138
Zgode in nezgode
Pi5c Iv. Kiferle
3. Slab varuh.
ekega večera mi je pravil tovariš tako-]e: Imel sem sestro Miciko. Jaz bi ji dal drugo ime, pa ker je bila. Micika, pa naj ostane pri tem. Bila je dve leti mlajša od mene toda pametna ali nespametna pa sva bila oba enako Vendar pa sem bil njen varuh, ker setn bil starejši. Kadar sta šla očc \n mati na delo, sem bil jaz doma za vamha. Paziti sem moral na sestrico, da se ji ni pripelilo kaj hudega. Moji starši so znali, da sem slab varuh, toda kaj so pa hoteli? Moj starejši brat je hodi! že v šolo, pasel krave in hodil s starži na polje. E, na kmetih tudi ni vse tako, kakor bi človek rad. Z otroki je težava, po-sebno če je pri hiši kak navihanček, kakor sem bil jaz. Hudoben nisem bil, vendar pa večkrat potreben leskove masti. Da je to res, razvidiš \z tega, kar ti sedaj-le povem.
Moj oče je znal tudi striji lase. Kjc se je temu naučil, ne vem. Strigel je lase mojemu bratu in meni. Pa tudi bližnji znanci so se oglrjšali pri njem, in moj oče jih je strigel. Posebno vesel sem bii, kadar jc prišel ncki bivši vojak.   Bil je že star, pa rad je govoril.
»E, star sem že star,« jc pričel, »pa ni čuda.   Štirinajst let sem sluiil cesarju.   Štirinajst let zaporedoma!   Ves čas  nisem  bil  nič doma.   Ljudje božji, io ni biio tako kakor zdaj!   Takral nisrno šfi na nabor, kakor hodija J sedaj.   Kdo  bi  pa  tudi  hodil  tja  za  dvanajst,  štiiinajst  a!i  šestnajst letl 1 Skrivali  smo se, ko so nam jele rasti brke pod nosom.   Pa so nas zalezo-vali biriči in nas lovili! V tistih časih je skoraj vsak birič umrl  v  črevliih. ker so ga  pobili.   Pa  tudi marsikateremu mladeniču so biriči upihnili ljenje.«
»Ali stc bili tudi vi begun?« ga vpraša oče.
»To~se zna da,« nadaljuje stari vojak. »Skrival sem se nekaj mesecev in sem pel Usto staro pcsem:
Pride nedelje jutro, je v cerkvi božja Cast; jaz pa po polju hodiin, scm žalosten ta čas.
• E, hudo jc bilo! Lakota, slabo vreme, vedni strah itd. Ncko noL sera ' šel domov, da se preoblečem in da se oskrbim z živežem. Pa so me ovohali — Župan in nekaj biričev je rogovililo okrog hiSe. Pozvali so me, naj 8CJ vdam. Bes vas plentaj! sem si mislil. Ko pa sem videl, da ne uidem, seriffl se vdal in šel z njitni. Očc si je brisal solze, mati je glasno jokala. =i Poslovil sem se za štirinajst let.   Matere nisem videl več.« — Mož je pfe^
                 —    139   —
nehal falo pokašljal in otrl solzo. Skrival jc solze, pa sem jih vendsr videl, a umel jih nisem.
•Gotovo ste mnogo poizkusili po svetu,« niu reče oče.
•Dosti videl, dosti poizkusil«, nadaljuje mož. »Bil sem na Laškem v raznih mestih. Bil sem na Ogrskem v vojaški granici, v Komornu, kjer je moLna trdnjava ild. Seveda sedaj je lažje potovati iz kraja v kraj, ko teče »eleznica. Takrat pa smo inarširali peš. Z Laškega na Ogrsko po prašni ccsti v hudi vročini, žejni kakor razsušena zcmlja! Ljudjc božji, to je bilo hudo! Osemkrat sem bil v ognju. Kroglc so frčale mimo mene kakor brenclji. Mnogo (ovarišev sem pustil na bojiščih. Zdaj sem pa (ukaj kakor slato motovilo.   Tako je.«
Mož je bil ostrižen. Zahvalil se jc in odšel. Žal tni je bilo, ko je odhajal.   Poslušal bi ga bil ves dan.
Črez nekaj dni sva bila s sestro sama doma.
Spomnim se starega vojaka pa rečem: »Ko bom jaz velik, bom pa vojak-
»Jaz tudi vojak,« reče sestra.
»E, ti pa že ne,« ji odvrnem, >ti nisi fant. Vidiš, jaz sem fant in imam kralke lase. Ko bom velik, bom pa vojak.«
Potera ogledujem njene lase in ji rečem: »Veš kaj, Micika? Daj, da te ostrižem!«
»Bo bolelo,. reče sestra.
»E, kaj še,« rečem jaz. »Mene so že dostikrat ostrigli, pa ni nič bolelo. Kar ostrižem te, pa boš — fantek.«
»Pa stlizi, da bom fantek,« reče po otročje.
Tedaj pa poiščem škar[e in glavnik. Sestra sede na stolček. Denem ji rulo okolo vralu, kakor je treba, kadar koga strižemo. Grabim s prsti lase po glavi in jili strižem. Ko so bili lasje že kratki, pa sem z glavnikom od vseh slrani proti vrhu gladil in strigel kakor sem videl, da je delal otL-Največje napotjc so mi delala ušesa. Vstrigei je pa vendar nisem. Ko seni izvršil delo, ji odvežem ruto z vratu in ji otepem lase z obleke. Potem pa "* ji smejem in jo odvedem pred ogledalo. Ogledovala se jc in se smejala: im, zdaj sem pa fantek!  Hm, zdaj sem pa lepa!«
V tern pa začujcra, da nekdo hodi po veži.
Mati je prijla s polja. Zdaj šelc se mi zbudi vest, in spoznal sem, da Mitn napravil veliko neumnost. Sestra pa, četudi ostrižena, je imela vendafle ženski jeziček. Hitro gre naproti materi in hiti praviti: »Mama, jaz sem pa fantek! Ivan stligel, pa sem lepa; kaj ne, mama, hm!«
Mati je nekaj časa nerao gledala. Ni vedela, ali bi se smejala ali jezila. ''^lem pa ji rečc: »Fantek si, da .. . Prismoda si! Zakaj pa si pustila, da jc ostrigel?«
»Mama, nic bolelo, ko je stligel,« odvrne sestra.
»Cetudi ni bolelo,« reče niati, »ni prav, ker si pustila, da te je ostrigel. Fantje imajo hlače in kratke lase, deklice pa krilca in dolge lase. Ti prismoda, a|i ne vcš tega?«
—«    140   ~—
Potem pa mati zgrabt mene za ušesa in mi nekoliko navijc uro, rekoč-»Za varuha si doma, pa sta oba enako neumna. Ti bo že oče plačal, k$ pride zvečer domov.'-
Tisto popoldne sva bila s sestro nekako poparjcna. Nji ni ugajalo, da ji jc mati rekla »prismoda«. Jaz pa sem se bal očctove šibe. Zvečer sem šel spat, preden jc prišel oče. Drugo jutro pa ni bilo hudega. Očc me je posvaril, da nc smem vcč sestri striči las. Rad sem to obljubil, pa sem bfl v tcm tudi mož-bcscda.