proizvodnja neprimerno boljše kot je danes.
Navedli smo nekaj konkretnih podatkov in tudi nekaj podatkov, ki govore šele o bodočnosti. Toda Zenica in njen metalurški velikan nista pomembna le za Bosno in Hercegovino, pač pa za vso Jugoslavijo, kajti ko bodo razširili in obnovili zeniško železarno, Jugoslavija ne bo več primorana uvažati toliko železa, posebno ne pločevine in drugih podobnih artiklov. Znano je, da jugoslovansko ladjedelstvo s težavo konkurira s podobnimi tujimi industrijskimi obrati, ker mora uvažati pločevino, valjeno železo, itd..
Za Zenico in njen velikanski o-brat je značilna lokacija, kajti zeniška železarna bo dobila surovine tako rekoč iz neposredne okolice, saj je znano, da so trenutno največje zaloge železne rude v Jugoslaviji prav na tem področju.
Razširjenje in rekonstrukcija metalurškega velikana v Zenici se bo uresničilo v treh etapah. Zaključek prve etape se predvidena že konec letošnjega leta. Čez nekaj mesecev bi morala začeti poskušno obratovati tako imenovana konvertorska jeklarna z dvema konvertorjema in z zmogljivostjo 1,400.000 ton. Prav tako bi že konec letošnjega leta moral biti dokončan obrat za tako imenovano neprekinjeno ulivanje jekla. V prvi etapi bodo zaključili tudi dela v valjarni, ki bo dajala dva milijona ton polizdelkov; nadalje bo dokončan obrat za proizvodnjo 650.000 ton manjših profilov ter obrat za proizvodnjo valjane žice z letno zmogljivostjo 350.000 ton.
V drugi etapi, ki bo morala biti dokončana do 1977. leta bo zaključena tako imenovana koksna baterija, ki bo imela zmogljivost
750.000	ton koksa na leto, hkrati pa bo začela obratovati tudi visoka peč z zmogljivostjo 2.000 kubičnih metrov in bo zato večja od vseh treh sedanjih visokih peči. Ob novi visoki peči bodo zgradili tudi povsem avtomatizirane naprave za njeno oskrbo. V zadnji, v tretji etapi, ki se bo zavlekla vse do 1980. leta, pa bo ob konvertorski jeklarni dograjen še konvertor in ob njem naprave za neprekinjeno ulivanje jekla.
Kaj mislijo ob vseh teh velikih načrtih v Zenici? Direktor železarne inž. Ekrem Šehalič je v zvezi s tem med drugim rekel: «Zeniška železarna daje že tri leta zapored po okoli milijon ton jekla. To ni malo, še več pa postane, če pomislimo, da je zeniška železarna pred osvoboditvijo pred zadnjo vojno dala največ 80.000 ton jekla. Vrhu tega meče železarna danes na trg v glavnem profilno proizvodnjo, to se pravi najbolj iskano zvrst proizvodnje».
Inž. Musafer Spužič pa pravi k temu, da bo rudarsko - metalurški kombinat v Zenici poleg 2 milijonov in pol ton profilnega jekla dajal tudi deset milijonov ton železnega koncentrata, 5 milijonov ton surovega železa, 6 milijonov ton surovega jekla in 5 milijonov in pol ton valjanih in kovanih izdelkov.
Seveda to ni zmogljivost, ki se bo dosegla od danes na jutri. Toda to je stvar bližnje prihodnosti. Vrhu tega bo zeniška železarna med prvimi tovrstnimi obrati na svetu, v katerih bo celotna proizvodnja tekla po sistemu neprekinjenega ulivanja jekla. Dosedanja letna proizvodnja valjarne za betonsko jeklo na nemehanizirani progi je znašala 260.000 ton, v bodoče pa bo letna proizvodnja znašala
550.000	ton. Nova valjarna žice bo delala z naglico od 50 do 60 metrov na sekundo in bo proizvedla na leto namesto 180.000 kar 360.000 ton, torej točno dvakrat več.
Kakor je povedal pomočnik generalnega direktorja inž. Tripo Miličevič, bo nova železarna po rekonstrukciji vse drugače trošila koks. Doslej so porabili eno tono in 100 kg koksa za tono surovega železa, sedaj so skrčili porabo koksa na 650 kg na tono surovega železa. To pa pomeni prihranek
320.000	ton koksa na leto. Kar je 380.000 prihranjenih dinarjev. Skratka v Zenici gledalo v bližnjo in daljno bodočnost s točno določenimi načrti. In mnogi bosanski ljudje, ki so na začasnem delu v tujini, že računajo na svoje mesto v tej železarni, saj se je s širšega področja Zenice izselilo v tujino 1.500 delavcev.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ |
Cesar je razstavljal
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI |
Eric Malpass: Zjutraj ob sedmih
SOBOTA, 1. FEBRUARJA 1975
Jože Cesar se je ponovno predstavil tržaškemu občinstvu. Do včeraj je razstavljal v Tržaški knjigami, kjer je priredil po številu sicer majhno, vendar zanimivo razstavo. Vse slike, čeprav malih mer, so odražale oziroma odražajo prav zgoščeno značilnost slikarjevega izraza. So pa majhne verjetno tudi zato, da bolje podajajo intimnost njih vsebina. Cesarjeve pokrajine namreč niso to pot gorati kraji, ki jih nekdanji plezalec tako ljubi, v njih ni zobato priostrenih vršacev s strmimi skladi skal nemirno razgibanih o-blik, polnih ritmične draže. Slikar jih je to pot zamenjal za mirno valovite razglede zelenih polj in gozdov s Koroškega, okrog Raven. Poudarjena je predvsem dolžinska razsežnost, ne pa višina.
So pa nezmotljivo Cesarjeve stvaritve, prekipevajoče v žaru razkošja močnih barv, ogledalo trdnega značaja tega mojstra naše pičle medvojne generacije slikarjev.
Lepa so tihožitja in interier z lastnim obrazom. Se pa oko najdlje zaustavlja ob bogati razple-
teni kompoziciji simboličnega prikaza škodljivih in koristnih plati človeškega okolja, kajti v Cesarjevem delu ostaja človek enako važen motiv kot narava. Od tod ljubezen do portretiranja, ki se tu kaže v sliki uspele podobnosti znanega ljubitelja knjig in pisatelj-stva.
M. Bambič
Zasluženo priznanje našemu kritiku
V priznanje za dolgoletno delovanje na področju likovne kritike, povezane na ustvarjanje u-metnikov dežele Furlanije-Julijske krajine, je deželni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov odlikoval našega kritika^ slikarja Milka Bambiča že med njegovo odsotnostjo v Parizu, kjer se spet nahaja v študijske svrhe, s spominsko kolajno kiparja Marcella Mascherinija. Čestitamo.
V podeželski hiši žive upokojeni sodnik, njegov sin pisatelj z ženo in osemletnim sinkom Gaylor-dom, stara teta ter dve sodnikovi neporočeni hčeri. Vsakodnevno življenje se odvija kot običajno. Toda vsak po svoje nato doživi spremembo. Stari sodnik izgubi svojo sestro, ki umre. Gaylard doživi hud pretres v spopadu z vaškimi pobalini, ki ga hudo poškodujejo. Teta Rosie izgubi zaročenca in najde kasneje pravega moža. Teta Becky se poroči. Sinova žena pa rodi drugega otroka. To pa je pravzaprav vse, kar nam sodobni angleški pisatelj Eric Malpass pove v svojem romanu Ob sedmih zjutraj, katerega slovenski prevod je izdala Cankarjeva založba v svoji zbirki Mozaik.
Zgodba je torej kar se da preprosta, vse dogajanje je povzeto iz vsakodnevnega življenja, zato v romanu ni nobenih zapletenih zgodb. In vendar gre za prijeten pripovedni tekst, za sodoben, standardno napisan roman, ki nas kljub svoji preproščini pritegne k branju.
Na eni strani je roman izrez iz
Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii*“Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
AMERIŠKI NAČRTI ZA ODKRIVANJE «RDEČEGA PLANETA»
Napoti osvajanja Marsa se bodo zvrstili vikingi
Prva dva pojdeta na pot v kratkem - Načrt predvideva tri etape, ki se bodo končale šele čez deset let - Človek pa pojde na Mars konec stoletja
Pred leti, ko se je človek šele lotil svojega «pohoda» v vesolje, se je sleherni dogodek na veliko opisoval in komentiral, včasih posrečeno, včasih pa tudi manj posrečeno, vendar ni opazovalcem ušla nobena malenkost, kajti človeštvo je začelo pisati novo stran v svoji zgodovini. Danes, 14 let po Gagarinovem prvem poletu, pa se tudi večji tovrstni dogodki še komaj zabeležijo, saj smo lahko pred nekaj dnevi opazili, da je bila vest o izstrelitvi 705. sovjetskega umetnega satelita objavljena v dnevnem tisku s samimi petimi, šestimi vrsticami. Veliko je namreč teh dogodkov, pa čeprav je hkrati res, da še nismo prišli kdo ve kako daleč. Res je, od prvih, skromnih začetkov do danes se je vesoljska tehnika in astronavtika nasploh močno razvila, toda še vedno se človek drži tako rekoč svojega praga, kajti kaj je osvojitev Lune v primerjavi z neskončnostjo vesolja. In vendar se v to dejavnost spuščata s svojimi mogočnimi strokovnimi in ekonomskimi sredstvi dve največji državi na svetu, ki sta nekaj let tekmovali druga z drugo, sedaj se pa pripravljata na skupno tekmo druga ob drugi.
Kako je človek še daleč od tega, da bi zares krepko stopil v vesolje, nam bo povedal tudi naslednji opis ameriškega načrta za
OVEN (od 20.3. do 20.4.) Vaša potrpežljivost bo postavljena pred preizkušnjo. Gmotni interesi ogrožajo mir v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Presenečenje v poslovnih zadevah. Nepredviden obisk, ki bo prinesel zmešnjavo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Neki spor, ki se že dolgo vleče, bo končno razčiščen. Nekdo vam bo dokazal, da je bil do vas pošten.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Povabili vas bodo k sodelovanju, vi pa boste ponudbo odklonili. Prijetni razgovori o bližnji bodočnost.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Branite ugled svojega podjetja. V družini boste imeli žolčne diskusije.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Morda bo bolje, da se ne potegujete preveč za neko stališče. Najbrž bo prišlo do spremembe v vaših čustvih.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
osvajanje Marsa. In tudi v tem primeru je veliko protislovje vsega človekovega osvajanja vesolja, kajti na eni strani govorimo o prvih korakih, na drugi pa moramo ugotavljati že velike, rekli bi lahko celo velikanske uspehe. Ne glede na to, kako si kdo vse to razlaga, se bomo za trenutek prepustili teoritičnemu osvajanju Marsa.
Kakor poročaj, iz ameriških kompetentnih krogov, pripravljajo Američani za bližnjo bodočnost velik poskus z dvema avtomatskima vesoljskima ladjama vrste «Viking», ki bosta v kratkem odleteli z Zemlje in bosta šele prihodnje leto prispeli na cilj, na planet Mars, oziroma v njegovo bližino. Po ameriškem načrtu osvajanja Marsa bo poletelo proti Marsu vesoljsko ‘■••vozilo», ki bo skušalo pristati na Marsu in se na njem tudi premikati, podobno kot je počela sovjetska avtomatična postaja na Luni. Naslednji korak pa bo sledil leta 1986, ko bo ameriška avtomatska postaja pristala na Marsu, zbrala tu nekaj materiala in nato se vrnila na Zemljo. Kot vidimo, gre za tri ločene e-tape, tri dele nekega skupnega programa, ki se bo zavlekel za dobrih deset let. Sedaj pa je na vrsti odprava» dveh «Vikingov».
I Vesoljska ladja «viking» je prav
I gotovo najbolj zapletena avtomat-
Ne spuščajte se v finančne zadeve, katerim niste kos. Sovraštvo in nerazumevanje v novi družbi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pametno bo, če boste s svojim denarjem bolj varčevali. Če v družini ne bo kaj prav, ne bo po vaši krivdi.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne prepuščajte se pesimizmu, čeprav ne bo šlo vse tako, kot ste si zamislili. V družini bo vladalo soglasje
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Srečen dan za načrte, ki jih boste vse ugodno izpeljali. Previdnost glede novih čustvenih nagibov.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne kažite svojega razočaranja spričo finančnega neuspeha, ki ste ga doživeli. Ne zapirajte se vase.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) če se ne počutite dobro, odložite zahtevnejša vprašanja na kasneje. Skušajte prikriti svojo ljubosumnost.
ska vesoljska ladja, kar so jih napravili v ZDA. Vsa ladja tehta približno 600 kg in bo v močno razredčeno ozračje Marsa priletela v začetku prihodnjega leta. Ko se bo približala Marsu, se bo razpelo veliko padalo, ki bo zavrlo njeno nadanje, malo pred pristankom na Marsu pa bo začeb delovati tudi 18 majhnih zaviralnih raketnih motorjev, ki bodo padanje «Vikinga» tako zavrle, da bo ta pristal na površini zelo zelo blago. Kmalu za tem pristankom bo pohitel za njim drugi «viking», ki bo pridrvel v bližino Marsa, vendar se ne bo spustil na planet, pač pa bo krožil okoli Marsa in si «beležil» vse, kar se bo na Marsu dogajalo in bo svoje «vtise» pošiljal na Zemljo. To se pravi, da bo prvi «viking» na Marsu neposredno odkrival tla, svoja odkritja bo posredoval «vikingu», ki bo krožil okoli planeta, ta pa bo vse to posredoval na Zemljo.
V 600 kg, koliko tehta prvi «viking» je seveda veliko strojev in naprav. Najbolj zapleten in hkrati najbolj zanimiv ja tako imenovani «biološki inštrument», to se pravi naprava, ki naj ugotovi, ali je na površini Marsa kakršna koli oblika življenja. Če je pred o-bilnimi 40 leti Orson Welles preko newyorškega radia povzročil v New Yorku paniko, ker je v svoji živi reportaži prikazal invazijo «marsovcev» na Ameriko, je človeštvo danes mnego bolje poučeno o možnostih življenja na planetih, tudi na Marsu, in ve, da tam «malih zelenih možičev» ni. Biološki inštrument bo moral ugotoviti le, ali je na Marsu kaka organska snov, ki ob pomoči sončne svetlobe asimilira ogljik. To prav gotovo ni lahka naloga, saj imamo vendar opravka z navadno napravo, če hočemo s strojem in ne s človekom z ustreznimi znanstvenimi sposobnostmi in opazovalnimi možnostmi. Naprava, o kateri je govor, je skrajno dragocen «pribor», ker bo odkrival tudi sestavo ozračja Marsa in ugotavljal še marsikaj, celo to, ali ni morda v samem ozračju Marsa kak živ organizem.
Pot do Marsa pa je dolga in prav nič varna. Da bi ta pot in vsi stroški ne bili zaman, so napravo močno zavarovali, tako da možnosti, da pride do neke okvare, skoraj ni.
Ne smemo pozabiti, da so z zadevnimi poskusi imeli Sovjeti precej težav. Lani marca je sovjetska vesoljska ladja «Mars 4» odpovedala zato, ker niso delovale «zavore». In «Mars 4» je zdrvel mimo «rdečega planeta. Koj za tem sta na krožno pot okoli Marsa prišle še tri podobne sovjetske vesoljske ladje in ena teh se je spustila tudi na površino Marsa. Vse do kakih desetih metrov iznad površine je bila vesoljska ladja v neprestanem stiku z Zemljo, nato je utihnila. Sovjetski znanstveniki so izkoristili dobo, ko je bil Mars najbližje Zemlji in njihove vesoljske ladje so poslale na zemljo veliko podatkov. Odpovedal pa je prav tisti «pribor», ki bi bil moral odkriti na Marsu življenje.
Američani so v začetku mislili, da bi poslali oba «Vikinga» hrati. Nato so se premislili in sklenili, da bodo poslali ladji drugo za drugo. Upati je, da bo ameriški načrt uspel, kajti prej smo podčrtali previdnost ameriških znanstvenikov in tehnikov.
Zavedati se moramo, da divjajo na Marsu velikanski zračni tokovi, katerim očitajo tudi krivdo za neuspeh sovjetskega poskusa.
Kaj pa človek? Ta ne pride nikoli na vrsto?
Če smo rekli, da je osvojitev Lune velika stvar, hkrati pa da je to še tu, na samen pragu Zemlje, ni Mars niti tako daleč. In vendar celo najbolj optimistično nastrojeni strokovnjaki menijo, da bo človek prišel na Mars kvečjemu konec našega stoletja.
Simpatična opica Alice zelo materinsko ravna z lepo muco Sweetie, ki zanjo skrbi kot dobra mati. To se dogaja v Sacramentu.
MiaiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiitiiiiriiiiitmiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiniiiiiiiimii
Horoskop
resničnega življenja, brez vsakega izumetničenja, na drugi strani pa je pripoved psihološko poglobljena in napisana s preprostim toda iskrenim humorjem.
Osrednja osebnost pripovedi je mali deček Gaylard, okoli katerega se suče celotna pripoved. Res je, da so v romanu prav tako nanizane zgodbe ostalih glavnih junakov, dedka, fantovih staršev in tet, vendar pa je le Gaylard tisti, ki predstavlja osredje celotne pripovedi. Deček povezuje zgodbe vseh junakov v zaokroženo celoto, deček pa je tudi sicer prisoten pri vseh pomembnih dogajanjih. Pa naj gre za dedkovo brundanje, za Rosin razdor z Bobsom ali pa za njeno srečanje z novim ljubimcem in bodočim možem.
Seveda pa je tudi njegova osebna zgodba poglavje zase. Dečko se vtika v vsa dogajanja in opazuje svet svojih odraslih sorodnikov. Toda spričo njegovega vtikanja v ta svet nastane vedno nekaj zapletljajev in vedno pride do nekih nesporazumov. Njegova reagiranja so napačna, to pa rodi drobne konflikte ali pa vsaj nerodne situacije, ki jih pisatelj z dobršno mero finega humorja duhovito oriše. Čeprav je v vsej zgodbi tudi nekaj tragike, se vendar vsi zapleP srečno razpletejo in se vse zaključi v zadovoljstvo vseh.
Roman je napisan preprosto, duhovito, s poglobljenim prikazovanjem značajev in dobršno mero duhovitega humorja. Ker je zato zelo prisrčen, nas osvoji in ga radi prebiramo. Vse osebe zažive kljub svojim preprostim zgodbam polno in življenjsko. Posebno pa nas osvoji osebnost glavnega junaka Gaylorda, ki predstavlja izjemno osebnost v sodobni literaturi. Smemo torej verjeti založbi, ki pravi, da se je roman pred leti povzpel med sam vrh najbolj uspešnih evropskih romanov. Je pa vsekakor tudi zanimiv primerek sodobne angleške književnosti.
Za slovenske bralce ga je z i-skrico humorja in polno duhovitostjo lepo prevedla Olga Ratej.
Thnr Heyerdahl:
Ekspedicija Ra
Norveškega znanstvenika Thora Heyerdahla poznamo tudi pri nas. Ne samo po tem, da je vodil znamenito ekspedicijo, ki je preplula južni Pacifik na splavu Kon Tiki, zgrajenem iz debel, temveč tudi po knjigi, v kateri je tako duhovito opisal pot svoje ekspedicije in njen namen.
Kakor je s prvo ekspedicijo skušal dokazati, da so se prebivalci Polinezije naselili po morju iz Južne Amerike, zlasti jz Peruja, je v kasnejših letih skušal dokazati, da so Egipčani davno pred Kolumbom cdkrili Ameriko in se s svojimi čolni, narejenimi iz papirusovega trsja, odpravili preko Atlantika. Zato je Heyerdahl zgradil podobno ladjo kot so jih gradili stari prebivalci Afrike. Našel je podobe po stenah piramid in živeče izdelovalce podobnih čolnov v čadu v centralni Afriki. Zgradil je torej podobno ladjo, sestavil mednarodno ekspedicijo in iz Sredozemlja odplul preko Atlantika v Ameriko.
Nekaj nad 10 m dolga ladja se je spet po dolgih stoletjih pojavila na oceanu, zbudila zanimanje in odklonitev. Vendar je uporni znanstvenik dosegel svoj cilj. Z majhnim bambusovim čolnom je preplul Atlantik, Heyerdahl je dvakrat potoval čez ocean. Na prvi odpravi je Ra — tako je bilo ladji ime — preplul 2700 milj, potem pa so nevihte čoln tako poškodovale, da je ekspedicija morala odnehati. Eno leto kasneje je RA II izplul iz Maroka in uspešno preplul Atlantik. Po 57 dneh plovbe so prepluli 3270 milj in srečno pristali na otočju Barbados le 300 milj od južnoameriške obale. Ekspedicija Ra je bila še ena resničnih ekspedicij in dogodivščin norveškega znanstvenika, ki po privlačnosti in zanimivosti ni prav nič zaostajala za ekspedicijo Kon Tiki.
Tako kot prvi podvig s Kon Ti-kijem je tudi drugi Heyerdahlov podvig z Rajem nudil vodji ekspedicije snov za imenitno knjigo. Prevod te Heyerdahlove knjige smo po zaslugi Mladinske knjige dobili tudi v slovenskem prevodu.
Delo je prevedla Irena Trene Frelih. Knjiga pripoveduje o avtorjevem podvigu. Podrobno prikazuje vse priprave za ekspedicijo, predvsem pa tudi samo plovbo, zlasti prvo, medtem ko je druga prikazana le bolj površno in v glavnih obrisih.
Pomen knjige pa ni samo v prikazu same gradnje ladje in samih doživetij na plovbi preko oceana. Heyerdahl v knjigi razvija svojo teorijo in bralcu razlaga zgodovino odkritij in plovb preko o-ceana, razlaga svoje hipoteze naseljevanj našega planeta in je tako ne samo zanimiv temveč tudi nevsiljivo poučen.
Seveda je osrednji del knjige posvečen sami plovbi, pri tem pa je pisatelj izkušen pripovednik, zanimiv in duhovit. Tako je knjiga o ekspedicij z ladjo Ra zanimiva, poučna in branja vredna pripoved o podvigih norveškega raziskovalca, pripoved, ki bo pritegnila tako mlade kot odrasle bralce. O tem je odveč razpravljati, saj je že snov taka, da je zanimiva in privlačna, pa tudi vredna branja.
SL Ru.
V FILMSKIH KROŽKIH
Marco Ferrerà
«EL COCHECITO»
La Cappella je prvič v Italiji predvajala film, ki ga je Marco Ferreri režiral v španskem obdobju svojega delovanja, in sicer leta 1960. Film z naslovom «El cochecito» so tudi v italijanščino duplirali (z nespremenjenim naslovom, ki pomeni voziček za invalide), kljub temu pa doslej ni prišel na italijanska filmska platna.
Presunljivo je, kakšno izrazno popolnost je Ferreri izkazal v tem zgodnjem filmu, ki je prav gotovo ena izmed njegovih mojstrovin. Že tu imamo sodelovanje s španskim scenaristom Rafaelom Azco-no (scenarij je s Ferrerijem povzel po lastnem romam), ki bo režiserju sledil v Italijo. Ferreri je tudi sodeloval pri glasbenem komentarju filma, katerega protagonist je izvrstni stari igralec José Isbert.
Že tu Ferreri pokaže svojo čudovito sposobnost ohraniti poleg abstrakcije otipljiv nivo lastnih zgodb. Obratno od tolikerih režiserjev, ki vidijo zanimivost le v metaforizaciji, je Ferreri sposoben prevesti metaforo samo v materialno, otipljivo prvino.
Thomas Koerfer:
«DER TOD DES
FLOHZIRKUSDIREKTORS»
Švicarski film, prvenec Thomasa Koerfer ja «Der Tod des Floh-zirkusdirektors oder Ottocaro Weiss reformiert seine Firma» (La morte del direttore del circo delle pulci ovvero Ottocaro Weiss riforma la sua ditta, 1973) je film, o katerem smo že pisali z zadnjega festivala v Pesaru. Sedaj smo ga spet videli v kinu La Cappella in priznati moramo, da na je dosti bolj prepričal kot tedaj. Kar še enkrat dokazuje, da so festivali le deloma pozitivno sredstvo za spoznavanje novih filmov.
Gre za metaforo o kapitalizmu, ki jo pa Koerfer uprizori z zadovoljivo doslednostjo. Pomaga mu seveda tudi izvrstna interpretacija Frangoisa Simona.
Parviz Kimiavi:
«MOGHOLHA»
Kar smo napisali glede festivalov o Koerferjevem filmu, velja tudi za iranski prvenec Parviza Kimiavija «Mogholha» (I mongoli, 1973), ki smo ga že lani gledali v Pesaru.
Ko smo ga sedaj spet gledali v kinu La Cappella, smo ga cenili ne le zaradi okusne ironije, temveč tudi zaradi ne površnega razmišljanja o filmu, o njegovi «avtorski» uporabi v zaostali iranski realnosti.	S. G.
Prejeli smo
PROTEUS, št. 37. Ilustrirani časopis za poljuno prirodoznanstvo.
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Risani filmi
12.55	Komični filmi s Stanlio in Olliom
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
Ì4.I0 Odprta šola: tedenska oddaja o vzgojnih problemih
17.00	DNEVNIK in Izžrebanje loterije
17.15	Program za najmlajše: Program risanih filmov
17.40	Spored za mladino
18.30	Poljudna znanost: monografije
18.55	Teden dni v parlamentu 19.20 Nabožna oddaja
19.30	Kronike dela in ekonomije ter Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	TOTANBOT
Glasbena prireditev z Ivo Zanicchi
21.50	A — Ž; DOGODEK, KAKO IN ZAKAJ?
Oddajo je pripravil Luigi Locatelli ob sodelovanju Paola Bel-luccija	•
22.45 DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
14.00	- 17.10 V evroviziji
Zimski šport: svetovno prvenstvo v spustu in tekma v rug-byju med Anglijo in Francijo 18.03 Oddaja za šolnike:
Izkušnje in vzgojne raziskave v srednji šoli
19.00	Tedensk športna oddaja Dribbling Športni dnevnik
20.00	Večerni koncert
20.30	DNEVNIK
21.00	JUGOSLAVIJA, DEŽELA NAIVNE UMETNOSTI
Težko je reči, kdaj je tako imenovano naivno slikarstvo nastalo. Nekateri pravijo, da se je predstavilo z Rousseaujevim «Carinikom» na pariški razstavi leta 1886. Nekateri pravijo, da je treba iskati slikarje naivce še prej na raznih svetiščih, kamo'- poromajo verniki, ki so si kdo ve kako «čudežno» rešili življenje in naslikajo neko podobo, ki jo nato poklonijo temu ali onemu svetniku, ki naj bi jih bil rešil. Izraz naiv pa se je uveljavil veliko pozneje, šele leta 1937, ko so začeli določenim «primitivcem» v Parizu dajati naziv naiv. Na vsak način je ta zvrst umetnosti nastala v Evropi, vendar se je razširila na ves svet in strokovnjaki trdijo, da imamo danes tri vrste naivne umetnosti. Med temi tremi vrstami zavzema najvidnejše mesto jugoslovanska naivna umetnost. V zadnjih letih je ta umetnost osvojila ves svet, pa čeprav korenini že v preteklosti, saj so se pod vodstvom Hegedušiča slikarji - naivci zbrali v Zagrebu že 1936. leta in ustanovili svoje združenje. Leta 1952 pa so v Zagrebu ustanovili že tudi muzej naivne umetnosti. Govoriti danes o tovrstni umetnosti v Jugoslaviji bi nas zavedlo predaleč, omenili bomo le Hle-bine, kjer živi in dela kakih sto kmetov slikarjev, prav tako je veliko naivcev v vasi Kovačiča, v naselju Oparija in marsikje na Hrvaškem, pa tudi v Srbiji in Sloveniji
22.00	Skrajna obramba: JANOVA TAJNOST Detektivka
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.00	TV šola: Pojte z nami, Znanost in znanstveniki, Divja Avstralija
17.00	Rokomet: Lokomotiva — F1F, prenos H. polčasa
17.30	Rokomet: Borac — Aarhus, II. polčas 18.05 Obzornik
18.25 Alice v čudežni deželi. Italijanska nadaljevanka za mladino
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski zunanjepolitični komentar
20.00	Gledališč'’ v hiši
20.30	Smučate s Karlom Schranzem. poučna oddaja 20.40 Človek brez meja: šest mesecev ladje
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.30	čudežni svet Walta Disneya, «ŽREBEC CRISTOBALITON»
20.15	DNEVNIK	<
20.30	Evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju: nastop žensk
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba;
11.35 Izbor iz tedenskih sporedov; Ì3.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Poje sopranistka Ljuba Berce ob spremljavi klavirja; 19.10 Po društvih in krožkih; 19.25 Pevska revija.
20.00	Šport; 20.50 Jože Seražin: «Kazen za greh»; 21.30 Popevke.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30. 16.30,
17.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.45 Pisan glasbeni spored; 10.45 Glasba in nasvet; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 15 30 Jugoslovanski pevci; 16.10 Poskočne; 16.45 Prijeten konec tedna; 1715 Primorska in njeni iudje; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.30 Zapojmo in zaigrajmo; 19.00 Prenos RL; 19.30 Pisana glasba; 20.45 Glasbeni weekend.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00,	15.00. 19.00
Poročila; 7.30 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža;
11.10	Nemogoči intervjuji. 11.40 Izbran spored; 12.10 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Drugi zvok; 14.50 Znanstvena oddaja; molekularna struktura;
15.10	Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki variete z Johnnyjem Dorel-lijem; 17.45 Pariški glas; 19.40 Bellinijev «II Pirata».
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30,	19.30
Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena komedija; 10.05 Pesem za : vsakogar; 10.35 Glasbeni variete z Ginom Bramierijem; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Pol stoletja ital. radia; 13.50 Kako in zakaj?;
14.00	Plošče; 17.00 Italijanska folklorna glasba: 17.25 Izžrebanje loterije: 17.30 Posebna reportaža; 17.05 Ob koncu tedna;
III.	PROGRAM
8.30	Koncert za začetek; 9.30 Madžarska glasbena šola; 10.10 Franckove skladbe, 12,20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas: Verdi in Boito; 14.30 Mozartova «Čarobna piščal»; 18.05 Lahka glasba;
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 15.00,
19.00	Poročila; 6.50 Beseda na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Plesni orkester; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob bistrem potoku;
13.30	Priporočajo vam...; 14 10 S pesmijo po Jugoslaviji, 15-45 «Vrtiljak»; 16.45 Iz albuma lahke glasbe; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Gremo v kino; 18.05 S knjižnega trga; 18.20 Dobimo se ob isti uri; 19.40 Ansambel Mojmira Sepeta; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Za razvedrilo; 21.30 Oddaja za izseljence; 23.05 S pesmijo v novi teden.

ZA OČETOM
PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER
Kako prav je imel, da ni hotel v reko, sta brata spoznala že naslednji trenutek. Iz nekoliko kalne vode se je prikazalo veliko aligatorjevo žrelo, ki je hlastalo po krdelu rib. V smrtni grozi so se plavutarice pognale proti bregu in ena izmed njih je zletela v velikem loku celo na kopno, skoraj tik pred Bojana, ki si je pod velikim drevesom oblačil majico.
«O, dober dan in dobrodošla!» ji je zaklical in jo naglo pograbil z obema rokama, da se mu ne bi izmuznila nazaj v reko. Bila je zajetna in dečka sta ugotovila, da jima bo zadostovala za ves tisti dan za hrano, pa še za Kunija je bo nekaj ostalo. Zadovoljna s tako nepričakovano lovsko srečo, sta se vrnila h kolibi, zakurila ogenj in spekla ribo.
Po dobrem zajtrku sta 'zaprla opico v ko* libo in se napotila po bregu dalje v nasprotno stran od prejšnjega dne. Upala sta, da bost« imela tam morda več sreče in bosta naši« les za splav. Hodila sta le dobre pol ure, ko sta res zagledala nedaleč od reke tisto, kar sta prej zaman iskala. Neutegoma sta se 1°' tila podiranja debel in pripravljanja kolov.
Poziv k budnosti
Sovjetski obrambni minister Grečko pozval k večji ideološki budnosti — Zatišje v popuščanju napetosti
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 30. jan. (po telefonu) — Ne le partijski propagandisti, predavatelji in novinarji, ampak tudi vsi pripadniki sovjetskih oboroženih sil se morajo nenehno boriti proti vsemu sovražnemu in tujemu, ki od časa do časa pronikne v našo sredino, je pozval na posvetovanju vojaških ideoloških delavcev sovjetski obrambni minister Andrej Grečko. Posvetovanje se je začelo včeraj v Moskvi, na njem pa je za Grečkom govoril tudi član politbiroja KP SZ Boris Ponomarev.
Grečko je izrekel priznanje generalnemu sekretarju Brež-njevu za napore v izpolnjevanju programa miru, sprejetega na XXIV, partijskem kongresu. Hkrati pa je Grečko opozoril, da so vojaški proračuni ZDA, ZEN, Velike Britanije in Francije za to leto rekordni, tako da oboroževalna tekma ne pojenju-je, ampak celo narašča. Vrhu tega si določeni buržuaz-n> krogi nenehno prizadevajo potegniti iz popuščanja napetosti določene ideološke koristi, legalizirati svoje ideološke diverzije, je rekel Grečko fn pozval k ideološki budnosti.
Podoben poziv je moč razbrati tudi iz govora Pono-mareva, ki je hkrati ostro napadel kitajsko vodstvo in l^avil, da bo KP SZ še naprej trdno vodila proti Kitajski isto usmeritev, ki jo je s - =!3la na XXIV. partijskem kongresu. Tako Grečko kot Ponomarev sta se zavzela za čim večjo enotnost mednarodnega komunističnega gibanja. Ponomarev pa je celo
omenil, da se v komunističnem gibanju nadaljuje razprava o sklicanju novega svetovnega posveta partij. Sovjetski listi so nedavno vsi prenesli izjavo voditelja ameriške partije Gusa Halla, ki se je zavzel za ta posvet, kateremu pa, kot je znano, številne partije nasprotujejo. A tokrat je prvič, da je član najvišjega partijskega vodstva sam spregovoril o možnosti novega svetovnega posveta partij, in to takoj zatem, ko je govoril o novi konferenci evropskih partij, kar bi bilo moč razumeti, kot da povezuje drugo z drugim.
Sicer pa je Ponomarev posvetil dokaj šen del svojega govora trenutnemu stanju odnosov z ZDA v zvezi z zastojem v trgovini. Ponomarev je rekel, da so dogovori, sprejeti med Brežnjevim in Fordom v Vladivostoku, ohranili vso svojo veljavnost in se pri tem skliceval la izjavo predsednika Forda in zunanjega ministra Kissingerja, da si bodo ZDA, ne glede na težave v trgovini, priza-
devale za nadaljnje izboljšanje odnosov med obema državama.
V bistvu predstavlja takšno sklicevanje, povezano z objavljanjem teh izjav v vseh sovjetskih časopisih, določen pritisk na ameriško vlado, naj čimprej odstrani ovire na poti k izboljšanju odnosov med SZ in ZDA. Vladna »Izvestija« so ondan neposredno zapisala, da bo proces popuščanja napetosti tekel toliko hitreje, čim preje bodo iz zakona o statusu države z največjimi ugodnostmi odstranili Jacksonove pogoje. Pri tem je citiral Fordove besede, da »upa, da bo skupaj s kongresom lahko odstranil iz trgovinskega zakona vse tiste ovire, ki so SZ spodbudile k nedavnemu koraku«. »Izvestija« so zapisala, da je to sicer stvar Američanov, a da bi bilo za vse koristno, ko bi se to čimprej zgodilo.
Od ponedeljka je na petdnevnem obisku v Mosfcvi sopredsednik ameriško sovjetskega trgovsko gospodarskega sveta, ki skupaj s sovjetskim sopredsednikom Al-himovom razpravlja prav o tem: kako prebroditi nastale težave v trgovskih odnosih. Kot je slišati, je zdaj nastopilo nekakšno pomirjevalno obdobje, v katerem se obe strani prepričujeta, da se v bistvu ni nič spremenilo. Vsi dogovori ostanejo nespremenjeni, potrjen je denimo sto milijonov dolarjev vreden posel o sovjetskem nakupu ameriških traktorjev, vseh 17 v Moskvi akreditiranih ameriških firm ostane in baje se jim v kratkem pridruži še 10, ne da bi SZ postavljala kakšne ovire.
Zdi se torej kot da je kljub razveljavitvi' trgovskega sporazuma ostalo vse po starem, a vendar ni moč trditi, da se ni prav nič zgodilo: to kaže politična zaostritev navzven (okrepljene obtožbe zoper vse nasprotnike popu ščanja napetosti), večje pozivanje k enotnosti znotraj vzhodnoevropskega bloka (v kratkem času sta si sledila v Moskvi poljski in vzhodnonemški zunknji minister) in večja ideološka strnjenost in trdnost navznoter. Videti je kot da hočejo tukaj trenutno pavzo v politiki popu-šanja napetosti (po tukajšnjih ocenah naj bi trajala 6 do 9 mesecev, ko naj bi prišlo do spremembe ameriške ga trgovskega zakona) s pridom izrabiti za to, da se čimprej pripravijo na novo fazo vsestranskega sodelovanja z Zahodom.
TIT DOBERSEK
Rjavi adut
DUNAJ, 28. jan. (Tanjug) - »Nacistična preteklost je najboljše priporočilo za politične funkcionarje!« Tako so v zadnji številki glasila zveze slovenskih organizacij Koroške »Slovenskega vestnika« komentirali nedavno izjavo predsednika vladajoče socialistične stranke in deželnega glavarja Koroške Wagnerja, ki je dejal, da je bil nekoč »veliki Hitlerjunge«.
List poudarja, da omenjene izjave ni dal kak okorel nacist, ki še vedno sanja o tisočletnem rajhu, tem več vodja koroške deželne vlade, in sicer 30 let po porazu nacizma in fašizma in 20 let po podpisu av strijske državne pogodbe. Kot dodaja glasilo, se da našnja koroška stvarnost zgleduje po vodilnih poli tičnih krogih, ki vidijo najboljše priporočilo in žago tovilo za uspešen razvoj v tem, da se ponašajo z nacistično preteklostjo.
Kot piše »Vestnik« koroškim Slovencem v zadnjem času »pogosto očitajo«, da »izpodkopavajo ugled Av strije v svetu«. Prav tako jim očitajo, da jim »nudijo veliko« in da »niso lojalni državljani, ker iščejo podporo pri matičnem ljudstvu in v mednarodnih forumih«.
List opozarja, da gre za klasičen primer »dvojne morale«. Hkrati omenja tudi Wagnerjevo izjavo, češ da so koroškim socialistom »zelo blizu« organizacije nemških nacionalistov. Ob tem »Vestnik« piše: »Kdo v resnici kvari ugled Avstrije v svetu, se vidi že po tem, da najvišji deželni predstavnik poudarja tesno povezanost uradne politike z organizacijami, ki bi morale biti na podlagi državne pogodbe že zdavnaj prepovedane, pa tudi po tem, da se najvišji deželni predstavnik hvali s svojo nacistično preteklostjo in odreja, da bodo dopustili samo takšno izvajanje dr žavne pogodbe, ki bo »sprejemljivo« za te kroge«
»Vestnik« poudarja, da avstrijskemu ugledu v sve tu vsekakor ne škoduje manjšina, ki se bori za svoje zakonite pravice, pač pa tisti, ki so odgovorni za to. da v deželi popolnoma svobodno delujejo novi in stari nacisti. Kot piše »Vestnik«, je za avstrijsko so cialistično stranko v celoti in za njeno vodstvo »vse kakor slabo priporočilo, da ne čuti potrebe in ne naj de moči za jasno gledišče o stvari, ki hudo bremeni njen ugled in ki hkrati pomeni neodgovorno izzivanje široke demokratične javnosti«.
SODOBEN PEJSAŽ
NAFTA
»Politika«
Boj dveh taborov
Britanska razprava o članstvu države v EGS - Mnenja so zelo protislovna - Besedni boj na TV - Kmalu odločitev
OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA
LONDON, 30. jan. — Odkar je britanski premier Wilson prejšnji teden najavil, da bo njegova vlada konec junija izvedla referendum o britanskem članstvu v skupnem trgu, skorajda ne mine dan, da se ne bi na tak ali drugačen način oglasili najglasnejši predstavniki tabora »Evropejcev« in tribune »anti-Evropejcev«.
Seveda so sredstva množičnega obveščanja najprimernejše orodje za bitko med obema taboroma. Med časopisnimi stolpci se vedno najde dovolj prostora za dolgovezna izražanja mnenj za in proti članstvu. Ta teden pa je v kampanjo odločneje posegla tudi najbolj magična sila sodobnega obveščanja — televizija.
Tako je televizija BBC v svojem programu »Panorama« ta teden posvetila polnih 50 minut debati o britanski nacionalni suverenosti in EGS. To je namreč najbolj žgoče vprašanje, ki poleg gospodarskih zadev bode v svoj Otok zaverovanega Angleža.
Pred televizijskimi kamerami so se zbrali štirje parlamentami poslanci — en konservativni in laburistični, ki sta pristaša britanskega članstva v EGS — ter njuna kolega iz istih strankarskih vrst, ki sta goreča nasprotnika »evropeizirane« Britanije. Poslancem so se za okroglo mizo pridružili še predstavniki britanskega poslovnega življenja, sindikalisti, predstavniki lokalnih oblasti, akademiki, študentje im celo — en šolarček.
Konservativni poslanec Nei) Martin je postavil uvodno tezo: EGS ruši nacionalno suverenost. Parlament v West-minstru da izgublja zaradi Bruslja pravico do sp reje manja zakonov in uvajanja davščin. »Ce bomo tako na daljevali, bomo postali skro-
mna provinca evropskega mehanizma ...« Konservativnega poslanca je pri tem podprl še laburistični, ki je dejal, da EGS ne ogroža ta liko britanskega parlamenta, ampak samo suverenost britanskega naroda, ki si je svojo neodvisnost gradii! dolga stoletja. »Z EGS nas hočejo za večno ukleniti,« je dejal protievropsko nastrojeni laburist, »jaz pa sem osebno raje vrabec kot kanarček v zlati kletki.«
Proti tem trditvam je nastopil konservativni poslanec Peter Kirk, ki vodi britansko delegacijo v evropskem parlamentu v Strasbourgu. »Dejanski suverenosti«, je dejal Kirk, »smo se odpovedali že tedaj, ko smo se včlanili v pakt NATO.« Po Kir kovem mnenju dejanska moč, ki jo nudi Britaniji članstvo znotraj velike organizacije daleč odtehta nekakšno »na mišljeno suverenost«. Poleg tega — je nadaljeval Kirk — pa v Bruslju še vedno teče razprava o načinih nadzora odločitev EGS in do leta 1978 utegne priti do nepa sredno voljenega zveznega parlamenta, ki bi imel trdnejša pooblastila in tudi večji vpliv.
Največ je navdušenje nad britanskim članstvom v EGS je izrazil nek lastnik tovarne lončenih izdelkov, ki je de jal, da je suverenost že zdavnaj »iz mode«, EGS pa je dobra in aktualna stvar. To je tudi potrdil s praktičnim
primerom: skupni trg mu je omogočil, da je v enem samem letu povečal prodajo svojih izdelkov za 350 odst.
Bradati profesor prava je menil, da se je Britanija zaradi skupne kmetijske politike že tako in tako odpovedala nekaterim svojim pravicam — in zakaj se ne bi še drugim? Sindikalist iz avtomobilske tovarne Leyland pa je ostro napadel »oligarhično birokracijo« v Bruslju, nato pa je nadrl še nekega študenta, ki j» menil, da bo Britanija zaradi trapastega gesla o »nacionalni suvereno sti« v kratkem postala bolnik Evrope. Tudi nek Škot je menil, da nekateri ljudje vse preveč opletajo z nacionalno suverenostjo, »saj je končno nimamo tudi mi, Škot je«. In sploh: »Mar se katera izmed prvotnih šestih članic EGS sedaj, po 15 letih, pritožuje nad izgubo nacionalne neod visnosti?«
Nakar je skočil pokonci spet laburistični »antievrope-jec« (tisti, ki bi bil raje vra bec .. .) in se čustveno oprijel zgodovine z veliko začetnico ter vzkliknil: če se ne bomo pravilno posvetovali z narodom o tej zadevi, bomo z enim zamahom zapravili vsa naša stoletja, šolarček pa ni rekel nič. In tako bo šlo vse do junija. Po referendumu pa se bo filozofska debata končala in Otočani bodo začeli razmišljati o praktičnih posledicah.
MITJA MEEŠOL
Egipt je zadovoljen
Komentatorji v Kairu složno ugotavljajo, da je bilo Sa-datovo potovanje v Pariz uspešno — Kdaj bodo letala?
DOPISNIK TANJUGA POSEBEJ ZA DELO
KAIRO, 30. jam. — Po enodušni oceni vseh egiptovskih komentatorjev je predsednik Sadat zaključil obisk v Parizu zelo uspešno — s šefom francoske države in drugimi pariškimi gostitelji se je domenil za francosko-egiptovsko sodelovanje v prihodnje, predvsem pa za dobavo francoskega orožja Egiptu. Tudi po drugi strani pripisujejo v krogih vselej pre-vidnih Irairsklh diplomatov in opazovalcev temu obisku prav tako velik pomen, a pri tem opozarjajo, upoštevaje izkušnje iz preteklosti, da bi bilo vseeno treba nekolikanj počakati in videti, kako bo z uresničevanjem vseh teh sporazumov.
Kairski opazovalci imajo predvsem v mislih dejstvo, da za francoska bojna letala tipa mirage F-l, ki naj bi jih Francozi pošiljali Egiptu, kot je rečeno v skupnem sporočilu, izdelujejo nekatere rezervne dele v Izraelu. Piloti pa se usposabljajo za ta tip letala v francoskem letalskem oporišču tri leta, tako da bo moral Egipt, četudi bo dobil ta najboljša bojna letala že v kratkem, še precej časa čakati, preden bodo njegovi piloti lahko sedli vanje. Ali pa se bo morda odločil za libijske pilote. Kot je znano, imajo le Libijci eskadri-lo tega tipa letal, ki so jo med vojno dali na razpolago Egipčanom skupaj z vsem letalskim osebjem in mehaniki; ta eskadrila je še vedno v Egiptu. Libijski piloti so se edini od Arabcev šo
lali v francoskem oporišču Cognac, če ne štejemo jordanskega kralja Huseina, ki že dlje časa sam vozi svoj mirage.
Precej večji pomen pripisujejo tukajšnji opazovalci stavku iz skupnega franco-sko-egiptovskega sporočila, v katerem je rečeno, da je francoska vlada na prošnjo egiptovske odobrila načeloma več pomoči v hrani za sezono, ki se bliža.
Bolj kot kakršnokoli orožje in moderniziranje vojske, kar je za Egipt sicer živ-Ijenjskega pomena, ne glede na umiritev krize, pa so državi potrebna živila, zlasti žito, saj po vojni opustoše-no gospodarstvo še zdaleč ne more zadovoljevati potreb domačega tržišča, na katerem zdaj ne primanjkuje le
živeža, temveč tudi blaga široke potrošnje; tako je v Kairu na primer te dni nemogoče kupiti vžigalice.
A če pustimo ob strani tako ozadje obiska, so si tako domači kot tuji opazovalci edini v mnenju, da je sode lovanje Francije oziroma »stare celine« v prizadeva njih za mimo ureditev krize na Bližnjem vzhodu ne le iz redno pomembna stvar, tem več tudi moder korak egip tovske diplomacije, ki je na posled spoznala, da s po močjo velikih ne bodo mogli urediti zadev, temveč da bc treba k temu pritegniti tu di druge arabske prijatelje Kako in v kolikšni meri bo to pomagalo razvozlati bliž-njevzhodni gordijski vozel, pa se bo še pokazalo.
MIRO VIŠNJIC
Dvomljiva avreola
Na Straussovo potovanje na Kitajsko, kjer so ga sprejeli zelo pozorno, je večina tiska v ZRN reagirala zadržano
OD NAŠEGA BONSKEGA DOPISNIKA
BONN, 30. jan. — Glavni urednik neonacističnega »Deutsche Nationalzeitung« Frey potegne iz žepa Mao Ce Tungovo rdečo žepno »biblijo« ter pred TV kamero bere: »To proti čemur se bori naš sovražnik, moramo mi podpirati — to, kar podpira naš sovražnik, moramo mi napadati«. Neonacistični veljak tako podpira svojega bavarskega kolega, šefa skrajno konservativne krščansko-socialne unije (CSU) Franza .losefa Straussa, ki se je pravkar vrnil z zmagoslavne turneje po LR Kitajski. Kot le šefom držav in britanskemu vodji opozicije Edwardu Heathu je Straussu pripadla velika čast: sprejel ga je sam Mao Ce Tung.
Njegov »Bayemkurier« (v Pekingu ima zaradi jasne protisovjetske osti kar enajst naročnikov) razlaga, zakaj je Mao govoril s Straussom: ker sta obe državi, Nemčija in Kitajska, ogroženi od Sovjetske zveze in ker je očitno Strauss edini veliki Nemec, ki se tega v zadostni meri zaveda.
Straussova 14-dnevna pot pò Kitajski je celih 14 dni skrbela za senzacije v za-hodnonemškem tisku. Televizijski programi so na ki tajsko zahtevo oddajali originalne, neskrajšane posnetke srečanja med Maom in Straussom. Gledalci, radijski poslušalci in časopisni bralci pa so v glavnem dobivali trezne komentarje.
Kakorkoli se Strauss že zdaj omejuje od očitkov, da se je šel spajdašit s Kitajci na izrazito protisovjetskih
stališčih, kakor že skuša dokazovati, da ne pomišlja na nikakršno os Bonn—Peking, pa so že prve reakcije iz Moskve zahodnemu Nemcu jasno pokazale, da je Po king sicer velik prijatelj nemške združitve m zahodnoevropske vojaške krepitve, da pa je — daleč.
Kaj pomeni »epohalna turneja« za Straussove volilne kombinacije? Nedvomno ga je ta državniška turneja pov zdignila v očeh ozkih prista šev in nedvomno mu je s tem v delu opozicijskega bloka CDU/CSU še bolj po raste! ugled. Toda ali je mo rebitni kandidat za kancler ski stolček Franz JoseJ Strauss »šarmiral« tudi pov prečnega Nemca? Prej lab ko rečemo obratno šele zlo vešče kombinacije z novim: osmi spet spomnijo Nemca na nekdanjo »machtpolitik«,
politiko sile. Pretežna večina sredstev javnega obveščanja se je skrajno zadržano lotevala Straussovih podvigov v Pekingu. Moskva je bliže. Sovjeti so naši sosedje, ZSSR drži ključ za popuščanje napetosti v Evropi, samo preko Moskve lahko dosežemo napredek v mednemških in berlinskih zadevah. Izzivati dremajočega leva pa je še vedno bila nevarna pustolovščina v politiki, pravijo komentatorji.
Zatorej je »vzhodna politika« le zapoved, od katere ni poti nazaj, če se ne bodo vse trezne napovedi do septembra 1976 izjalovile, naj bi za-hodnonemški volilec takrat spet povedal, da zaupa le trezni politiki levo liberalne koalicije in ne naseda vizijam o sovjetsko-kitajskem spopadu, ki jih je gojil Adenauer. ANTON RUPNIK
Priljubljena jed Ciscarda d Estainga
ler Schmidt nekega dne telefoniral Gisoardu, pa v Parizu sploh niso vedeli, kam je predsednik izginil.
Ugani,
kdo pride na kosilo
Kar 83 odstotkov Francozov pravi, da ima šef Elizejske palače pravico do zasebnega življenja
Od našega pariškega dopisnika
Gospodinje v Parizu in bližnji oh tiči zadnje čase vneto preizkušajo preprosto jed, ki pa se tudi
Ponesreči: umešana jajca- Časopisi P_začetku januarja priobčili recepte Ì2. jed, kajti človek nikoli ne ve, Vlu tio ob uri kosila potrkal na vn Giscard d’Estaina z šeno.
sebne karte. V vsem njegovem vedenju je nekaj nenavadnega, včasih spektakularnega, nekomformističnega in predvsem premetenega. Prav zaradi teh potez, ki bolj sodijo v zasebno življenje, so bili doma in na tujem že nekaj časa v skrbeh, ali je z njim vse v redu.
Smetarji na zajtrku
Francoski predsednik povedal, da si želi drugač: javnostjo, kot so bili v na m tako bo enkrat na n Pn Francozih«. Za omiz osem do deset ljudi, izbir f? vseh družbenih plas fosilu pa bo prišla v .
• • • Torej res nihče : oo imel Giscarda na kosih
knJi <Ca 80 ojegova PO1! Kajti sicer sploh ni izbirčei
Vjitóry Giscard d’Estai t-nn- ’)SPrememb« in mi 5el° nenavadne pote yrrani in zunanji poli v tistem, čemur po Stlk 2 javnostjo. Aris “mo premožni Giscard
Kaj namreč reči o predsedniku, ki se sam vozi po Parizu z avtomobilom, ki zna voziti helikopter (na sestanke z Brežnjevom v Rambouilletu se je že tako pripeljal), ki gre zvečer v kino s hčerjo, ki večerja s sinom v Halles, ki povabi smetarje na zajtrk ob pol sedmih zjutraj, ki za novo leto kosi v domu onemoglih, ki je spremenil državno himno, ki ne mara fraka, ki se fotografira v rožnatih kopal kah (ker nima trebuha) in ki za konec tedna izgine neznano kam, ki obišče zapor in sega v roko jetnikom itd!?
Te spremembe v vedenju človeka, ki naj bi bil predvsem resen državnik, so povzročile začudenje in nemir, tako da so izvedli ankete v jav-
nosti. In če so ankete, ki je v njih šlo za politične poteze Giscarda d’Estainga, pokazale, da njegova popularnost pada, pa so vsi odgovori na vprašanja o njegovem zasebnem življenju pokazali, da mu Francozi dajo prav. Kar 83 odstotkov vprašanih je namreč reklo, da ima šef Elizejske palače pravico do zasebnega življenja, med njimi tudi večina tistih, ki je lani volila za Giscardovega tekmeca Mitterranda.
Giscard je torej kmalu vsilil svoj stil, ki se ne kaže samo v teh potezah, marveč v vsem njegovem konceptu predsednikovanja, imenovanem »samotno izvajanje oblasti«. Ne gre samo za to, da Giscard sploh ni preselil družine v Elizejsko palačo ali da počenja tisto, kar smo že omenili-
Gre za njegov način dela ter za novi način vodenja države, ki je čedalje bolj podoben načinu ameriških predsednikov. Vendar je v tem »samotnem izvajanju oblasti« tudi velika nevarnost, kateri na primer ni ušel Richard Nixon: predsednik, ki vse ve in ki o vsem odloča sam, ne da bi preveč poslušal mnenje sodelavcev, se lahko počasi popolnoma odreže od življenja. Prav na to nevarnost so pred časom opozarjali na tujem, zlasti v ZR Nemčiji: predvsem po tistem, ko je kanc-
Močno uporabljen telefon
Giscard ima precej manj sodelavcev, kot jih je imel Georges Pompi-dou. Od njih zahteva veliko hitrost in natančnost, posluša tudi njihova mnenja, vendar se odloča po svoje.
Sodelavci so presenečeni, ker se predsednik že vnaprej pozanima za zadevo, ki je na dnevnem redu, tako da ga ne morejo nikdar zalotiti, da bi bil nepoučen. Od sodelavcev zahteva Giscard veliko točnost, obenem pa terja od njih, da si privoščijo tudi zasebno prostost. Delali naj bi ne več kot od devetih zjutraj do osmih zvečer, ukvarjali naj bi se s športom, da bi bili zdravi kot on. Toda ko do 15. oktobra ni dovolil kuriti v Elizejski palači, so se najprej prehladili vsi sodelavci, nazadnje pa še sam. Potem je vsem predlagal pisane puloverje pod suknjiči (ki naj ne bodo an-tracitno sivi, kajti ta uradniška barva v garderobi mu je baje želo zoprna).
Giscard ne mara dolgotrajnih sestankov z debelimi dosjeji na mizah. Raje se pogovarja z nekaj ministri ali s posameznimi sodelavci, največkrat seveda s svojim »mentorjem« in »sivo eminenco« (notranjim ministrom Michelom Poniatowskim), na vso moč uporablja telefon (pred katerim je bila Pompidouja groza), o vsem se odloča v naglici in se večinoma zanaša na svoj instinkt. Včasih sprejme tudi osebnost, od katere naj bi imel kaj koristi, in tako naj bi v pogovoru z njegovim nekdanjim enotedenskim ministrom Servanom-Schreiberjem nastala znamenita formula »voditi nepredvidljivo«, formula za krotitev gospodarskih in družbenih težav. Sicer pa je težko priti do predsednika tistim, za katere nima interesa.
Sobesednika zna popolnoma očara ti in zmesti, tako da imajo ljudje, ki odhajajo s sestanka, zmešan občutek: ne vedo, ali je bil predsednik za tisto ali proti tistemu, o čemer je tekla beseda Tako so sodelavci v zagati, ker morajo k predsedniku pre-
verjat, ali se je res tako odločil, kot potem pripoveduje njegov gost. Te žava je predvsem v tem, da Giscard ne mara ponavljati svojih odgovorov.
Šef Elizejske palače ne bere tiskovnih pregledov, ki mu jih priprav Ijajo sodelavci, marveč sam posluša radio, gleda televizijo in bere časopi se: vse pariške dnevnike razen komu nistične »Humanitč« (zaradi česar ga je dnevnik hudo napadel), potem pa še »International Herald Tribune« in »Time«. Čeprav dobro govori angleško, se ob ponedeljkih in četrtkih ob sedmih zvečer redno izpopolnjuje v izgovarjavi, kajti ob dvestoletnici ZDA naj bi imel govor v ameriškem kongresu. (Tu je močno zasekal v nacionalizem in nevednost francoskih voditeljev, kadar gre za tuje jezike: doslej je veljalo pravilo, da je fran coščina dovolj za francoskega politi ka, sicer pa tisti, ki so znali angleško ali kakšen drug tuj jezik, tega niso pokazali. Ali pa so ravnali tako kot Debré, ki je med pripravami za intervju na BBC govoril angleško potem pa med samim intervjujem po francosko odgovarjal na angleška vprašanja.)
Velika samozavest
Zgodi se tudi, da Giscard prestre-že pošto v Elizejski palači, še preden jo razdelijo, in tako prekmalu zve za zadevo, ki bi sicer prišla do njego vib ušes čez nekaj dni.
Neki Giscardov sodelavec je dejal: »Predsednik je imel že med volilno kampanjo občutek, da ima bolj prav kot vsi drugi, danes pa še zmerom misli, da je edini, ki ve, kaj je resnica in kaj je prav«. Neki drugi sodelavec misli, da je za Giscarda značilno predvsem dvoje: zaničljiv odnos do uradništva (tudi na naj višji ravni) ter velikanska samozavest.
Zaradi takšne samozavesti si Gis card ni omislil resničnega političnega svetovalca in zaupnika (nekakšnega Kissingerja ali vsaj Jullieta, ki je bil Pompidoujev »spovednik«). Ustvarjanje politike je izključno njegova zadeva in celo njegov najboljši prijatelj Michel Poniatewski (ki naj bi sploh imel največ zaslug za to, da je Giscard danes v Elizejski palači) mora včasih slišati hudo kritiko. Tako na
primer je bil Giscard zelo jezen, ko se je Poniate wski spravil nad Duciosa in KPF z izjavo, da je komunizem fašističnega značaja. Vendar sta še naprej ostala prijatelja.
Lahko bi rekli, da Giscard gleda na predsednikovanje kot na poklic, ne pa kot na posvetitev. Aristokrat sko poreklo, šolanje, predvsem pa anglosaška usmeritev in ministrsko delo (gospodarstvo in finance) so ga pripraviti do tega. da na probleme ne gleda s kakšno veliko svetovno boli tično filozofijo, marveč pragmatično. Kjer bi bila potrebna akcija za spre-membno struktur, si Giscard pomaga s finančnimi tehničnimi postopk- Njegova vera v abstraktne ekonomske zakone ga je pripeljala do tega da površno gleda na globoke probleme.
Na sedanjo krizo »sveta« (sam ne govori o »kapitalističnem svetu«) je po Giscardovem mnenju treba gledati takole: povzročili so jo štirje na-ravni dejavniki, ki jih m mogoče krotiti: demografska eksplozija pomanjkanje surovin, pomanjkanje hrane in rast petrolejskih cen Potemtakem gre za zunanje dejavnike, ki jih ni mogoče pripisovati delovanju (na primer francoskega) sistema državne in druž bene ureditve.
»Voditi nepredvidljivo« je torej v sprotnem ukrepanju, s katerim je mogoče reševati konkretne probleme za toliko časa, da se sedaj podrta rav notežja spet uravnovesijo - p0d vplivom drugih nepredvidljivih dogodkov oziroma dejavnikov.
Od tod včasih spektakularni ukrepi (ob »ozdravitvi« krize v delu avtomobilske industrije) in čedalje bolj optimistične napovedi o prihodnosti Francije in sveta (»kapitalističnega« ali tudi »drugega«, o tem Giscard ne govori). Od tod teorija o »spremembah«, ki jih sicer še ni slutiti. Od tod tudi tista skrb za zunanje efekte ki jih ni malo in ki naj bi 'dali Francozom in drugim predstavo, da je v Elizejski palači nov človek: človek, ki je mimogrede kos velikim problemom in človek, ki ima v primerjavi s svojimi »predsedniškimi predniki« še zmerom čas za to, da nenadoma potrka na vrata in prosi, ali bi smel prisesti k omizju. Nič za to, če se umešana jajca niso posrečila: »nepredvidljivo« je mogoče tudi v gospodinjstvu.
Stane Ivanc
Združeni za Iran
Posvet v zvezni gospodarski zbornici o graditvi 40.000 stanovanj — Posel za približno 4,5 milijarde dolarjev
OD NAŠE BEOGRAJSKE DOPISNICE
BEOGRAD, 30. jan. — Na današnjem sestanku v gospodarski zbornici Jugoslavije, ki so se ga udeležili poleg predstavnikov skoraj vseh gradbenih podjetij v državi tudi predstavniki ZIS, poslovnih bank. Narodne banke Jugoslavije in zainteresiranih zveznih institucij, so razpravljali o vprašanjih, povezanih z uresničevanjem načrta o gradnji 40.000 stanovanj v Iranu, ki ga ponujajo domači gradbeni operativi.
Kupčija je velika, osemkrat večja kot katerakoli, tel jo je doslej sklenilo naše gradbeništvo v tujini. V osmih letih naj bi zgradili (po 5000 stanovanj na leto) kar celo mesto za približno 150.000 ljudi. Z drugimi besedami, gradili bi tudi komu nalne in druge objekte, pri čemer naj bi sodelovala še sorodna industrija z opremo. Po prvih predračunih naj bi znašala vrednost del približ no 4 in pol mtlijarde dolarjev.
Načrt je za domače gradbenike nadvse zanimiv, ne le zaradi teh zares vabljivih številk in zaradi tega, da bi Iranci želeli, da bi Jugoslavi-
ja prevzela gradnjo še več stanovanj za njihovo deficitarno in lačno stanovanjsko tržišče. Načrt pomeni pravzaprav začetek dolgoročnega sodelovanja.
Da bi lahko opravili vsa ta dela, sl bo moralo združe. no delo ob vsej previdnosti in skrbnih predračunih izoblikovati zamisel svojega organiziranega in enotnega nastopanja. Prvi korak naj bi bil, da bo v Teheran 14. februarja odpotovala posebna delegacija strokovnjakov pod vodstvom predstavnika gospodarske zbornice Jugosla vije in nadaljevala začete pogovore.
Kot zaključek k tem razgo-
vorom, med katerimi so jugoslovanski gradbeniki pokazali zanimanje in pripravljenost za dela v Iranu, pa se vsiljuje ugotovitev, da je pot do uresničitve načrtov še dolga. Morali bi odgovoriti na vrsto važnih vprašanj, kot na primer, kaj naj bi izvažali v Iran, kompletno gradbeno operativo ali tehnologijo in možgane kakih 100 strokovnjakov, kje bomo gradili, s čim in podobno. Poiskati bi morali tudi najboljše rešitve za tranesport, za zagotovitev potrebnega gradbenega materiala v Iranu, kvalificirane delovne sile itd.
BOJAN JAGER
SLOVENIKA LEPO NAPREDUJE
Asfalterji hitijo
Graditelji avto-ceste na odseku Slovenike Hoče-Arja vas nimajo predaha - Cestnina do Konjic že septembra
SLOVENSKA BISTRICA, januarja — Graditelji hitre ceste Hoče—Arja vas danes z radostjo ugotavljajo, da so zaradi ugodne zime z delom v oktobru, decembru in januarju zamašili časovno vrzel, ki je nastala z deževjem. Zdaj so začeli ropotati stroji že tudi na odseku Hutlinja—Arja vas, ki bo sicer končan leto pozneje. Dela potekajo praktično brez prestanka, brez dopustov, čeprav je v ljudeh čutiti utrujenost, ki jo vsi gradbinci normalno odpravijo čez zimo.
Za javnost sta trenutno najzanimivejša podatka o tem, da predstavnika Slovenija ceste trdno obljubljajo otvoritev dela ceste od Hoč do Konjic do septembra in pa začetek del na odseku Hudinja—Arja vas. Torej od seka, ki je zaradi neštetih variant prišel skoraj v zgodovino, saj smo zaradi to likšnih načrtovanj, ugovorov in predlogov izgubili skoraj dve leti. Ta odsek zdaj ob ravnavajo kot poseben del, dograditev pa so premaknili za leto dni. Izvajalec bodo Slovenija ceste s svojim združenjem, investitoT pa re publiška skupnost za ceste
Dipl. ing Maks Urbanija, vodja predstavništva Sloveni ja ceste, je kljub dežju, ki je prvič to zimo minuli torek resneje opozoril graditelje na zimo, dobre volje komentiral sedanji potek del. Kako tudi ne, saj je graditeljem »najlepše slovenske ceste«, kot jo nekateri že imenujejo, vreme v resnici zelo prizaneslo.
»Delamo praktično brez predaha. Ti trije nepredvide ni delovni meseci so nam tudi omogočili mnogo optimizma. Na trasi od Hoč do Konjic so dokončani vsi objek ti razen treh nadvozov, enega pri Bistrici in dveh pri Tepanju, ki pa sta že v fazi plošč. Z gradnjo edino še nismo začeli ob iztočnici pred Konjicami, kjer je prišlo do spremembe. Tako bo
le ena cestninska postaja namesto dveh in velika bencin ska servisna postaja s parkirišči na obeh straneh in restavracijskimi prostori. Tudi ti objekti ne predstavljajo večjega problema, tako da bo vse nared do roka.«
»Mi imamo pred očmi september! Ce odštejemo utrujenost ljudi, ne smete namreč pozabiti, da letos, oziroma lani, še nihče ni šel na dopust, samoupravni in dru gi organi pa so sprejeli sklep, da delamo brez predaha, do kler nam to omogoča vreme, nam načrte lahko podre edi no večja katastrofa.«
— Ste pri gradnji naleteli na večje nepredvidene probleme?
»Ce odštejemo težave s prevozi in podražitve, so nas presenetili edino plazovi. Ta ko smo morali zaradi plazov pri Jožefovem hribu pri Bi strici, pri Vereniku, na Vr-holah in Prelogah premetati in odstraniti okrog 45.000 ku-bikov zemlje. Največji plaz je pri Prelogah, ki pa trenutno ne ogroža gradnje, ker je na levem pasu štiripasovnice.«
— Kolikšne so spremembe med projekti in izvajanjem del?
»Bistvenih ni. Seveda če upoštevamo možnosti inve stitorja in imamo pred oč mi sedanjo hitro cesto Doslej imamo že 16 kilometrov povsem urejenega cestišča, razen varnostnih naprav in
dober poldrugi kilometer cestišča pripravljenega za asfaltiranje Od Bistrice do 2ič je manjša sprememba v dolžini štiripasovnice, saj smo jo podaljšali z dveh na tri kilometre. Osebno dvomim v upravičenost kritik glede propustnosti te ceste na od seku med Tepanjem oziroma Grušovjem in Slatino. Ves odsek bo imel štiri odstotke vzpona, kar je proti seda njim 16 pri Vrholah in Bi strici v resnici mnogo manj. Ce upoštevamo še odstavne pasove, ne bi smelo priti do ozkih grl, ki jih povzročajo vlačilci.«
Ko smo po dežju, M je v torek zjutraj razmočil traso hitre ceste, obiskovali posa mezna gradbišča, smo ugotovili, da poteka delo v res niči brez prediha. Čeprav smo ponekod gazili globoko blato, graditelji ne odnehajo Sorazmerno visoke tempera ture lajšajo delo tudi delavcem Gradisa, ki hiti z grad njo svojih objektov. Na tra si je osupljivo malo ljudi vendar nepoučenega takoj se znanijo, da pri tovrstni gradnji levji delež odtehtajo danes stroji. In teh je mnogo Toda tudi tam, kjer stroj odpove, graditelji nimajo večjih problemov od ostalih gradbincev Vse jih enako pesti pomanjkanje kvalifici rane delovne sile, predvsem zidarjev in tesarjev.
JANEZ SEVER
SNEG, KI NE GRE V DENAR
Kanin je, Kanina ni
BOVEC, januarja — Ta edini kraj v naši republiki, nad katerim je dovolj prav«—* snega za smuko, če bi ... so zasedli Beograjčani, Novosadčani, Splitčani in nasploh Jugoslovani iz drugih republik, ki so prišli v Slovenijo, da bi se nasmučali in vmes še malo skočili čez mejo, pogledat, kako in kaj se izplača kupiti . . .
Oba bovška hotela sta zdaj za razliko od ostalih hotelov po zimskošportnih središčih v Sloveniji zasedena stodeset odstotno, saj se je celo pomočnik direktorja izselil iz svoje pisarne m napravil prostor gostom. Kamor so pač mogli, so vrinili še po en jogi in strehe nad glavo je praktično konec. Zakaj?
Ce smo doslej govorili o dvesto turističnih posteljah na Bovškem, smo pri tem mislili na vse tiste potencialne postelje, ki bi tudi pozimi lahko postale ležišče za »slučajne« goste. To smo pod vplivom velikega nastajajočega smučarskega centra slepo verjeli načrtovalcem zato, da bi nam ne »zmanjkalo« postelj za tistih 900 potnikov, ki jih gondolska žičnica lahko prepelje v eni sami uri.
Zdaj, ko je »pritisnil« mraz, ko so vse smučarske oči uprte v Bovec kot edini zasneženi smučarski center pri nas, je pošteno, da povemo, kako je vseh teh 200 potencialnih postelj pri zasebnikih skopnelo na skromnih 24 ležišč oziroma natanko na 12 sob. Pustimo na strani ugibanje, ali je to srečna ali nesrečna številka, toda v Bovcu se tako v hotelih kot pri zasebnikih na vse kriplje otepajo gostov, ker je vse zasedeno.
Medtem so »elektricisti« (beri elektrikarji) zamenjali kos žice na daljnovodu in gondolska žičnica je spet nared, da voza smučarske goste 2.202 metra visoko, kjer je dovolj snega za čisto pravo smuko — brez vlečnic. 2e res, da pod Prestreljenikom ropotata dva tomosova vlečniška »mopeda« za otroke, ki za največjo silo omogočata kakih petdeset metrov smuke, toda to pa je tudi vse.
Ko to poročamo, je iz Francije že odpeljal tovornjak, naložen z dvema pre-
nosnima vlečnicama, ki ju bodo takoj pognali v tek na Kaninu, ko bosta premagali carinsko zaporo v Sežani.
No, potem — danes ali jutri — bo pod Kaninom nekaj več »vlečne« smuke (po 300 do 400 metrov daleč), tako ob hrbtenični žičnici, kot v Velikem grabnu, kjer je snega na pretek.
»Pridite kasneje,« po telefonu ponavljajo tako v obeh hotelih kot na avtobusni postaji in v turističnem društvu, zakaj Bovčani, kar zadeva privatne postelje, še niso pripravljeni na zimsko sezono. Kakih 80 postelj že imajo, toda za poleti, medtem ko so pozimi prehladne. Ogrevanje ni mogoče, ker imajo prešibak tok oziroma napeljavo. In še nekaj je: nihče ni verjel.... Narava je Bovcu darovala drugo zimo zdaj, ko je nikjer v Sloveniji ni. Bržčas zaman, saj so Bovčani po miselnosti hudo za letos kopno in »konkurenčno« Kranjsko goro, čeprav je Vršič zdaj tudi brez pluženja skorajda prevozen.
Ob vsem tem — mislimo predvsem na kaninsko naložbo, ki ni ravno skromna, saj znaša kakih 120 do 150 milijonov dinarjev — je še zmeraj odprto vprašanje, kdo bo oženil kaninsko nevesto, ki ima sicer bogat značaj, je pa brez ficka, če zamolčimo primankljaj. Poleg beograjskega Inexa naj bi prišel v poštev tudi Ge-nex, ki sodi na konico najmočnejših delovnih kolektivov v državi. Naj bo kdorkoli že, kaninska nevesta je več kot godna za možitev, zato bi bilo škoda, ko bi ostala stara, zagrenjena devica, če že doma ni fantov, ki bi jo znali oceniti za vredno zakonskega stanu.
NIKO LAPAJNE
riložnost
Se bodo starodavna skladišča soli umaknila pred Ber-nardinom? - Odločitev je v rokah občine in »Droge«
Nobena skrivnost ni, da se je načrt Bernardin spričo mnogoterih zapletov okrog urbanistično-načrtovalne, komunalne, predvsem pa denarne narave rojeval več let, dokler se ni s carskim rezom končno tudi rodil. S temeljnim kamnom zanj so simbolično naznanili začetek
Sklad
Zinke Kunc v Ameriki
Za štipendiranje talentiranih pevcev so ga ustanovili v New Yorku
Na newyoršld univerzi so ustanovili sklad, ki se imenuje po prvakinji Metropolitanske opere, jugoslovanski Zinki Milanov-Kumc. Z denarjem, ki se bo zbiral bodo štipendirali talentirane pevce, ki jih bo izbrala naša rojakinja.
Ob tej priložnosti so v čast prvakinje m v počasitev dvestoletnice ameriške neodvisnosti ter jugoslovansko-ameriškega kulturnega sodelovanja priredili sprejem, ki se ga poleg predstavnikov znanstvenega, kulturnega in umetniškega življenja New Yorka udeležil tudi jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu Toma Granfil.
BERITE REVIJO
V Vojvodini za 12,6 odst. več v industriji
Nikola Kmezič: takšne rasti si niso obetali največji optimisti
NOVI SAD, 30. jan. tTan-jug) — Predsedniilk pokrajinskega izvršnega sveta Nikola Kmezič je danes v skupščini SAP Vojvodine izjavil, da se je v vojvodinski industriji lani proizvodnja povečala kar za 12,6 % in da si takšne rasti še pred nekaj mese el niso obetali niti največja optimisti.
To je bil hkrati tudi eden od temeljev, na katerem so »gradila« resolucijo o politiki ekonomskega In socialnega razvoja Vojvodine v tem le tu; resolucijo je danes spre jela skupščina SAP Vojvodi ne Ta dokument predvideva, da se bo družbeni proizvod gospodarstva v pokrajini povečal za 7,3 %, industrijska proizvodja za 9,5, kmetijstvo pa za 3,4 %. Te m nekatere druge stopnje rasti so v SAP Vojvodini višje od tistih, ki so predvidene za vso državo
Lani
manj tujih prenočitev
Zadnja štiri leta število prenočitev tujih gostov v SRS zaostaja
LJUBLJANA, 30. jan. — Po letu 1967 število turističnih prenočitev v Sloveniji neprestano narašča. Tako je bilo v Sloveniji že 6.129.770 turističnih prenočitev, za 2,3%> več, kot jih je bilo leta 1973 in za 61,6% več kot leta 1964.
Vendar pa po podatkih zavoda SRS za statistiko v zadnjih štirih letih zastaja rast prenočitev tujih gostov, lani pa se je število tujih prenočitev celo zmanjšalo: bilo jih je 2.554.384, kar je za 355.400 ald za 12,2% manj kot leta 1973.
Ta izostanek tujih gostov pa je nadomeščalo znatno večje število turističnih prenočitev domačih gostov. Teh je bilo lani v Sloveniji skupaj 3.575.386, kar je za 521.000 ali za 17°/o več kot leta 1973.
ILJA POPIT
gradnje.
Gre za gradnjo največjega turističnega naselja v SR Sloveniji, za katerim stojijo ljubljanska in mednarodna banka, ljubljanska Emona kot nosilec naložbe, in ne nazadnje republika. Obseg in pomembnost naložbe (620 milijonov dinarjev) daleč presega zgolj republiške okvire, čeprav je bil investitor prisiljen, da je spričo podražitev načrt skrčil skoraj za tretjino (s 1800 na 1116 postelj), z možnostjo nadaljnjega širjenja in dograjeva nja.
Bernardin kot naselje najvišjega turističnega razreda je v naših okvirih naložba brez primere, nad katero pre-nekateri zmajujejo z glavami, malo zaradi zavisti, še bolj zaradi strahu, da spričo Bernardina ne bodo prišli na račun.
Toda Bernardin je k sreči tukaj in je dejstvo, ki mu lahko zaželimo samo srečno pot do uresničitve. Vendar pa se ob Bernardinu pojavljajo druga vprašanja, ki bi jih »kazalo reševati in reši ti«, če bi se najbolj zainteresirani dejavniki tega zavedali.
V mislih imamo okolico prihodnjega turističnega na selja Bernardin, ki takšna kot je, nikakor ni v čast in ponos naši obali, konkretno Piranu in Por torožu. Naj še za hip preskočimo ta daleč preskromni kos obale, ki sodi pod okvir SR Slovenije, in se zaglejmo iz oči v oči z resnico, kaj za nas Bernardin pomeni.
To naselje pomeni za nas prvo kompletno turistično po-
znano je, da je Gvinejski zaliv pol rib. V njem je nešteto ladij, ki love za Afričane, seveda pa tudi zase. Prvič se dogaja, da naše podjetje stopa v tak posel popolnoma organizirano, na podlagi poročil, ki so jih izdelali ekonomisti ter znane-stveniki iz Prehrambeno tehnološkega inštituta v Zadru ter s pomočjo nigerijskega partnerja in vlade.
Potrebe Nigerije za večjim ulovom rib postajajo vse večje, saj je ta dežela v novem petletnem planu predvidela posebne razvojne programe za pospeševanje ribištva in ladjedelništva. Inter trade bo s 25-odstotno udele-
nudbo, in sicer na vratih v Jugoslavijo (Trst), ki se v vsakem primeru hoče in mora obrestovati, ne glede na sprenevedave turistične in z njimi politične tokove v Evropi in svetu. Kakršnakoli svetovna in kriza ožjih razmer, na to naložbo dolgoroč no gledano, ne more imeti posebno pomembnega vpliva
Naslednje, že nakazano vprašanje, je okolica Bernar dina, ki neposredno sicer ne sodi v okvir tega naselja, je pa nedvomno sestavni del Bernardina ter njegove sve tovljanske turistične ponud be. V mislih imam obe »solarni« oziroma zgradbi — skladišči za sol, med Portorožem in Bernardinom, «i ne samo da kazita ta košček slovenske morske obale, temveč sta že zdavnaj zamudili čas. Gre za dva nepravilna kamnita pravokotniška kolo sa, ki stojita tik ob cesti proti Bernardinu in z leve in desne zastirata pogied na nastajajoče naselje. In ne sa mo zastirata, s svojo prisotnostjo ga razvrednotujeta in uničujeta.
Ideja, ki prihaja iz vrst in vestitorja Bernardina, in si cer ljubljanske Emone, je naj bi se vsaj eden teh kam nitih kolosov, že zaradi po gleda na Bernardin, umaknil, drugi pa naj bi se »prelevil« v pivnico in ekskluzivni tr govski center ne samo za Bernardin, temveč za obalo med Portorožem in Piranom
Zdaj, ko je ponovno vzniknila ideja o združevanju slo venskih gostincev in hotelirjev ne samo ob obali, ampak tudi na širšem območju Krasa in Primorske vse tja do
žbo poleg nigerijskega partnerja, ki bo z vlado vred prispeval ostalih 75 odstotkov, verjetno že letos registriran kot posebna mešana družba odprtega tipa za ulov, predelavo in prodajo rib. Zato so pri ladjedelnici Greben iz Vele luke naročili izdelavo 4 ladij. Zaradi velikega zanimanja za ribiške ladje večjih dimenzij, ki so pripravne za visokomorski ribolov, pravkar izdelujejo prototip ladje, ki bo odplula v Nigerijo. Na ladjah bodo v začetku naše posadke, predvi devajo pa, da bi sčasoma za delo na ladjah priučili tudi Nigerijce.
Center za ribištvo iz Zadra, ki je izdelal elaborat na
Nove Gorice in celo do Bovca, je najbrž čas, da se iz ozko podjetniških gledanj izluščijo širše perspektive in hotenja, ki lahko rode kaj več kot zgolj Bernardin, en člen prihodnjega poslov, nega združenja slovenskih hotelirjev, gostincev in turistov ob obali in na kopnem — ter v hribih.
Idejni načrt je na moč preprost: če bi kolektiv Droge kot upravljalec obeh prastarih »solarn« želel in hotel podreti vsaj eno starih solarn pred Bernardinom, bi s tem odprl oziroma očistil obalo za turizem in pogled na novo naselje. Direkcija državnih prehrambenih rezerv, ki drži roko nad tem» skladišči, bi nedvomno bila takoj pripravljena prispevati 50 odstotkov denarja za novo gradnjo v Sečovljah, preostali denar pa naj bi prispevala Droga, podjetje, ki se že koncentrira v Sečovljah. Moina bi celo občina spričo svoje perspektivne politike v turizmu kot poglavitni gospodarski panogi, lahko odločilno sodelovala pri uresničitvi te zamisli, ki ni iz trte izvita.
Bernardin je tukaj, naj živi Bernardin! Novorojenčku, še posebej takšnemu, ki se je rodil s carskim rezom, je treba pomagati. Ne samo njemu, tudi materi. Prepričan sem, da je te pomoči vreden, ne samo zaradi svojega obstoja in razvoja, temveč tudi in predvsem zaradi okolice, v kateri se je nastanil.
Rojevajoči se Bernardin je priložnost, da se košček slovenske obale prebudi in zavestno z vsemi močmi stopi
skupaj. NIKO LAPAJNE
osnovi lastnih raziskav v Nigeriji in poročil organizacije za prehrano OZN meni, da so pripravljeni vsi pogoji, da bo zasnovani načrt stekel do konca leta. V končni fazi bo imela družba okrog 20 ladij za visokomorski ribolov ter orgamzirano predelavo in prodajo rib v Nigeriji.
V Intertrade menijo, da bodo pokazala zanimanje za pristop oziroma sodelovanje tudi naše ribiške organizacije. Veliko zanimanje za kvalitetno modro pa tudi belo ribo kaže zlasti naša prede-delovalna industrija in bo zato Intertrade del ulova uvozil tudi za jugoslovanske potrebe.
LADA ZEI
Skupaj ob ribah
Intertrade se že dalj časa pogovarja z Nigerijo o mešani družbi za ulov rib, njihovo predelavo in prodajo
Že dobro leto trajajo pogovori med Intertradom in nigerijskim partnerjem o ustanovitvi mešane družbe, ki se bo ukvarjala z ulovom rib, njihovo predelavo in razpečevanjem v Nigeriji.
Nismo dovolj bogati
Varčno posamično in skupaj
Jugoslavija se pripravlja na vsenacionalno akcijo varčevanja
Kolesca varčevanja, ali če hočete varčnosti, pri nas še niso stekla oziroma jih v nacionalnem okviru nismo niti dovolj dobro nastavili. Torej smo v zamudi in tega se začenjamo zave-dati. Prav zato pa smemo tudi dovolj glasno in odločno reči, da se nam ne kaže preveč obirati pri sprejemanju konkretnih ukrepov.
Ker predstavlja stabilizacijo mnogo vzvodov, pomeni varčevanje enega od njih, in na nas je, kako jih bomo uravnavali. Zgledov za varčevanje kot enega izmed vzvodov stabilizacije imamo najbrž dovolj pri drugih narodih, in to še zlasti iz zadnjega obdobja neposredno po nastopu energetske krize. Pa ne samo v tem.
če smo odkriti, moramo priznati, da smo se pri trošenju surovin, dobrin in tudi denarja pa pri izkoriščanju proizvodnih potencialov na številnih ravneh ne le kot skupnost, ampak tudi kot posamezniki, prepogosto obnašali kot da nam vse pada samo z neba. V nekaterih deželah so ukrepali zelo hitro, pri nas pa smo kar lepo mimo opazovali, kam nas bo zaneslo, kod nas bo udarilo. Udarci so prišli in z njimi posledice zvečine pomnožene z vplivi inflacije.
V resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju v SR Sloveniji za leto 1975 kot tudi v resoluciji o ekonomskem in socialnem razvoju v SFRJ je več nalog, ki opredeljujejo stabilizacijsko ravnanje v gospodarstvu in družbi nasploh. V zvezi s takim ravnanjem in opredelitvami so tudi v Socialistični zvezi in Zvezi komunistov Jugoslavije in Slovenije dovolj konkretno opozorili na nujnost vsenacionalne akcije varčevanja, ki mora postati kar najbolj množična. Kot ugotavljajo v zvezni konferenci SZDL, lahko družbena akcija varčevanja odigra izredno pomembno vlogo pri skupnih naporih za stabilizacijo gospodarskih in družbenih tokov in s tem pri brzdanju vseh virov inflacije, predvsem še notranje inflacije.
Ta trenutek in v prihodnje je torej za vsenacionalno akcijo varčevanja polno opravičil. Varčevanje lahko razumemo tudi kot nadomestni izraz
za produktivnejše gospodarjenje; varčevanje predstavlja hkrati boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti in družbenih sredstev nasploh. Varčevati, varčno ravnati pomeni tudi spopadati se z nedelom, slabo kakovostjo, z nizko produktivnostjo in z razvadami, ko se za opravičevanje visokih stroškov poslovanja išče državna zaščita. Naj besedo varčnost še tako obračamo in tehtamo njen pomen, bo končna ugotovitev vselej enaka: dejanja varčnosti pomagajo tako ali drugače k večji blaginji posamezniku in družbi. Če dejanja varčevanja pojmujemo tako, potem moramo nadaljevati z varčevanjem, varčevanje nam lahko preide v navado, v način dela, ravnanja in življenja. Mimo ekonomskih vidikov pomeni varčnost in racionalnejše gospodarjenje tudi etično vrlino. Le-ta predstavlja sestavni del graditve specifične samoupravne socialistične delovne morale in člen v povezovanju posamičnih in skupnih interesov.
Posebno v današnjih pogojih visoke stopnje inflacije je dovolj vzrokov za dosledno izvajanje družbene akcije varčevanja in od tod tudi sklep da bi že v januarju letos pripravili zvezni program varčevanja. To pa seveda ne pomeni, da naj v organizacijah združenega dela čakajo na odločilen pisk za začetek. Ve se, da zadeva varčevanje praktično vsa področja. Visoki stroški proizvodnje, velika potrošnja energije, drago pridobivanje energije, prekomerna poraba surovin, neracionalne investicije in nizka produktivnost naravnost spodbujajo inflacijo. Boljša organizacija dela, varčnost na
vsakem koraku in racionalno poslovanje na slehernem delovnem mestu pomaga v vsakem kolektivu in pri širšem spodrezovanju kril inflacije. Torej predvsem drugačno delo in poraba, manj pa administrativni ukrepi. V tistih organizacijah združenega dela, kjer so to dovolj zgodaj uvideli, so že pripravili programe varčevalnih ukrepov in se po njih že ravnajo. Posebnih varčevalnih ukrepov, ki bi jih naj sprejeli zvezni ali republiški organi, pristojni za posamezna področja, doslej še ni bilo. Bilo pa je veliko govorjenja na to temo.
Ne bo napak, če ob pripravah na vsenacionalno akcijo varčevanja opozorimo na nekatere, vendar posamične argumente, ki nas ne morejo pustiti ravnodušne. Proizvodne zmogljivosti jugoslovanske industrije so izkoriščene le približno 73 odstotno, ponekod pa samo 50 odstotno ali pa še celo manj. Ce bi povečali izkoriščanje zmogljivosti na 80 odstotkov, bi skupna proizvodnja porasla za 8 odstotkov. Večizmensko delo, oz. povečanje koeficienta izmenskega dela od 1,41 na 1,60 bi prineslo povečanje zaposlenosti in produktivnosti za približno 8 odstotkov če bi, na primer zmanjšali stroške poslovanja samo za 4 odstotke, bi nam to prineslo za 19 milijard večji dohodek, oziroma 33 odstotno povečanje mase osebnih dohodkov. In še ena računica: 3-odstot-no zmanjšanje stroškov poslovanja bi navrglo toliko dohodka, da bi z njim lahko zgradili 40.000 dvosobnih stanovanj in bi še ostalo denarja za več kot 10 odstotno povečanje osebnih dohodkov.
Učinkovitost osnovnih sredstev v sorazmerju z naložbami na zaposlenega stagnira ali pa celo pada. Povečanje industrijske proizvodnje je zato prej rezultat širjenja industrijskih zmogljivosti in novih investicij kot pa plod racionalnega izkoriščanja vloženih sredstev in povečanja produktivnosti dela. Od tod tudi ugotovitev, da so dragocene proizvodne zmogljivosti v državi časovno premalo izkoriščene, ker ljudje preveč enostavno pojmujejo ustavno zagotovilo o petdnevnem delovnem tednu, ki običajno traja od ponedeljka do petka. Drugačna razporeditev dela bi omogočila, da bi stroji efektivno delali vseh 7 dni v tednu, torej čim več. Pri nas smo tudi premalo navajeni na medsebojno dopolnjevanje proizvodnih zmogljivosti. V istem mestu se podjetje odloči za stroje, ki jih že ima sorodno podjetje, ker jim je pač trenutna konjunktura navrgla posel. In takih primerov ni malo- Premalo je tudi skupnih posegov pri gradnji industrijskih energetskih objektov, kot so kotlarne za tehnično paro, mešalnice plinov itd. Naš sistem družbene lastnine vendarle daje prav tu nešteto možnosti za skupne nastope.
Z nizanjem takih in podobnih primerov bi najbrž ne prišli tako kmalu do konca. Koliko razsipništva je na primer v tem, če na območju nekega železniškega transportnega podjetja tovorni vagoni aktivno tečejo po tirih samo dva dni v tednu, ostale dneve pa stojijo zato, ker čakajo na razkladanje ali na nakladanje blaga. Koliko več vagonov potrebujemo zaradi tega. In ker jih pač potrebujemo, jih kupu-
jemo tudi drugje, celo v Indiji. Od tod tudi številne zamude pri dostavah reprodukcijskih materialov in blaga, a sankcij za to je očitno premalo. Zamujajo tudi posamezniki ob prihodu na delo, ljudje predčasno ustavljajo stroje, po nepotrebnem in preveč sestankujemo in podobno. Kolikokrat smo že slišali o črni piki ki smo jo dobili zaradi malomarnega zbiranja odpadnih surovin. Samo v Sloveniji bi lahko letno nabrali vsaj še 10.000 ton starega železa več. V svetu, na primer pridobijo iz starega bakra približno 40 odstotkov novega bakra, a pri nas samo 13 odstotkov. Se očitnejše razsipništvo smo si privoščili pri papirju. Nekatere razvite države predelajo približno 60 odstot kov starega papirja, pri nas pa porabimo za pridobivanje novega papirja samo 10 odstotkov starega, a še tega največkrat uvažamo. Vedeti bi morali, da je moč iz tone starega papirja pridobiti toliko papirne mase kot iz 14 dreves, starih po 15 let. Seveda pa se pri nas dogajajo okrog odpadnih surovin neodpustljive napa ke, ki jih pogojujejo neusklajene cene odpadnih surovin doma in na tujem. Nekatera podjetja so lani odpadne surovine izvažala za višjo ceno, domača industrija pa je take surovine kupovala za devize na svetovnem trgu Opominov je najbrž bilo dovolj in bodo verjetno zalegli. Cas je, da bi tako bilo, kar pa ne velja samo za odpadne surovine, temveč za surovine nasploh in varčno ravnanje z le-temi-
Ker so nam lani preveč porasli izdatki za uvoz surove nafte, s tem pa tudi deficit v plačilni bilanci, je
zvezna vlada sprejela nekaj ukrepov za varčevanje z naftnimi derivati Da so bili potrebni, je očitno, saj od letno potrebnih 12 milijonov ton surove nafte doma načrpamo le približno 3,5 milijona ton. Koliko smo prihranili, kakšni so rezultati varčevalnih ukrepov konkretno pri nafti, o tem podatkov še ni na voljo- Prav gotovo je, da učinki morajo biti.
Sicer pa naj bi širše varčevanje, vgrajeno v naše ekonomsko življenje in v ravnanje posameznika koristilo bolj kot pa omejevanje takšne ali drugačne porabe z administrativnimi ukrepi. Varčevanje pomeni predvsem razumno trošenje. To velja tudi za elektriko.
Program varčevanja je lahko le apel, če ni hkrati konkretnih akcij v organizacijah združenega dela in če se v to ne poglobi vsak posameznik, je med drugim dejal republiški sekretar za gospodarstvo inž. Drago Petrovič. V Sloveniji smo z letošnjo resolucijo na več mestih vgradili elemente varčevanja in s tem dali gospodarstvu spodbude za večje možnosti povečanja reproduktivne sposobnosti. Prednosti dajemo modernizaciji tehnoloških postopkov, pri novih investicijah naj bi zlasti upoštevali večjo izrabo surovin, manjšo in predvsem racionalno porabo energije in podobno Varčevati vsekakor pomeni dobro izkoriščati proizvodne zmogljivosti in na te naloge smo ob pripravah resolucije pogosto opozarjali Drago Petrovič je tudi menil, da varčevanje ni in ne more biti le enoletna akcija, ampak je proces, ki bo moral trajati dlje, ker predstavlja instrument boja proti inflaciji in sploh pomaga zmanjševati rast inflacije.
Ta trenutek natančneje tudi ni mogoče opredeliti začetka širše akcije varčevanja. Marsikje so že zagrizli. Zato tudi m mogoče reči, da je dober začetek pol dela. Polovice ne bo. ker enostavno ni mogoče varčevanje oz. varčnosti kot odnosa in ravnanja v delu in potrošnji deliti na kose. Je en sam, samcat dolgotrajen proces, ki se ga pač moramo čim globlje zavedati vsi, ki delamo, ustvarjamo in trošimo-Varčevanje je zato več kot akcija ali kampanja.
Franjo Krivec
SPORT SPORT SPORT
VČERAJ V CHAM0N1XU
v
Švicarka B. Zurbriggen zmagala v smuku za SP
Anne Afar/e Proli prva v kombinaciji pred Wenzlovo
— Avstrijka Anne Pr0U je doživela svoj peti
■te Zurbriggen, ki se
sezom' t ,Sedfm!1 smukih v letošnji carka rjTokrat jo je premagala Évi-
jg . Bernardetti
^ prv° mest° v u- ivijub svojemu drugemu - Pa je Pròllova glad’-mesto v kombinaciji in še
večalo 6S^ v kombinaciji in še po-jitev « ST°J nask°k v borbi za osvo-Prvak,'„- 0vnega Pokala. Lanskoletna nosti Ja ™a danes 81 točk pred-jevo pre° ^omko Rosi Mittermaier-tovni ra,v uv^iba kombinacij v sve-Prerit	je	prinesla avstrijski
Pedstavnici vrsto točk, saj je osvo-
Scbnm"0rn- aci'’e v Grindelwaldu, nova r>U .n v Cbamonbiu. Zurbrigg-sbe h basala petič za švicar-Pa ieai-Ve V srnuku, uspeh Švicark kinia 4Se Ječala olimpijska prva-Uvrstila 11113 Ma^ie Nadig, ki se je je L na tretje mesto, potem ko delu pravila veliko napako v prvem proge.
Splošna lestvica smuka:
{ Mn1111886" (ŠVi')
3	Zer ' P1-611 (Av-)
4	(švi.)
5' ^Json (ZDA)
• Wittermaier (ZRN)
7 ^1 (Liech.)
^oulfi (Av)
1’33"09
1’33”43
1’33”70
1’34”34
1’34”63
1’35”00
1’36”07
8.	Schroll (Av.)	l’Se'TS
9.	Clifford (Kan.)	1’36”20
10.	Blackbum (ZDA)	1’36”26
11.	Mittermaief (ZRN)	1’36”47
12.	Hoffer (It.)	1’36”54
13.	Serrai (Fr.)	1’36”61
14.	Kreiner (Kan.)	1’36"76
15.	Patterson (ZDA)	1'36”85
	Lestvica kombinacije	
1.	Moser - Pròli (Av.)	točk 14,11
2.	Wenzel (Liech.)	14,83
3.	Mittermaier (ZRN)	15,01
4.	Zurbriggen (švi.)	15,79
5.	Nelson (ZDA)	24,69
	Lestvica za svetovni	ženski
	smučarski pokal	
1.	Moser - Pròli (Av.)	točk 243
2.	Mittermaier (ZRN)	162
3.	Wenzel (Liech.)	143
4.	Zurbriggen (švi.)	123
5.	Nadig (Švi.)	117
6.	Nelson (ZDA)	104
Danes se v Zgoniku poročita PIERINA FURLAN in
MARJAN KRALJ
ŠK Kras jima želi obilo sreče na novi življenjski poti.
ODBOJKA
l DANAŠNJIH IN JUTRIŠNJIH TEKMAH
Dobre možnosti naših šesterk za zmago v številnih tekmah
Tokrat ne bo med našimi ekipami na sporedu nobenega derbija
Tokrat ne bo nobenega derbija. Glede na to imajo naše šesterke možnost izbojevati optimalno število točk (dvajset). Po vsej verjetnosti pa niti to pot ne bo tako. Možnosti pa so v tem zavrtljaju precej boljše kot v preteklih treh kolih.
Ženska C liga
Če ne upoštevamo srečanja z Bo rom bodo igralke Brega opravile letošnjo prvo gostovanje: v Trentu se bodo pomerile s Salo, ki je v treh dosedanjih nastopih zmagala samo enkrat doma s Corridonijem. Ker bo Breg igral s skoraj popolno postavo (manjkala bo verjetno samo Hmeljakova) ima vse možnosti o-svojiti tretji par točk, zlasti, ker so Brežanke v zadnjem nastopu pokazale zadovoljivo odbojko.
Bor igra pred domačimi gledalci. V goste mu prihaja Bolzano, ki je potegnil krajši konec v vseh treh dosedanjih prvenstvenih nastopih. Vprašanje pa je s kakšno postavo se bodo Tržačanke predstavile, saj so še vedno poškodovane ali bolne kar štiri igralke. Kljub temu, da med tednom Pernarčičeva ni trenirala, bo v tem pomembnem nastopu priskočila na pomoč soigralkam in drugi par točk bi moral ostati v Trstu.

t"liiiiiiiiiiii,ili,,i1illlll,IIIMIIllllIllmilkllll,„l,l,fi,i,mn(iii,n,||||Mlni„ii„i,n,iiinDiuuiHiiiiniiiiiinfiiiiiiuiiitiiiimmiiimuiiiiimiiniimn
Moška D liga
Borovci bodo odigrali drevi v Ferrari izredno pomembno tekmo, morda odločilno v letošnjem prvenstvu. Če premagajo domači Quattro Torri so že skoraj končni zmagovalci. Odbojkarji iz Ferrare so preteklo soboto zgubili prvo tekmo v Pordenonu in drugi zaporedni spodrsljaj bi pomenil za njih konec vr-'.i u-panj za uvrstitev na sam vrh lestvi ce. Prav zato se bodo slej ko prej zelo borili. Tržačani se tega zavedajo in na ^ot odhajajo dokaj optimistično razpoloženi (in v popolni postavi). Kljub temu, da ima Quattro Torri izredno veliko število zvestih navijačev, bi moralo prevlada-
jujeta tako važen par točk in prvo mesto na skupni lestvici. Tekma 0-lympia — Torriana bo danes popoldne ob 18. uri v telovadnici v dolini Korna.	I. K.
SMUČANJE
MLADINSKO EP
Smrt 16-ktnega Finca Vuopale
ZELL AM ZILLER, 31. — Šestnajstletni finski smučar Markku Vuopala je danes zgubil življenje
c vsx&iASK essa- zrr^srstssi
V DRUGEM POVRATNEM KOLU 2. AL
Skrbi Zarjinega trenerja Pred derbijem s Primorjem
Na Tržaškem ho prvenstvo 3. AL precej okrnjeno
nedvomno zadovoljil. SariM-U"Je nima problemov. Po
<•= -M uspehih
o2; AMATERSKA liga
10)	k°£l0 drugo povratno ko-
VensU j erem je na sporedu slo-nerbi Zarja — Primorje, skrbi io61" ^arÌe Scavezzo je zelo za-kreval0'-	Pavento še ni o-
spet h In- .mr-e*o Zarje bo moral ta „H'’anib Turco. Poleg tega ima-
marfcì/'V6 Žagar in V°jko Križ'
Uvesti irener Scavuzzo bo moral hioštva nekaj sprememb v postavi njih i.3,’ v kateri so Bazovci v zad-temu ^ ak želi lepe uspehe. Kljub rttuj u? aavijači Zarje optimisti in
^ JIH DoriTrr\v-v\»-iz~i *TO/l/-*TTr\l-ìli
!adSorie
Visoki, . UsPehih je morala precej bijem3 p1, j® zei° važno pred der-bianj ' piede postave se trener Bar-sPrem111 izrekel. Kaže, da ne bo je, jmb, kajti moštvo, ki zmagu-«Rdeč6 P° navacii ne spreminja, na i j rumeni», katerih položaj ne vv-fv^ui še ni preveč varen, se hib ro^1JO vrniti iz Bazovice praz-
^nno6^’11.3 b° sprejela v goste S. ti 2 ’ Kl Je še vedno med kandida-Štancirojestop. v ^šjo ligo. Položaj hib Dr„Zc?v je Po zadnjih neuspe-gn se Cej kritičen. Prav zaradi te-m° SDlVeS*;anc*rezu za jutrišnjo tek-s sdivIi *na šovori o porazu, kajti b" orwi1" u aiern bi Juventina znat-i°Žai absaia že itak kritičen po-da ,p na lestvici. Voditelji upajo, gornetn*. 0 ProM S. Anni vsi no-Scbe, p1 Potrudili in dali vse od ha àr becej seveda računajo tudi Vo bnH^ac® navijače, saj je njiho-lo pQ enJe v ključnih tekmah ze-zavedafmbno- V Štandrežu se vsi bik trd’ ^a b° jutrišnji nasprot-Vsernj °reh, vendar vlada med upanje na pozitiven izid.
bo sprejela v go-
trenerja Košuto, ki ne ve če bo lahko jutri računal na Kelemeniča. Postava Vesne je zato pravi rebus. Kljub temu, da so navijači proti Costalungi računali na zmago, bi jih po teh novicah zadovoljil tudi remi.
3. AMATERSKA LIGA
Na Goriškem bodo jutri odigrali drugo povratno kolo, v katerem bodo Sovodenjci šli v goste k solidni ekipi Fogliana, ki je skupaj z ViDessejem na prvem mestu lestvice. Predstavniki Fogliana so v tem prvenstvu klonili le enajsterici Villesseja (v šestem kolu), kar dokazuje, da bo naloga Sovodenjcev precej naporna.’Pozabiti pa ne smemo, da je ekipa Fogliana na domačih tleh morala prepustiti točko Fossalonu in Poggiu, katerega so Sovodenjci prejšnjo nedeljo prepričljivo premagali. Bo tudi ekipi Sovodenj uspelo presenetiti Fogliano?
Enajsterica Mladosti bo sprejela v goste šibko ekipo Romane, ki je slavila edino zmago prav na račun Doberdobcev. Zato je povsem razumljivo, da se hočejo tokrat Doberdob« maščevati za ta poraz, vendar bodo morali biti napadalci nekoliko bolj spretni kot doslej.
Na Tržaškem bodo v skupini O vse ekipe počivale. Brežani imajo na programu mednarodno prijateljsko tekmo s prvoligašem Olimpijo iz Ljubljane.
V skupini Q bo Primorec sprejel
■miiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiHiimiiiiiiiiiiiimiimiuiiiii*
st5(^ka Vesna
hastopjua!ub§0' ki je v zadnjih dveh Krjfg,.. ze*a dve pomembni zmagi. z°> sai Pa preživljajo trenutno kri-osvoiin v zadnjih štirih tekmah b^ihkoviti en° točko- Posebno ne-
vSLgoia %
na
dali "	^ bili napadalci, ki niso
Ved iffi* zad"ii seji izrekla prepo-ju, no,!^a.?a eno tekmo Valente
ju, GPrU .ra eno celano vaiente kočljiv,ri?aniju in Bottiju. V tem ' uri”1 “•enutku je to nedvomno aree za Vesno, posebno za
Ascoli — Napoli	1
Cesena — Lazio	1
Fiorentina — Ternana	X
Inter — Varese	1
Juventus — Bologna	1
Vicenza — Cagliari	1
Roma — Torino	1
Sampdoria — Milan X Brescia — Genoa	1
Catanzaro — Verona	1
Taranto — Palermo	1
Bolzano — Seregno	X
Siracusa — Reggina	1
2
1
X 2 X 2
v goste Roianese. Po delnem spodrsljaju z Libertasom s Proseka, Tre-benci ne smejo več zgubljati točk, če računajo na končno zmago.
Olimpija bo sprejela v goste ekipo De Maceri, ki si trenutno deli prvo mesto s Primorcem. To nikakor ne dela preglavic «modrim», ki mislijo prekrižati račune Tržačanom. S tem bi seveda naredili veliko uslugo tudi Primorcu.
B. R.
OBVESTILO
SPDT priredi v nedeljo, 2. februarja za otroke Proseka in -Kon-tovela sprehod s smučarskim suhim treningom. Zbirališče ob 10. uri pri Kržadi. Vodja izleta bo Alenka Starc.
1. ženska divizija
Igralkam Sokola se ponuja lepa prilika, da se pred domačimi gledalci oddolžijo za poraz v preteklem kolu. Spoprijele se bodo z Juho, ki ima samo dve točki. Lepe možnosti za drugi zaporedni uspeh ima tudi Sloga, ki igra drevi v Gradišču s Tornano. Ta je še vedno praznih rok. Težavna naloga pa čaka zastopnice Bora, čeprav jim prihaja v goste poprečni AGI iz Gorice. Izredno izenačeno bo jutrišnje srečanje med Interjem in Kontove-lom. Vprašanje je samo v tem, kako se bodo znašle Kontovelke _ v zgodnjih jutranji: urah na igrišču.
G. F.
1. moška divizija
Dom bo jutri prvič v letošnji sezoni gostoval, in sicer v Pradama-nu pri Vidnu, kjer se bo spoprijel s tamkajšnjo ekipo n Pozzo.
Po predvidevanjih bi morali do-movci s tega gostovanja odnesti prvi par točk v letošnjem prvenstvu, toda to ne bo lahka stvar, saj je Il Pozzo borbena ekipa.
Tekma je tudi važna, ker je neposreden spopad med dvema ekipama, ki se borita, da ne izpadeta iz lige.
V	dosedanjih spopadih z R Poz-zom je Dom vedno zmagal in zato upamo, da se bo tradicija še nadaljevala.
Tekma II Pozzo — Dom bo jutri ob 11. uri v Pradamanu v telovadnici na Trgu Chiesa.
Za to prvo gostovanje so bili sklicani vsi igralci Doma, ki se bodo morah zbrati ob 9. uri pred klubom «S. Gregorčič» v Gorici za skupni odhod v Pradamano .
» * »
V	Gorici bo danes spopad med prvima na lestvici 1. moške divizije in sicer med Olympio in Tornano.
Obe ekipi sta po treh kolih neporaženi in vodita s šestimi točkami. Tekma bo zanimiva, saj bosta
kraju Zeli am Ziller. Mladi smučar je umrl zaradi ran, ki jih je za-dobil ob trčenju v drevo, potem ko je v smuku po mnenju očividcev zgubil nadzorstvo nad smučmi. V smuku je nato zmagal zahodni Nemec Michael Veith pred Avstrijcem Leon-hardom Stockom, medtem ko je bil tretji Italijan Germano Pegorari.
V ženskem veleslalomu za mladinsko EP pa je bila najboljša Avstrijka Martina Ellmer, druga je bila Švedinja Karin Sundberg, tretja pa zahodna Nemka Monika Berwein.
NOGOMET
TURNIR V VIAREGGIU
Mia iz Prage meri na 1. mesto
VIAREGGIO, 31. — Danes je bilo na vrsti drugo kolo prve in druge izločilne skupine mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu. Po današnjih tekmah je precej jasno, kateri dve ekipi iz teh skupin bosta prišli v polfinale. V prvi skupini sta na prvem mestu Fiorentina in Varese s po tremi točkami, v drugi skupini pa vodi Dukla, ki je že matematično v polfinalu, ki bo na sporedu 8. februarja, čehoslovaki, ki so lanskoletni zmagovalci tega turnirja, jasno merijo na končno zmago. Drugi polfinalist pa bi moral biti Lazio.
Današnji rezultati:
Varese — Kickers Offenbach	0:0
Lazio — Stoke City	2:0
Fiorentina — Amsterdam	1:0
Dukla Praga — Sampdoria	1:0
DOMACI SPORT
1.	-
2.	-
3.	-
4.	-
6. -
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
2
X
1
2
1
1
2
1
2
1
1
1
1
X
DAJNES
SOBOTA, 1. februarja 1975
ODBOJKA
MOŠKA C LIGA
21.30	v Nabrežini
Kras — Ara
MOŠKA D LIGA
21.15 v Ferrari
Quattro Torri — Bor
ŽENSKA C LIGA
20.30	v Trstu, stadion «1. maj»
Bor — Bolzano
20.30 v Trentu
Sala — Breg
PRVA ŽENSKA DIVIZIJA
18.00 v Trstu, stadion «1. maj»
Bor — AGI
* * *
18.00 v Nabrežini
Sokol — Julia
* * *
18.00 v Gradišču
Torriana — Sloga
PRVA MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Gorici (Kom)
Olympia — Torriana
ATLETIKA
«POKAL ANDREJ BUDAL»
16.00	v Štandrežu
Prireja Juventina
«viiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»
NAŠE ENAJSTERICE V MLADINSKIH LIGAH
V pokrajinskem polfinalu jutri tudi moštvo Vesne
V naraščajniški ligi tudi Union med najboljšimi
MLADINCI
Kriška Vesna bo v nedeljo branila slovenske barve v polfinalu pokrajinskega mladinskega prvenstva. «Plavi» se bodo pomerili s Forti-tudom na igrišču pri Sv. Sergiju. Vesna bo po vsej verjetnosti nastopila v sledeči postavi:
VRATAR:
Eva (57). Njegovi nastopi niso popolnoma zanesljivi, čeprav se večkrat izkaže z izvrstnimi posegi.
BRANILCI:
Ravalico (57). Krepak in bojevit, se zagrizeno zoperstavlja nasprotnim napadalcem.
Merluzzi (56). Telesno močan in odločen, ni na visoki tehnični ravni.
Alessio (56). S svojo krepko po-
dali obe ekipi vse od sebe, da izbo-1 stavo in odločnostjo učinkovito kri-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiKliiiHiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiuiiiiNiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
KOŠARKA
JUTRI V TRIKU
BOR - R. ARTE GORICA ZA PRESTOP V D LIGO
Mrzlično pričakovanje v Borovem taboru za ta odločilni spopad - Mladinci proti Italsidru (ob 8. ari)
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
čeprav se je promocijsko prvenstvo zaključilo v nedeljo, se bosta morala Bor in Radici Arte iz Gorice spoprijeti jutri v odločilnem tretjem srečanju za dokončno osvojitev drugega mesta. Tako naši košarkarji kot Goričani so po dvanajstih kolih zbrali 18 točk.
Odveč je, če povemo, da vlada v Borovem taboru mrzlično pričakovanje za ta odločilen spopad. V 40 minutah igre se bo torej odločalo za prestop v finalni del tega prvenstva.
Prvo vprašanje, ki se poraja v tem za nas dokaj važnem nastopu, je to: kdo je fovorit? Doslej sta se ekipi dvakrat srečah. V Gorici so bih uspešni košarkarji Radicija
(Li točke razlike), v Dolini pa so zmagali borovci (pet točk naskoka). Zr-imivo je tudi, da sta ti ekipi v t. i prvenstvu ubrali različno pot: Bor je bil v prvem delu prvenstva trikrat poražen (Libertas Trst, Radici Arte, Libertas Barkovlje), Radici Arte pa je s.oje tri poraze doživel v drugem delu prvenstva (Bor, Viilesse, Libertas Trst). Razlika v koših govori • prid borovcev +178, Radici +108. Zanimivo je tudi, da l o Goričani, proti šibkejšim nasprotnikom, enkrat zmagali šele po podaljšku za točko razlike (proti Vil-lesseju). Borovci pa so proti takim nasprotnikom želi lažje zmage.
Statistika torej govori v prid Boru. Vsi pa vemo, da so statistike pri takih odločilnih srečanjih nepo-
membne, saj se na takih tekmah porajajo druga, skoraj izključno psihološka vprašanja. Treba bo predvsem ohraniti mirne živce. Zaigrati bo treba pametno, zbrano in z zaupanjem v svoje moči.
Za to edinstveno priložnost je tudi vodstvo Bora poskrbelo, da bi čimveč navijačev spremljalo naše košarkarje pri tem težkem srečanju. Ob 9. uri bo namreč na trgu Ober-da : shodišče avtomobilov, od koder bodo igralci in navijači odpotovali v Tržič. Tekma se bo začela ob 11. uri v tržiški športni palači.
Bor bo jutri igral z naslednjo postavo: Sosič, Barazzutti, Kralj, Per-tot, Klobas, Kraus, Koren, Fabjan, Ambrožič in Sirk.
MLADINCI
Borovi mladinci bodo jutri igrah proti Italsidru. Tekma bo ob 8. uri v telovadnici v Ulica della Valle (i.: ne bo 19. uri kot je bilo prej določeno). Bor bo igral z naslednjo postavo: Vatovec, Oblak, Sestan, Parovel, Žerjal, Ražem, Lisjak, Francia, Košuta, Guštin.
NARAŠČAJNIKI
Na Opčinah bo jutri slovenski derbi med Poletom in Borom. V prvem srečanju so zanesljivo zmagali borovci. Na Kontovelu pa bodo naši košarkarji igrali proti Don Boscu. Kontovelcem bi zmaga ne smela uiti.
je mesto srednjega branilca.
Švab (57). Izstopa v kriški obrambi posebno zaradi dobrih tehničnih lastnosti.
KRILCI:
Košuta (58). Manjkajo mu izkušnje, da bi bolje izkoristil svoje tehnične lastnosti.
Lonza (56). čeprav je telesno šibak, ima izreden pregled nad igro, menimo, da bo kmalu nastopal s kriško člansko ekipo.
Zucca (57). Je verjetno najpopolnejši igralec te ekipe, ki je že nastopil s člani.	^
NAPADALCI:
Sedmak (57). Običajno igra na desnem krilu, vsekakor v teku prvenstva ni imel sreče. r v . >-
Russignan (59). Je najmlajši i-gralec enajsterice. Igra srednjega napadalca in zelo dobro obeta tudi zaradi visoke in krepke postave.
Biagj (58). Najučinkovitejši in najbolj zagrizen napadalec Križanov je s 17 zadetki med najboljšimi strelci prvenstva.
Ekipo vodi bivši nogometaš Vesne Finotto, ki bo imel na razpolago (poleg omenjenih igralcev) še Kovačiča, Periča, Ferlugo in Sandor-ja Tenceja. Tudi druga polfinalna tekma med Giarizzolami in Forti-tudom bo v nedeljo na igrišču pri Sv. Sergiju.
NARAŠČAJNIKI
V	skupim A je že po drugem kolu prevzel vodstvo lestvice S. Giovanni, ki je tesno premagal Edero. Sledi mu Lib. Rocol A, ki je remiziral z Aurisino. Na tretjem mestu je Vesna, ki je z dvema goloma Rusiniana in enim Pipana prekosila Fortitudo.
V	skupini B je na prvem mestu Union. To je edina ekipa te skupine, ki je zmagala dvakrat zaporedoma. S točko zaostanka mu sledi Lib. Sv. Marko, ki je prekosil s 3:2 De Macori.
V	skupini C se najbolje izkazujejo Giarizzole, ki so zabeležile izredno visoko zmago (7:0) z Esperio od Sv. Alojzija. Brežani sledijo s točko zaostanka.
V	nedeljo bodo naše enajsterice tako igrale: Ponziana — Breg, Lib. Rocol A — Vesna, Esperia Sv. Alojzij — Primorje, Primorec — Muggesana. Union bo počival. Pri-
hodnje kolo ne bi smelo delati preglavic našim moštvom zato menimo, da bo izkupiček bogat.
IZIDI Skupina A
Montuzza — Opicina Supercaffè 0:0, Edera — S. Giovanni 1:2, Au-risina — Lib. Rocol A 3:3, Vesna — Fortitudo 3:1.
Skupina B
Domio — CGS 0:1, Lib. Trst — Rosandra 0:0, De Macori — Lib. Sv. Marko 2:3, Union — Zaule 2:0. Skupina C
Cremcaffè — Primorec 1:1, Muggesana — Ponziana 1:3. Breg — Lib. Rocol B 2:1, Giarizzole — Esperia Sv. Alojzij 7:0.
LESTVICE Skupina A
S. Giovanni 4, Lib. Rocol A 3, Triestina in Vesna 2, Opicina S/C in Aurisina 1, Fortitudo in Edera 0. Skupina B
Union 4, Lib. Sv. Marko 3, De Macori, Lib Trst, Rosandra in CGS 2, Domio 1, Chiarbola in Zaule brez točk.
Skupina C
Giarizzole in Ponziana 4, Breg 3, Lib. Rocol B 2, Esperia Sv. Alojzij, Cremcaffè in Primorec 1, Primorje in Muggesana 0.
Jolo
SNEŽNE
RAZMERE
TRBIŽ	0 cm
MATAJUR	30 cm
VIŠARJE	45 cm
NEVEJSKO SEDLO	30 cm
KOČA GIOBERTI	140 cm
SAPPADA	20-60 cm
SEDLO PRAMOLO	50 cm
RAVASCLETTO	0-40 cm
PIANCAVALLO	35-80 cm
ZONCOLAN	3 cm
KANIN	30-60 cm
ČRNI VRH	0 cm
KRANJSKA GORA	0 cm
KOMNA	35 cm
VOGEL	70 cm
KRVAVEC	10-20 cm
ZELENICA	20 cm
POHORJE	35 cm
VELIKA PLANINA	2 cm
JUTRI
NEDELJA, 2. februarja 1975
ODBOJKA
PRVA MOŠKA DIVIZIJA
9.00	v Pordenonu
Il Pozzo — Dom
PRVA ŽENSKA DIVIZIJA
8.30	v Trstu, Elizejske poljane
Inter — Kontovel
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Odložilna tekma za 2. mesto
11.00 v Tržiču, športna palača
Bor — Radici Arte GO
MLADINCI
8.00	v Trstu, Ul. della Valle
Italsider — Bor
NARAŠČAJNIKI
10.30	na Opčinah
Polet — Bor
* * *
10.30	na Kontovelu
Kontovel — Don Bosco
MINIBASKET
10.45 v Trstu, Ul. Ginnastica
SGT — Bor
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
10.00	v Nabrežini
Kras — Juha
NOGOMET
PRIJATELJSKA TEKMA
14.30	v Dolini
Olimpija (Lj.) — Breg
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Trstu, Ul. Flavia
S. Anna — Juventina * * *
14.30 na Proseku
Primorje — Zarja * * *
14.30 v Trstu, naselje Sv Sergija
Costalunga — Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	na Padričah
Primorec — Roianese * * *
10.30	na Padričah
Sampvito — Gaja * * *
10.30	na Proseku
Olimpija — De Macori * * *
14.30	v Foljanu
Fogliano — Sovodnje * * *
14.30 v Doberdobu
Mladost — Romana
MLADINCI
9.00 na Padričah
Roianese — Union
10.30	v Trstu, naselje Sv. Sergije
Vesna — Giarizzole
NARAŠČAJNIKI
15.00	v Trstu, stadion «1 maj»
Lib. Rocol A — Vesna * * *
11.00	v Trstu, pri Sv. Alojziju
Esperia Sv. Alojzij — Primorje * * *
11.30	v Trstu, stadion «1. maj»
Ponziana — Breg * * *
13.15 na Padričah
Primorec — Muggesana
ZAČETNIKI
13.15 v Trstu, Ul. Flavia
Breg — Esperia Pio XII.
POJUTRIŠNJEM
PONEDELJEK, 3. februarja 1975
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI
16.30	v Trstu, športna palača Italsider — Bor
* * *
18.00	v Trstu, športna palača
Ricreatori — Kontovel * * *
19.30	v Trstu, športna palača
Lloyd B — Polet
Ljudje I PASQUALE gujon
Nadiških dolin
Uvedel
MIROSLAV KOŠUTA
6.
ne2a lta	kakor razberemo iz nekega poročila, posla-
PlaČM i^evski prefekturi, je osem občin Nadiških dolin Ure al° za Pristojbine in neposredne davke 107.119,11 TrekaV .tem Pa ni všteta pristojbina za občinske parcele, ^elovn-^j vedeti, da je tedaj kilogram sira stal 0,70 lire, bj s ^.dan pa so cenili, mimo hrane, na 1 liro (20). Da °memb Ud^e dokopali do tistih lir, ki se danes ne zdijo drvi r 6 vredne, je bilo treba še in še telet, kostanjev in cWi- nvaslu?iti jih ni bilo nikakor mogoče. Poroča Blan-Petjaò <'^zd°lž ceste, ki od mosta za špeter Slovenov in renin- Vocii v Podbonesac, je vse številnejši razred izko-jencev, ki jih nekoč ni bilo...» (21) žil0 -° ca te2a ni bilo dovolj, se je vsej tej bedi pridru-pravSe zasmehovanje. Novi gospodarji so se spotikali še posebno ob jeziku. Nekaj primerov: je k^!St. Fanfulla z dne 26. julija 1884 piše: «Vsega jih °arskn Žt'rA ^0 pet tisoč kmetov, ki govore čudno bar-narečje nekega barbarskega jezika.» jaj0 nano je, da Slovenci v ljubezni do petja ne zaosta-HežneZa H^komer. Slovenske ljudske pesmi so ponajveč m prežete z nekakšno starodavno žalostjo («Era
preghiera e mi parve lamento — d’un suono grave, flebile, solenne — tal che sempre nell’ anima lo sento.» Bila je molitev in zdela se mi je tožba težkega, tožečega, svečanega zvena, da jo še zmeraj čutim v duši, je zapisal G. Giusti). Toda II Corriere di Gorizia jih je 28. oktobra 1886 takole ocenil: «Hudičev koncert jeznih glasov neuglašenih pesmi, riganje dolgouhega štirinožca, mukanje rogatega prežvekovalca, kruljenje rijoče živali za šunko... itd.». Kakšna izbranost izražanja, vse kaj drugega kot Giusti!
Govorico dolin je bilo treba na vsak način izkoreniniti. Tedanja tri četrt analfabetska Italija je prinesla sem zadnji hip «italijansko civilizacijo, ki mora sijati ob mejah, med njimi samimi, ki so nekakšni gostje,» je izjavil Il Giornale di Udine. Potrebna je dobršna mera nesramnosti, da lahko imenuješ «goste» ljudi, ki so na svojem že dvanajst stoletij! Poleg tega pa isti uvodnik priporoča sprejem italijanskega jezika, da bi si «Slovenci naložili sami sebi tisto poslanstvo civilizacije», oziroma, da bi Slovenci postali protislovenski.
Žal se je to sčasoma tudi uresničilo. V Nadiških dolinah je zrastel nov razred trgovcev in dobičkarjev, katerim se je splačalo se prilagoditi gospodarjevi volji. Morda je list La Patria del Friuli mislil prav nje januarja 1885, ko je pisal: «...sužnji brez Boga... obvladani od materije brez verskih in naravnih teženj, ki skrbe za dobiček, kateremu podrejajo svojo dušo. Denar je zanje vse, pravzaprav je to njihov mali Bog...»
Pobudniki tega načrta, čeprav se zde genialni, niso njegovi izumitelji. Patent pripada Turkom, ki so pred stoletji na svojih roparskih pohodih jetnali krščanske otroke, da bi jih potem uporabljali proti samim kristjanom.
Prav s tem namenom, da bi raznarodovalo in poitalijančilo Slovence v Nadiških dolinah, je bilo leta 1877 ustanovljeno špetrsko učiteljišče, drugo v vsej Furlaniji. Če-
dad je že imel svoje šole. Podrecca piše: «Od pomneža otroci premožnih Slovencev obiskujejo šole v Čedadu... poleg tega je tu še občinski vzgojni zavod, ki privablja tujce iz Primorske».
Učiteljišče je bilo ustanovljeno z namenom, «da pripravi slovenske mladenke» za osnovnošolsko poučevanje. Ne bi imeli nobenih pripomb, če bi bil namen zavoda edinole boj proti nepismenosti in dviganje ljudske kulture. Dejansko se je s tem bavil tudi beneški kler. V resnici pa je bila namera strumentalizirati šolo za masovno raznarodovanje slovenske manjšine še celo preveč očitna. Zadostuje, da preberemo okrožnico, ki jo je poslal kraljevski komisar županom Nadiških dolin dne 19. aprila 1869 in ki nanjo opozarja prof. Pavel Petri''g : «Dobro so vam znana priporočila vlade glede uporabe narodnega jezika in v ta namen je šolski nadzornik nedavno obiskal naše okrožje. Marsikateri sovražnik naše neodvisnosti, obujajoč zločinske panslavistične misli, išče kakršenkoli izgovor, da bi dovolil v teh krajih rabo slovenskega jezika, ki spominja na sramotno prisotnost tujca v Italiji. Razširjajo se med ljudmi skrivni tiski in katekizmi, ker pa je vlada zainteresirana, da se takšne sovražne spletke pri priči zavrejo, vas opozarjamo, bodite pazljivi, obiskujte šole, kjer je strogo zaukazan pouk italijanskega jezika, če boste zvedeli, da si kakšen učitelj drzne rabiti prej omenjeni jezik, mi to sporočite, da bomo takšnega človeka pri priči premestili.»
Ne smemo pozabiti, da je prav tedaj in nedvomno tudi seznanjen s tem skrivnim delovanjem v škodo naše narodnostne manjšine častiti videmski škof msgr. Casa sola dal tiskati katekizem v našem beneškem narečju
Koliko bolj bi bil koristen isti špetrski zavod, denimo, v bivši burbonski državi. Tam doli, kdor je znal brati in pisati, mu še pred kratkim (zdaj sicer ne bi bilo
nič izrednega naleteti na uslužbenca mestne snage z doktorskim naslovom) ni bilo treba skrbeli za kruh. Sedel je za mizico kje na trgu in, namesto da bi sleparil, je pisal pisma, ki so mu jih narekovali klienti.
Je pač že tako: usojeno je, da morajo Slovence vsi imeti radi. V času Karla Velikega so skrbeli za njihovo večno srečo, pa so se morali zaradi tega, zlepa ali zgrda, pokristjaniti; zdaj so se na vse pretege trudili, da bi jih pridobili resnični omiki, ki naj bi bila pač tista volkuljina.
VERA
Ko so prišli, niso bili kristjani. Zagotovo to še niso bili leta 670 pri Broxi (Briščah?), ko so zamenjali langobardskega vojvodo Vettarija za patriarha, pa so ga začeli zasmehovati vpijoč: «Lejte patriarha, ki prihaja s kleriki nad nas» (22).
Častili so sonce in naravne sile, kakor sleherni pošten pogan. Božji duh, ki so ga Sloveni klicali S va rog ali Penin, je bil utelešen v nekaterih drevesih in izvirih Templjev niso imeli. Občutek nedojemljivega in zavest, da živijo ob nekem nevidnem svetu, obljudenem s skrivnostnimi bitji in duhovi rajnkih, jih je spremljal vse življenje.
Verovali so v nadnaravna bitja, na primer: v vile, ki prisostvujejo rojstvu, v škrate, ki žive po gozdovih, v povodne može, ki bivajo v izvirih ali v globokih rečnih tcl-munih. Ti duhovi niso bili hudobni, moral si le poslušati njihove opomine in jih nisi smel žaliti.
20.	D. E. Bianchini, La Slavia, Prijatelju Ivanu Gujonu, Tip. del Patronato, Udine, 1901.
21.	D. E. Bianchini, cit. delo, str. 8.
22.	Pavel Diakon, Dei fatti de Longobardi, knjiga V., poglavje XXTTT
(Nadalnjevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	februarja 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT* • DZS - 61000 Ljubljana
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pr' oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.k
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - TrSt
KOMAJ ŠEST DNI PO ZAČETKU RAZPRAVE PRED CATANZARSKIM SODIŠČEM
Danes odločitev: prekinitev ali nadaljevanje procesa zaradi pokola na Trgu Fontana?
Odvetniki anarhistov zahtevali nadaljevanje procesa * Predsednik sodišča Scuteri naprtil fašističnim odvetnikom odgovornost za četrtkove izgrede
CATANZARO, 31. — Po včerajšnjih izgredih, ki so jih sprovocirali Fredov! odvetniki s svojim nezaslišanim vedenjem in poskusom fizičnega o-bračunavanja s prisotnimi časnikarji, je bilo danes vzdušje v catanzar-ski sodni dvorani zelo napeto. Predsednik sodišča dr. Scuteri je prebral v dvorani protestni telegram kalabrijskega časnikarskega sindikata in novinarske zbornice in prepovedal fotografom in televizijskim snemalcem snemanje razprave, ker so včerajšnji posnetki prikazali «sodno dvorano tako kot živinski sejem».
Za časnikarje, ki so imeli do včeraj prost dohod do odvetniškega sektorja, so se morali danes zadovoljiti z nekaj mizami na koncu dvorane. Policijski agenti in karabinjerji so ves čas pazili, da se časnikarji in odvetniki ne bi približali na več kot dva metra razdalje. Pred začetkom razprave se je delegacija časnikarjev odpravila k dr. Scuteriju, da bi popravila verzijo dogodkov, ki so jo dali Fredovi branilci. Predsednik sodnega zbora jih je pozval k umirjenosti in poudaril, da je med včerajšnjo razpravo vključil v zapisnik svo-
jo izjavo, s katero je naprtil fašističnim odvetnikom odgovornost za nezaslišane izgrede, časnikarjem, ki so sklenili prijaviti odvetnike sodišču zaradi klevetanja, so izrazili svojo solidarnost branilci Pietra Valprede in ostalih obtoženih anarhistov.
Če izvzamemo te malenkostne novosti. se je razprava nadaljevala po u-staljenem tiru z odvetniki Frede in Venture ter predstavniki zasebnih strank, ki so zahtevali prekinitev procesa in združitev s sodnim postopkom proti Guidu Gianettiniju. Tem se je danes pridružil tudi javni tožilec dr. Lombardi, po čigar mnenju bi morali sodniki prekiniti obravnavo dokler ne bo kasacijsko sodišče rešilo spora o pristojnosti med catanzarskim in milanskim preiskovalnim sodnikom. Prav danes dr. D'Ambrosio nadaljuje dodatno preiskavo o pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana z zasliševanjem generala Viole, ki je do leta 1968 vodil protivohunsko službo SID.
Odločno pa so prekinitvi nasprotovali branilci Pietra Valprede in drugih anarhistov. V svojih posegih so poudarili, da imajo pripadniki krožka «XXII. marec» pravico, da jim
DODATNA PREISKAVA O POKOLU NA TRGU FONTANA
Sodnik »'Ambrosio zaslišal '“Ì325 divizijskega generala Violo
Odnosi Rauti - Giannettini - SID glavni predmet zasliševanja
MILAN, 31. — Po kratkem premoru, ki ga je posvetil tolmačenju razsodbe kasacijskega sodišča — kot je znano je vrhovno sodišče dodelilo catanzarskemu preiskavo o prevratniškem delovanju Giovannija Bionda — je milanski preiskovalni sodnik dr. Gerardo D’Ambrosio danes nadaljeval dodatno preiskavo o pokolu na Trgu Fontana v Milanu z zasliševanjem generala Enza Viola. Ta je do leta 1968 poveljeval oddelku D (obramba) obveščevalne
nju. Jasno je, da je danes dr. D'Ambrosio zahteval od gen. Viole popolnejše informacije, da bi bolje uokviril delovanje Rautija v rovarjenje padovske prevratniške celice in tudi odkril morebitne odgovornosti SID. Zasliševanje je bilo zelo dolgo in je trajalo nad štiri ure. D’Ambrosio bo v prihodnjih dneh zaslišal še druge častnike in bivše častnike SID, med katerimi verjetno tudi bivšega šefa obveščevalne službe in generalštaba ita-
Slovesna umestitev angolske vlade
LUANDA, 31. — Prehodna vlada, ki bo popeljala Angolo do neodvisnosti 11. novembra letos, je bila u-meščena danes na slovesnosti v Luandi. Nova vlada je zaprisegla svojo zvestobo portugalskemu ministru Antoniu De Almeida Santosu, ki je odgovoren za prekomorske pokrajine. Začasni ministrski kabinet šteje dvanajst ministrov od katerih so trije Portugalci, trije pa za vsakega od treh domačih osvobodilnih gibanj, to je MPLA, FLNA ter «Enotnost».
Razen koalicijske vlade in ustanovitve skupnega sveta za obrambo, sporazum, ki je povezan s prehodnim razdobjem, predvideva tudi u-stanovitev predsedniškega triumvi-rata, ki ga bodo sestavljali Johnny Eduardo (FNLA), Lopo Do Nascimento (MPLA), ter Jose L’Dele (Enotnost).
službe SID.	Zasliševanju je priso-	lijanske	vojske	admirala	Henkeja.
stvoval tudi	javni tožilec dr. Emi-	Tega	je	prav	danes	sprejel	na	polio Alessandrini.	slovilnem obisku predsednik repu-
O izjavah visokega častnika ni bilke Leone in se mu zahvalil za bilo mogoče izvedeli ničesar, ven- državi storjene usluge, dar vse kaže, da je dr. D’Ambrosio zahteval	od njega pojasnila o
odnosu, ki sta jih imela časnikar Guido Gianettini in misovski poslanec Pino	Rauti z obveščevalno
službo. Kot je znano je parlament šele pred kratkim dal dovoljenje za sodni postopek proti Rautiju in zato odgovornosti misovskega parlamentarca niso še dobro raziskane.
Kaže pa vsekakor, da je bil ta že pred letom 1968 v tesnem stiku z obveščevalno službo in da je prav tako kot Gianettin imel status obveščevalca.
V svojih zaključkih preiskovalnemu sodniku je javni tožilec dr. A-lessandrini 13. decembra zelo jasno povezal Rautija in Gianettinija in orisal njune odnose z obveščevalno službo. Na podlagi pričevanj bivšega šefa generalštaba italijanske vojske gen. Aloje in drugih prič je u-gotovljeno, da sta Rauti in Gianettini sestavila brošuro «Mani rosse sulle forze armate» prav po nalogu Aloje. Namen te knjižice je bil braniti delo tedanjega poveljnika italijanske vojske pred napadi tekmeca gen. De Lorenza.
Skoraj istočasno so začeli deliti med častniki in vojaki tiskovine, ki naj bi jih pripravila skupine «Nuclei difesa dello stato», katerih glasilo je urejeval prav Rauti. Brošurice je tiskal in razposlal Freda, med sestavljavci pa naj bi bil prav Rauti. Ta je v zaupnih pogovorih z voditelji SID priznal, da je avtor tiskovin, v glasilu skupine pa je za tiskovine naprtil odgovornosti izvenparlamentami levici in ožigosal delitev teh brošuric kot grobo provokacijo. Kot poudarja v svojih zaključkih dr. Alessandrini, voditelji obveščevalne službe niso imeli za potrebno, da bi šli zadevi do dna in ugotovili čemu Rautijevo dvoumno vedenje.
Na podlagi zgoraj navedenih informacij in še drugih pričevanj sta po mnenju javnega tožilca povsem umestni sledeči ugotovitvi: I.
Rauti je bil obveščevalec SID v stiku tako s šefom službe admiralom Henkejem kot z vodjo urada «D» gen. Violo: 2. o vprašanju delovanja skupine NDS je dal zelo dvoumna pojasnila. Iz doslej zbranega gradiva žal ni razvidno zakaj ne admiral Henke ne gen. Viola nista šla zadevi do dna.
Na podlagi vsega tega je po mnenju dr. Alessandrinija očitno, da sta bila Gianettini in Rauti (agenta na razpolago generalštabu, je bil njun status) že pred letom 1968 v stiku s Fredo in Venturo, ki sta po njihovem nalogu razpošiljala tiskovine NDS častnikom in jih pozivala na budnost proti «rdeči nevarnosti». Očitno je tudi, da je dvoumno vedenje Rautija glede tiskovin NDS le poskus, da bi zmešal štreno in spravil preiskovalce na stranska pota.
Do tu zaključki javnega tožilca in informacije, ki so jih preiskovalci zbrali o Rautijevem delova-
tudi sodišče prizna, da so nedolžni kot jim je to že priznala italijanska javnost. Odvetnik Gargiulo, ki zastopa Kmečko banko, pa je dodal, da z zavlačevanjem ni še nihče pomagal pri ugotavljanju resnice.
Sodišče bo o vseh ugovorih odločilo jutri, ko bo končno znano, če se bo razprava nadaljevala, ali če jo bodo že tretjič zaporedoma prekinili, če se bodo sodniki odločili za to rešitev in bodo združili proces Valpre-da - Freda - Ventura še s postopkom proti Guidu Gianettiniju, bodo ustvarili proces, ki po obsegu nima enakih v zgodovini italijanskega sodstva. Preden bo tako obsežen proces lahko pripravljen za razpravo, bo poteklo že Toliko časa, da bodo vsi obtoženci osvobojeni zaradi zapadlosti kaznivih dejanj, kot je poudaril odvetnik Gargiulo. Jutri vsekakor bomo zvedeli, če je politični interes še enkrat prevladal nad zahtevo po jasnosti in resnici.
ZAHTEVA SLOVENSKIH ZDOMCEV V BELGIJI
Beneškim Slovencem pravično zastopstvo v deželni
dneh
se je v tem mestu sestalo vodstvo združenja slovenskih emigrantov v Belgiji. V uvodnem poročilu je predsednik združenja Eligio Floran poudaril, da Slovenci morajo ohraniti svojo kulturno izvirnost, ne da bi se zaprli sami vase in se oddaljili od drugih emigrantskih organizacij.
«Z ohranitvijo naše specifičnosti — je poudaril Floran — moramo prispevati k skupnemu boju z vsemi ostalimi zdomskimi skupinami. Prav zaradi naše specifičnosti imamo posebno združevalno vlogo v okviru italijanskih in drugih emigrantskih organizacij.»
Floran je v zaključku svojega poročila poudaril, da bi morali biti beneški Slovenci prav zaradi svoje vloge pravično zastopani v deželni e-migrantski konferenci.
Svetovalec Clavora, ki je tudi predsednik organizacije «Fogolar Furlan» v Liegeu pa je sporočil, da so oblasti zavrnile njegov predlog, da bi ustanovili zdomsko konferenco v okviru gorske skupnosti za Nadiške doline. Clavora je ostro obsodil oblasti zaradi nezanimanja za eno od najbolj perečih vprašanj Nadiških dolin in predlagal, naj bi se emigranti povezali z vsemi naprednimi demokratičnimi silami, da bi dosegli ustanovitev te konzulte.
ANKARA, 31. — Turške oblasti poročajo, da bodo na ozemlju, ki ga nadzorujejo, v aprilu odprli turistično sezono. V ta namen so že odprli devet hotelov v Kireniji in tri v Famagusti. Jutri bodo odprli za civilno letalstvo letališče pri Erca-nu, ki bo povezano štirikrat na teden z Ankaro.
V Nikoziji pa niso še dosegli sporazuma za ponovno odprtje letališča v glavnem mestu ter pristanišča v Famagusti.
LA PAZ, 31. - Vsaj 3000 družin je izgubilo svojo streho v Boliviji zaradi hudega deževja, ki traja že nekaj dni. Najbolj prizadeta pokrajina je Cochabamba, kjer je neurje porušilo vrsto vasi. Vlada gene-
V VASI SOMMflCflMPflGNfl 8 KM OD VERONE
Policija našla «simco» s katero so odpeljali industrijca P. Ga ronzi ja
Madeži krvi na sedežih avtomobila dokazujejo, da se je industrijec silovito upiral - Propadel poskus ugrabitve
VERONA, 31. — Agenti letečega oddelka kvesture v Veroni so danes zjutraj našli avtomobil «simca», s katerim so ugrabitelji odpeljali predsednika nogometnega kluba «Verona - Hellas» Pietra Garonzija. Avto je bil skrit za leseno barako v vasi Sommacampagna 8 km od Verone. Poleg avta naj bi preiskovalci odkrili še nekaj pomembnih elementov za preiskavo. Za kaj gre, niso hoteli povedati, kaže pa vsekakor, da zadevajo skrivališče ugrabiteljev. Ti se dva dni po ugrabitvi še niso oglasili odvetnikom, ki jim je Garonzijeva žena zaupala pogajanja.
Na sedežih «simce» so preiskovalci odkrili veliko madežev krvi, kar naj bi po njihovem mnenju dokazovalo, da je industrijec še dolgo časa kljuboval ugrabiteljem. Vdal naj bi se šele, ko so ga nekajkrat udarili s samokresom po glavi, da Se je onesvestil. Kaže tudi, da je eden od banditov med rvanjem po naključju sprožil orožje. Krogla je verjetno ranila industrijca v roko, preden je prebila streho avtomobila. V «simci» so agenti odkrili še
PUSTNO VZDUŠJE TUDI ZA... ELEKTRONSKE RAČUNALNIKE
Vse kaže, da so se v Zah. Nemčiji tudi elektronski računalniki navzeli šaljivega vzdušja. Računalnik občinske u-prave v Maninzu je na primer poslal mestnemu kardi-nalu-nadškofu Hermannu Volku davčno pobotnico, na kateri med drugim piše: «Druga kategorija, en sin, stan samski.» Sin, ki je omenjen v pobotnici, ni prelatov, pač pa o-trok nekega drugega meščana, ki ima isto ime kot kardinal.
Manj nenavadna, vendar za prizadetega veliko bolj neprijetna, je napaka elektronskega računalnika telejonske službe v Blekastelu v Saaru. Neka naročnica je namreč dobila račun za 227.819,60 marke (o-krog 60 milijonov lir), medtem ko je bila dolžna le bornih 11,16 marke.
drugi dve luknji: verjetno je med rvanjem pred Garonzijevo hišo eden od napadalcev enkrat ustrelil v opomin in krogla je na dveh krajih prebila pločevino malega avtomobila.
Ugrabitelji so se na begu poslu-žili treh avtomobilov. S prvim, «sim-oo» temnorjave barve, so se zapeljali do Sommacampagne, kjer so ga danes našli preiskovalci. Od tu so se napotili na avtocesto, preskočili zaščitno mrežo in nadaljevali beg z avtom, v katerim jih je čakal pajdaš. Kmalu nato so se spet ustavili, preskočili zaščitno mrežo avtoceste in nadaljevali beg do skrivališča s tretjim avtomobilom, medtem ko je pajdaš nemoteno vozil do najbližje izhodne postaje, ne da bi vzbudil suma dežurnega osebja.
V «simci», ki jo pregledujejo a-genti znanstvenega oddelka veronske kvesture, so preiskovalci našli tudi kos okrvaljene lasulje, ki tudi dokazuje, kako odločno se je Ga-ronzi upiral svojim ugrabiteljem. Policija naj bi na podlagi pričevanj ugotovila, da so bili slednji v štirih: trije so se spravili nad indu-
rala Banzerja je proglasila obsedno J strijca, četrti pa je čakal v avtu stanje.	‘s prižganim motorjem.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuuJiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimTiiiiiunTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii
«FOKRER F-28» SE JI POTOPIL V RAZBURKANEM MARMARSKEM MORJI)
Enainštirideset ljudi ob življenje v letalski nesreči pri Istanbulu
Domnevni vzrok nesreče je kratka prekinitev električnega toka na letališču, zaradi česar se je prekinila radijska zveza med letalom in kontrolnim stolpom
ISTANBUL, Sl. — Kratka prekinitev električnega toka na istanbulskem letališču je najbrž vzrok hude letalske nesreče, v kateri je 41 ljudi zgubilo življenje. Letalo «fokker F-28» turške letalske družbe «THY» se je zrušilo nad razburkanim Marmarskim morjem in se pogreznilo s potniki in posadko vred. Glasnik turške vojne mornarice je sporočil, da nesreče ni preživel nihče od 37 potnikov in 4 članov posadke.
«Fokker» je letel na notranji progi Smirna — Istanbul. Ko se je snoči pripravljal na pristanek, se je radijska zveza z letališkim stolpom prekini-nila zaradi nenadne redukcije električnega toka. Letalo se je dvignilo, da bi ponovno poskusilo pristati, a je nepričakovano zginilo z radarskega zaslona. Njegove razbitine so našli danes zjutraj 4 kilometre od obale 29 metrov pod morsko gladino.
Vzrok nesreče ni bil še točno ugotovljen, izvedenci pa vsekakor pripisujejo tragedijo nepričakovani redukciji toka, pa čeprav je trajala le 22 sekund. Letališke luči so nenadoma u-gasnile, zaradi česar se je pilot znašel v težavi in možno je celo, da je
zgrešil tir in se raztreščil na razburkanem morju. Zaradi prekinitve radijske zveze ga kontrolni stolp ni mogel pravočasno opozoriti na nevarnost.
Piloti turške letalske družbe so za danes proglasili stavko in napovedali bojkot istanbulskega letališča, da bi protestirali proti pomanjkljivim varnostnim napravam. To je v pičlem letu že tretja huda nesreča turških letal. Konec januarja lani je «fokker F-28» strmoglavil takoj po vzletu z letališča v Smirni in v nesreči je umrlo 62 ljudi: 3. marca pa se je pri Parizu zrušil DC-10 s 345 potniki in člani posadke, ki so vsi izgubili življenje v nesreči: bila je naj večja tragedi ia v zgodovini civilnega letalstva.
Turške ladje od danes ponoči križarijo nad krajem nesreče in iščejo morebilne preživele. Reševalno akcijo otežkoča tudi razburkano morje. Vsekakor pa kaže, da od 41 potnikov in članov posadke ni preživel nihče. Doslej so reševalci našli le 8 trupel. Trupla drugih ponesrečencev so najbrž na dnu morja ujeta v razbitine «fokker ja».
Finančne težave EGS
BRUSELJ, 31. — Izvršni evropski odbor je poslal svetu ministrov dokument v katerem predlaga določene spremembe pri finansiranju proračuna EGS. Kot je znano, vlada sedaj v EGS precejšnja kriza, posebno zaradi majavega stališča Velike Britanije, kjer bi utegnilo priti prej ali slej do ljudskega referenduma o članstvu te države v EGS. Prispevki, ki naj bi jih posamezne države plačevale organizaciji so bili ponovno izračunani po zelo zapleteni lestvici. Pri obračunavanju bi bilo treba upoštevati državni kosmati dohodek, ki bi bil na osebo nižji za najmanj 85 odstotkov od poprečnega osebnega dohodka v skupnosti, odstotek stvarnega porasta kosmate proizvodnje v določeni državi, ki bi bil nižji od 120 odstotkov poprečnega poviška v skupnosti in končno še deficit v plačilni bilanci. Po teh kriterijih naj bi v razdobju treh let ter odvisno od tržne menjave valute odločali o prispevkih posameznih držav, EGS pri obračunavanju skupnega proračuna.
Snoči je bil v Veroni po pomoti ugrabljen in nato takoj izpuščen 30-letni Ugo M., ki so ga trije zakrinkani in oboroženi fantje zamenjali za Alberta Bolla, sina znanega veronskega industrijca. Ugo M. je agentom letečega oddelka povedal. da je bil snoči na obisku pri časnikarju Augustu Canevi, uredniku krajevnega lista «L’Arena». Okrog polnoči se je odpravil domov. Komaj je prišel na ulico so ga obstopili trije zakrinkani fantje, ki so naperili proti njemu samokres. Šele ko jim je pokazal vozniško dovoljenje, so se prepričali, da ni Alberto Bolla (tudi ta je bil snoči pri časnikarju), pač pa bančni uradnik Ugo M. Nepridipravi so ga sunili tako močno, da je padel na tla, in nato pobegnili s svojo «giulio».
Uradnik se je vrnil k prijateljem, od koder je obvestil policijo o dogodku. Propadli poskus ugrabitve ni bil še povsem pojasnjen in širijo se govorice, da bolj kot za resnično ugrabitev je šlo za neslano pustno šalo. Policija je vsekakor začela preiskavo.
Iz Milana medtem sporočajo, da so se ugrabitelji industrijca Giuseppe Agratija ponovno oglasili družini in ponovili svojo zahtevo po bajni odkupnini (baje 12 milijard lir), ki jo je zastopnik družine A-grati odv. Garufi označil kot «blazno». Odvetnik Garufi je napovedal v kratkem srečanje s časnikarji, da bi pojasnil nekaj nenavadnih okoliščin te ugrabitve: od industrij-čeve osebnosti do nenavadnega dejstva, da so svojci toliko časa molčali s časnikarji in preiskovalci, do bajne odkupnine, ki so jo zahtevali ugrabitelji.
OB 84. OBLETNICI VOJAŠKEGA UPORA PROTI
«Rossio» pod nadzorstvom portugalskih padalcev
Na trgu sredi Lizbone je bilo napovedano zborovanje gibanja MRPP
MONARHIJI Prosvetno društvo «France Prešeren»
(Nadaljevanje s 3. strani)
LIZBONA, 31. — Nocoj po 17.45 so celinske vojaške operativne sile («Copcon») začele patrolirati najvažnejše prometne ulice v središču glavnega portugalskega mesta. Njihov namen je bil, da preprečijo zbiranje pristašev Gibanja za reorganizacije stranke proletariata (MRPP), ki je izjavilo, da bo na vsak način priredilo napovedano «ljudsko in patriotično» manifestacijo proti «imperialistom» in «socialimperiali-stom» za neodvisnost Portugalske. Malo prej je «Gibanje socialistične levice» (ločina socialistov) odpovedalo svoje zborovanje.
Kakih dvajset vojaških tovornjakov je prepeljalo skozi Avenido da liberdade v smeri Trga «Rossio» številne padalce, ki pripadajo poveljstvu «Copcon». «Rossio» je bil zbirna točka pripadnikov Gibanja za reorganizacijo stranke proletariata. Oborožene sile so zvečer obkolile trg z oklepnimi vozili.
Kaj se je zgodilo na trgu Rossio, se še ne ve. Verjetno ni prišlo do manifestacij, ker so glavne stranke (komunisti, socialisti in demokratično gibanje) sprejele, čeprav v nekaterih primerih z določeno pri-držanostjo, če ne celo z nasprotovanjem, ukaz poveljstva oboroženih sil, ki so prepovedale vse manifestacije, katere si bodi stranke, ob 84. obletnici prvega vojaškega upora proti monarhiji.
Gibanje oboroženih sil je sprejelo ta ukrep, ker se je balo, da bi utegnilo priti do hudih spopadov med pristaši raznih strank na Portugalskem. Kot je znano, je prišlo v zadnjem času do precejšnjih sporov med socialisti in komunisti. Socialisti so sicer sprejeli poziv, da ostanejo v vladi, toda na splošno so ohranili precej kritičen odnos do komunistične stranke in tudi do gi-
banja oboroženih sil, katerega obtožujejo, da v določeni meri podpira komuniste in levičarske stranke. Komunisti odgovarjajo, da se v nekaterih predelih Portugalske krepijo pozicije reakcionarnih sil in da je zato treba nastopati z vso ostrino.
Socialistična stranka, ki ji je na čelu Mario Soares, pa skuša posredovati izvajanje politike, ki bi zajemala tako delavske, kakor tudi malomeščanske sloje. Prav zato se je socialistična stranka borila za pluraliteto na sindikalnem področju, medtem ko so se komunisti zavzemali za enotno sindikalno organizacijo. To zahtevo je podprlo gibanje oboroženih sil, ki je določilo z zakonom, da bo bodoča portugalska sindikalna organizacija enotna.
Posebno v inozemstvu zelo napihujejo portugalske dogodke. Sam socialistični leader Soares je v določeni meri demantiral vesti, ki so se širile v tej zvezi. Poudaril je, da v svojih izvajanjih ni rekel, da se Portugalska nahaja pred državljansko vojno, oziroma pred zasedbo svojega ozemlja s strani neke tuje države (verjetno je mislil na države NATO), temveč' je hotel le opozoriti na dejstvo, da ne gre preveč napenjati loka, ker bi se sicer utegnili razviti v državi pogoji, ki bi lahko pripeljali do državljanske vojne. Skratka Soares je hotel ublažiti vtis, ki ga je zunanji svet dobil od njega v prvem trenutku.
V Italiji so se seveda takoj našle določene sile, ki so skušale prikazati portugalski položaj kot tragičen ter so zahtevale od italijanske vlade, naj sprejme celo določene u-krepe za zaščito portugalske demokracije.
problem proslavljanja 30-letnice o-svoboditve. «Naj ne bo naša proslava le eden od tolikih prazničnih diu v letu, je dejal, temVeč skušajmo vsi iz dneva v dan razširjati predvsem med mladino tiste ideale, z? katere je padlo toliko naših najboljših tovarišev.» Predsednik je op tem opozoril na porajanje mračnjaških sil ter pozval na antifašistično budnost. S tem v zvezi je omenil nekaj dogodkov, ki so v zadnjih letih pretresli našo javnost. Posebej j® omenil primer prof. Sama Pahorja, žrtve hudih narodnostnih diskrimina; cij, ter poudaril, da bi morali vsi slediti zgledu, ki ga je Pahor P^ kazal s svojim bojem za uveljavitev svojih narodnostnih pravic. P°' dobno misel je izrekel tudi glede vprašanja spreminjanja poitalijančenih priimkov v izvirno obliko ter dejal, da je dolžnost vseh, da priimek spremeni, če tega še ni storil
Na koncu se je predsednik dotaknil še vprašanja odnosov med šolo in prosvetnim življenjem. Poudaril je, da mora priti med šolo in prosvetnim društvom do tesnejšega sodelovanja. Ta možnost se v večj} meri odpira ravno s pooblaščenimi odloki, ki predvidevajo take zborne organe na šolah, ki jih sestavljajo različne komponente.
Predsedniškemu poročilu je sledi' lo še poročilo načelnika odbora samoupravne skupnosti pevskega zbora Alda Zlobca, gospodarja Sergija Sancina ter blagajničarke Slave Slavec. Po razpravi, ki ni bila posebno dolga in izčrpna, je društvo izvolijo nov odbor, Id ga sestavljajo Sonja Gregori, Laura Kofol, Magda Kuret, Magda in Silvestra Maver, Sergi) Peloza, Marta in Sergij Sancin, Franka, Miranda, Slava in Vojko Slavec ter Albin, Karel in Sonja Žerjal. V odboru so avtomatično tudi načelniki pevskega zbora, dramske skupine in tamburaške skupin6, V nadzorni odbor pa so bili izvoli6" ni Jože Bolčič, Karmelo Maver, Boris Mihalič, Josip Ota, Josip Starc. Izidor Zobec in Brano Žerjal.
■
• • • •■
!«*&**«*» •***Jfc*J

*•*•*•*.
V

■■j.
•••••••••••• • • •
• ••••••••••• » %
•*•*•*•*•*•*•*•*^50*T»*»*«
•	• • • • •	\ • • • F • • •.	• • •
• • • • •
•	• • • *JZ	• • •

ideje, n a sveli za Ivoj dom in... še veliko lepih priložnosli
ppllililiwi »••••• •••••••••••• >••••••••••••••••
»•••••• •••••••••••• ,••••••••••••••«
•	»•••»i	•»••••••••«»,
•	••••»i	••••••••••••'

V TV ' '
!•••••••••••• m » ••••••••••••••■J






»••••••	••••••
»••••••••••••
»•••»••	••••••



• ••••••••••••••••••»••a
• ••••»••••••••••' •••••
»•»•••••••••»••••»»»»»a
Skleda za zajtrk — porcelan	250 lir
Komplet 6 skodelic za kavo — raznovrstne dekoracije	1.950 lir
Servis keramičnih krožnikov — lakirani — 13 kosov	3.500 lir
Servis keramičnih krožnikov — ročna dekoracija — 13 kosov	3.900 lir
Kozica — emajlirano jeklo 12 cm	750 lir
Lonec — emajlirano jeklo 18 cm	1.250 lir
Ponev — algoflon 22 cm	1.450 lir
Lonec na pritisk — jeklo inox 18/10	9.900 lir

Deska za likanje na kromira-nem jeklenem ogrodju
5.500 lir

*********•*•*•*•*•*•*•"•***•***1 !»*•*•*•*•*• 1
• ••••• ••••••••••••••••«
• ••••••	>•••••••••••»••••<

.................................................................................. ...... ... .. .... .. ..... .. ....... .. ..... ........ ........ .. .... .. : : :
•	••••/»•••••••a	• ••••••••••••'
• • • • */• •••••••••%•• •••••••••••
•	• • • • A ••••••••• «V ••••••••••••'
• ••• A •••••••••	•	«A* •■••••••••••••■>•• BQ
» • • •
r • • • •	^_
•	••••••••a a V aaaaaaaaaaaaaaaaaaH
•	aaaaaaaaaa • aaaaaaaaaaaaaaaaaal aaaaaaaaaaa\aaaaa*aaaaaaaaaaaaa
•	aaa«aaaaaaa\aaaaaaa»aaaaaaaaaai
•	aaaaaaaaaa a V aaaaaaaaaaaaaaaaaa
•	aaaaaaaaaaa a V aaaaaaaaaaaa~
•	••aaaaaaaaa A a aaaaaaaaaaa'
•	••aaaaaaaaaa Aa aaaaaaaaaaa
•	aaaaaaaaaaaa Ik a aaaaaaaaaa'
a a a a a a a a a a a a a a X ******** J* * *
•	a • a a a a •aaaaaax* * aaaae a a a i
•	a. ••••••••• a X ••••••••*•
a a • •_1 afctaaaaaa	aaaaaaaaa,
•	a aaaaa aaaaa a a a a X ••••••••*
•	••••aaaaaaaaaa av ~ ‘ - — - - -
•	•••••aaaaaaaaaa«
•	aaaaaaaaaaaaaaa aaaaaaaaaaaaaaaa«
****************	- --	--	--	-	-	. m lija	w " -	a	JMB - ailHTi^T jim m	,	M • -



(•••••••••••••••••i
laaaaaa •••••••••••!
baaaaaaaaaaaaaaaal
!••••••••••••••••«
|aaaaaaaaaaaaaa,
m