LJUBLJANSKI DRUŽINSKI LIST. Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo in uprava: Kongresni trg 3/1. Naročnina Din 6*— četrtletno. — Posa¬ mezna številka po 50 para. — Inserati se računajo po ceniku. Leto II. Ljubljana, 7. januarja 1925. Štev. 18. Gledališča. Drama : Začetek ob 8. uri zvečer. Sreda, 7. januarja: Pri Hrastovih. — Red C. Četrtek, 8. januarja: Magda. — Red A. Petek, 9. januarja, ob 3. uri pop.: Hamlet, dijaška predstava pri znižanih cenah. — Izven. Sobota, 10. januarja: Veronika Descniška. — Red R. Nedelja, 11. januarja: Izgubljene duše. Izven. Opera : Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sreda, 7. januarja: Cavalleria rusticana. V vodnjaku. Gostuje tenorist A. Darian. — Red E. Četrtek, 8. januarja: Pikova dama, slavnost¬ na predstava na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. — Gostujeta ■ Zdenka Zikova in Marij Šimenc. Red D. Petek, 9. januarja: zaprto. Sobota, 10. januarja: Traviata. — Red F. Kinoprogrami. 7. januarja: »Elitni kino Matica«: Profesor Labory. Ideal«: Harry Hill. »Ljubljanski dvor«: Harrold Lloyd. 8. januarja: »Elitni kino Matica«: Profesor Labory. »Ideal«: On, ona, ono. »Ljubljanski dvor«: Harrold Lloyd. 9. januarja: »Elitni kino Matica«: Alahov zakon. »Ideal«: On, ona, ono. »Ljubljanski dvor«: Harrold Lloyd. 10. januarja: »Elitni kino Matica«: Alahov zakon. »Ideal«: On, ona, ono. »Ljubljanski dvor«: ? ? ? Razno. Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« se iskre¬ no zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je njegov Silvestrov večer vsestran¬ sko izvrstno uspel, tako dobrotnikom in darovalcem kot posetnikom ter vabi na pristop vse, ki vedo ceniti njegovo ne¬ umorno delovanje. Podporni člani pla¬ čajo letno 15 Din, pospeševatelji dru¬ štva 100 Din, ustanovni člani enkrat za vselej 250 Din. Prijave je nasloviti na odbor »Ljublj. Zvona«, Narodni dom, I. nadstr., desno. Listnica. Stava. Da, dobili ste. — Gospodinja. Naj¬ bolje osnažite predmete iz aluminija na ta način, da drobno žaganje zmešate s kredo ter dotični predmet odrgnete. — Creme. Izdelki so francoskega izvora. — F. S. Nova izdaja izide tekom leta 1925. Obsega 12 zvez¬ kov. — Rože. Presadi se spomladi. — 0. v L. Obrnite se na francoski konzulat v Ljub¬ ljani. — Fani. Masirajte kožo s toaletnim glicerinom. — 1. P. K smokingu se nosi vedno črna (mala) kravata. — Ženitev. V Jugoslaviji so nam taki biroji neznani. Sicer pa jc vendar ženitve željnih fantov dovolj, samo podjetnosti je treba. — Gospod. Zdi se nam, da ne znate računati. 4 Vardar ci¬ garete stanejo 2 dinarja, toliko, kolikor zna¬ ša naša naročnina za 1 mesec. Cigai.ete po¬ kadite v nekaj urah, medtem, ko naš list prejmete najmanj osemkrat na mesec. — Porednica, Volja, Gl. v K. Odgovori slede prihodnjič. Zasedeno... Bil je pust dan. Sicer je mnogo takih dni, zlasti še, ko raste mesec, pa nič zato. Na¬ menil sem se v kavarno. Ker sem tamkaj dnevni gost, bi bilo pričakovati, da mi takoj ob mojem prihodu ponudijo udoben sedež in me kar najbolje postrežejo. Mislite da? Vstopim in se ustavim pri vratih, da si' ogledam položaj ter najdem svojo družbo in ako te ni, prostorček, kjer bom nemoteno užival kavarniške dobrote. Pa glej čudo! Izgleda, kot da so ravnokar čistili in pome¬ tali po lokalu. Večina stolov je nagnjenih in naslonjenih ob mize. Tu je gotovo nova metla, ki tako dobro pometa, si mislim. Mi¬ slite da? Izberem si ono, našo stalno mizo ob steni s premehkimi baržunastirai naslonjali in stopim tja. Komaj sem odložil ter se usedel, pridrvi mali in mi dopoveduje, da je tamkaj zasedeno za »gospode*, in da se moram umakniti. Nisem hotel biti nikomur v napoto, pa se preselim k sosednji mizi, pri kateri je bil tudi eden izmed štirih stolov naslonjen na mizo. Z namenom, da si naročim skode¬ lico kave, trkam ob mizo, da bi s tem vzbu¬ dil nase pozornost natakarja. Posreči se mi to in še kako. Oni srednji — saj ga poznate — s kratkočasnim obrazom, se priziblje in me s kavalirskimi besedami pouči, da je ta miza »rezervirana« za goste, da bodo pili po gledišču cviček v steklenicah. Že prav, pa saj je komaj osem, ko bodo prišli iz gledišča, da bom že spal doma, mu dopovedujem. Nič ni pomagalo. Zopet sem se selil. To pot k oni mizi, ki ima samo en stol. Sedem in ko dobim težko pričakovano kavo, se oziram naokrog, če le ne bi kazalo, da dobim kak¬ šen časopis v roke. Ker pa sam ni hotel do mene, sem moral sam ponj. Prehodil sem vso kavarno, da sem staknil nekaj raztrganih listov časopisa, ki je izšel pred nekaj urami, in se vračam k svoji mizi. V svoje nemalo začudenje pa opazim, da sedi pri enem edinem stolu pri mali mizici nekdo, ki se zvedavo ozira po kavarni. Sko¬ delico kave, od katere sem dobro polovico že odpil, je enostavno odrinil na drugi konec mize in kaj sedaj? Stopil sem bliže. Saj dovolite, blagorodni gospod, rečem neznancu, vzamem čašo s kavo, jo popijem stoje in hočem na lov na eventdelno prazen stol, pardon, »nezaseden«, ker v vsej kavarni ni bilo več kot kvečjemu tucat gdstov. V tem se nečesa domislim in odidem pri zadnjih vratih iz kavarne na mr¬ zel hodnik, da me je streslo. Zasedeno — se blešči v lepih črkah. Nekaj časa strmim in premišljujem svojo čudno usodo. Kar streslo me je, ko mi je prišlo na um, da je mogoče doma v moji sobici že tudi kaj zasedenega ... Stol... po¬ stelja ... S hitrimi koraki sem stopal proti domu. Na svoje veliko Veselje pa je bilo v moji sobici vse pri starem. Tako prijazno in udob¬ no, in nihče Bie ni poučeval o zasedenih stolih in o gospodih, ki bodo pili cviček v steklenicah ... Ko sem se drugo jutro prebudil, mi je nekaj tako čudno zvenelo po glavi. Po dalj- Polla Negri. Svetovno znana filmska zvezda, ki je pri poslednjem glasovanju za najboljšo filmsko igralko dobila največ glasov. Upajmo, da jo tudi v Ljubljani v kratkem vidimo. šem premišljevanju sem se domislil, da sem imel ponoči hude sanje. Nisem mogel do¬ gnati, kaj je bilo, samo na eno se še spo¬ minjam. Videl sem v snu vse polno velikan¬ skih transparentov, kakor jih vidimo pri pod¬ jetnih trgovcih, ki nočne pasante opozarjajo na svoje najboljše in najcenejše blago. Zdajci se zasveti z rdečimi velikimi črkami, da ti kar vid vzame, v naslednjem trenutku pa že izgine. Sedaj se dobro spominjam onih ve¬ likih črk — da — da, kamor sem se ozrl, sem zapazil velikanski nadpis v bajni svet¬ lobi ... Čakajte no, kaj je že bilo napisano, moram se domisliti... da, že imam; še sedaj vidim, kako kričeče se mi je vsiljeval pred oči oni nesrečni nadpis: »Kavarna zase¬ dena« ... —us. Izprehod. Mrak je padal nad mesto in ponekod so že brlele cestne svetilke in obsevale množice ljudi. Vse je hitelo na ulice, saj je končalo delo in nastopil čas odmora in razvedrila. Mladina je postajala po oglih — zlasti pred razkošno razsvetljenimi kinematografi in ugi¬ bala o mimoidočih marsikaj zanimivega. Ženski svet je pa zavzel v gručah hodnike pred izložbami; velika moda in najnovejše barve in modeli so pač vredni občudovanja tolikih lepih oči. Iz kavam — meglenih kot v parni kopelji — udarja jazz band. H koncu gre — že se praznijo — večina odhaja na ulico. Po ljubljanski promenadi jo mahnem z namenom, da se prerijem skozi pestro šeta- jočo publiko ven iz mesta in se naužijem svežega zraka. Kako lepo je tam zunaj .. . V daljavi se vidijo temni obrisi planin in na nebu se užigajo lučice, drobne in majč- Stran 2. PROGRAM. Štev. 18. NaJcenejšI nakup potrebščin za čevljarje, krojače in šivilje, nogavice, toaletno blago, kravate, rokavice, srajce, JOSIP PETELIN C, Ljubljana, • za Prešernovim spomenikom ob Ljubljanici. - kene — pred mano pa gozd in tema. Le sem pa tam srečavam ljudi — ki so prišli uživat samoto. Ni da bi govoril. Tako krasni iz- prehodi, zlasti v večerni tišini, pa kot bi se tod podili strahovi. — Meščani sede doma pr' peči in prebirajo pratiko in dnevne no¬ vice, gozd in nasadi pa samevajo in komaj slišno šušljajo. Kaj zapeček, zatohle bez¬ nice in prašne ulice, kdo bo 'menjal z vami! In kaj sveži zrak in samota! Čemu neki? Velemesto. Široka ulica — sredi mesta — in lepe punice z žarečimi pogledi, pa sa¬ mota? Tako mi je bilo v mislih, ko sem se vračal v mesto in srečaval mlade in stare obraze, nekatere prav razigrane in razorane. Veliko veselja jim napravlja ta svetloba brlečih sve¬ tilk in žarečih oči.. . Kaj bi jim zameril — mladost živi po sv oje. Prehodil sem ulico in krenil proti domu. Pa imam navado, da hodim, če le mogoče, po sredi, kajti imam izkušnje. Prav bridke izkušnje. Resnica je, da sd naši hodniki zelo umerjeni, res pa je tudi, da so naši ljudje, posebno oni, ki nosijo shimy-čevlje, preveč neuinerjeni. Povem Vam... no, pa drugič — za sedaj samo en zgled. Pred menoj stil šla gospod in gospa. Nasproti so pa prihajali šetajoči in glasni. Pa je morala gospa s hod¬ nika dol, v blato in ne samo to — v kup blata. Menda so ga pozabili čez dan od¬ straniti. Bilo je jako kočljivo, kajti drobni čeveljček nikakor ni hotel iz kupa. Šele po izdatni pomoči gospoda se je posrečilo. Pa glej ga spaka! Sedaj je imela gospa — men¬ da po zadnji modi — oni levi čeveljček čisto bel. Jako neprijetna zadeva! Pa kaj to! Vi¬ del sem, da je ravno hotela gospodu potožiti o umerjenih hodnikih in neumerjenih ... pa se ozre in zavidal sem jo: oni glasni in šeta¬ joči so v gruči zaostali na hodniku, ogledovali prizor z belim čeveljčkom in se gromko smehljali... Da sem prisluhnil, bi bil iz gruče čul šale, da nikoli takih. — us. 161etna zaročenka Charlie Chaplina. Igralci so neizčrpni v metodah lastne re¬ klame, posebno še filmski igralci. Koliko¬ krat smo že slišali, da se moži ta ali ona diva, pa iz vsega ni bilo nič. Dalje razne pu¬ stolovske dogodke, samomorilni poizkusi brez kraja in konca. Semkaj spadajo tudi vesti v mladi zaročenki slavnega komika Chaplina. Časopisi prinašajo vesti, da se je zaročil z neko krasno deklico, ki pa je obi¬ skovala še šolo. Ravno, ko sta že bila tik pred poroko, so amerikanske oblasti zabra- nile, češ, da nevesta še ni dovršila predpi¬ sanih let šoloobveznosti. Kaj je resnica, je težko reči, samo eno je res, deklica mora biti krasotica. Vsaj sodeč po slikah, ki jih vidimo skoroda v vseh večjih časnikih. Kako se posnemajo senzacije za film. Samo ob sebi se razume, da se na film¬ ske igralce stavljajo še druge zahteve, ne sami umetniške. V to spadajo opasni mo¬ menti in akrobatske produkcije, kar publika najrajše gleda. Nastaja vprašanje, da li se morajo igralci često izpostavljati opasnim eksperimentom. V glavnem se lahko reče, da življenje igralca ni bolj izstavljeno nevarnosti kot kateregakoli drugega človeka. Zlasti pri podjetjih, katera snemajo umetniške filme. Pri teh so poškodbe ali nesreče igralcev ne¬ poznane. Zato pa tovarne, ki izvršujejo sen- zacijske filme, pri snemanju često riskirajo življenje tega ali onega. Veliko vratolomnih scen pa je le iluzornih, pri teh si pomagajo s fotografskimi triki in publika zamanj tre¬ peče v smrtnem strahu. Ni bilo modro, da so filmska podjetja objavila svoje tajnosti, ker je bila publika razočarana v svojih pričako¬ vanjih. Vendar najdejo te vrste filmi še vedno obilo čestilcev. Mnogo je ljudi, ki imajo v svojem značaju ljubeznivo potezo, in sicer, da uživajo gle¬ dajoč druge v opasnosti, ako so sami na varnem. Isti občutek, katerega ima Španec, kadar gleda torera pod rogovi divjega bika. A publika, ki zahteva, da za denar gleda, kako se ljudje igrajo z življenjem, je postala s časom tako blazirana, in v teh razočaranjih prevarana, da morajo biti senzacije zares jasne kot na dlani, da je igralec tvegal živ¬ ljenje, potem šele se veruje. Življenjska ne¬ varnost se publiki najbolje pokaže tako-le: igralec se bori z zverino, skače, se brani, otepa, pri tem pa mora biti še možnost, da pade v globočino ali da ga zasači drveči vlak ravno v trenutku ... ali pa se prizor poostri s kakšno posebnostjo, ker se publika sicer boji, da bi ubogi siromak vendar še ušel smrti. Plodni filmski mozeg si sicer lahko izmisli še polno drugih efektov, menda si tovarne, ki izdelujejo te vrste filmov, poma¬ gajo v glavnem s temi metodami. Seveda ti filmi nimajo nobene umetniške vrednosti. Te stvari predvajajo ljudje, ki ne znajo ničesar drugega, špecijalisti. Na drugi strani pa stavlja umetniški film igralca često v neprijeten položaj, ker v filmu ni papir¬ natih skal ali naslikanih valov, ogenj ni na¬ rejen z rdečim papirjem. Film največkrat ne dela z iluzijami, temveč z grobim realizmom. Igralci se pri tem ne smejo ozirati na se, ker bi s tem samo poslabšali slike. Zato mora biti igralec na čistem, predno prevza¬ me ulogo. Potem pa jo mora tudi izvršiti, pa če tudi z rizikom za življenje. N. pr. igra¬ lec se priveže na dirjajočega konja, na deski brodi po viharnem morju, to bi bili prizori iz Mazeppa, Notre Dam, Romeo in Julija. Zato ti filmi še vedno niso senzacijski. Jackie Coogana življenjepis. Mladi in znameniti filmski igralec Jackie Coogan se je čudnim slučajem rodil v zname¬ nitem mestu Los Angelosu v Kaliforniji dne 26. oktobra 1914. Jackie je iz umetniške dru¬ žine. Oče je bil igralec, mati pa plesalka. — Jackiev prvi nastop je bil slučajno v gleda¬ lišču. Mati ga je peljala v gledališče, da vidi očeta. V času, ko se je nahajal Jackie brez nadzorstva za kolisami, zaželel si je, da gre k svojemu očetu na oder in tudi izvršil takoj, ne ozirajo se na veliko množino publike. Njegov oče je rešil situacijo, improvizujoč neko sceno. Ko je bil star 4 leta, je nastopal kot plesalec. K filmu je prišel čez eno leto pozneje. Charlie Chaplin je iskal čez eno leto primernega dečka za vlogo malčka v filmu 2 . The Kidd«. Končno je našel petlet¬ nega Jackiea. Svetovni uspeh .»Kidda« omo¬ gočil je Jackieu daljno delo v filmski stroki in tako je izvršil filme »My Boy«, »Fakin«, »Daddy« in mnogo drugih. Po filmu »Oliver Tvvist« je zapustil svojo dosedanjo filmsko tvornico First National in prešel k družbi Metro-Pictures, kjer je izvršil velefilm »Mali Zalogo pohitiva sem preselil iz Komenskega ulice 23 v novi lokal Karlovška cesta štev. 22 poleg moje delavnice. Postrežba cenj. odjemalcev bo sedaj mnogo lažja in ugodnejša. —- Prav posebno priporočam spalnice, jedilnice in kuhinjske opreme Josip Andlovič, Ljubljana strojno mizarstso. kraljevič«, ki se bo predvajal v kratkem v kinu »Ljubljanski dvor . Za tem je izvedel svojo davno zaželjeno pot po Evropi in pri¬ nesel revni grški mladini 100.000 dolarjev. Jackie prejema letno plačo od pol milijona dolarjev in je posestnik mnogih petrolejskih vrelcev v Ameriki. Harold Llojd. Trd slamnik, siva obleka, roke v žepih, črna rožena očala — zelo eleganten, prikup¬ il'v in sila podjeten dečko — to je o n. Naj¬ večja zvezda Amerike — vsaj tako pravijo. Za njegove filme se podjetniki kar trgajo. Menda tudi pri nas. Njegov najnovejši film »Girl stry« (oni, ki se boji deklic) je baje njegov najboljši, se predvaja zaenkrat le v Ameriki. Kdo pa je pravzaprav ta »on«, ljubljenec občinstva? Izhaja iz stare igralske rodbine. Na odru ni imel uspeha. Ne izgleda prav nič kot igralec. Brez njegovih očal, v katerih baje ni niti stekla, je prav neznaten in vsak- dajni gospodič. Večkrat se tudi predstavi le kot: Gospod Lloyd« in nihče ne ve, s kom ima čast. Torej, ko mu je bilo dvajset let, si je kupil vozovnico v Holy\vood — kalifornijski filmski center. Celo uro je stal pred velikimi vratini in premišljeval, kaj in kako. Posre¬ čilo se mu je vtihotapiti se skozi vrata in ni bilo dolgo, pa je bil on, namreč — Harold Lloyd. Danes je posestnik lastne filmske družbe. O njegovem družinskem življenju ne vedo ničesar. Njegov reklamni — šef je vsled tega zelo nesrečen! Jako veliko opazuje in izrabi vsako malenkost iz življenja; zato so vsi njegovi domisleki tako posrečeni. Nekoč je rekel: Krohotanje ni zdravo, smehljanje pa je prijetno in zadovolji. Ko bom imel mnogo, mnogo denarja, bom ustvaril film samega smehljanja, pa bom videl kaj bo. — Gotovo bo ostal inož-beseda, mi lcino-obisko- valci pa pridemo na svoj račun. Šaljivi kotiček. Smola. Anica: »Zakaj se je pa Evina zaroka s pro¬ fesorjem razdrla?« Emica: »Vsled pozabljivosti! On je hotel svoji nevesti poslati škatlo z lepim šopkom svežih cvetlic. V svoji raztresenosti je po¬ ložil v škatlo vizitko z dopisom: »Ne najdem tebi boljše primere« — pozabil je pa šopek priložiti.« * Če bi hoteli ljudje v dobro človeštva daro¬ vati četrt onega, kar porabijo za oškodovanje svojega bližnjega, bi vse uboštvo na svetu prenehalo. Ideal Erika Vsak kupec referenca! THE REX CO. Ljubljana, Gradišče 10. Štev. 18. PROGRAM. Stran 3. Ljubljan- ski dvor OD 6. JANUARJA DALJE najnovejši, najboljši brezkonku- renčni film komičarja Harrold Lloyd-a On je zaljubljen Smehapolna burka v 5 dejanjih. J J Burja smeha 11 Predstave: ob delavnikih ob 4., 146., 148. in 9. uri; ob nedeljah ob 5411., 3., 145., 6., 148. in 9. uri. Pri večernih predstavah sodeluje naj¬ boljši orkester v Ljubljani. Še nikdo ni padel učen z neba, toda marši- kak diletant že iz oblakov. Neprijetna radodarnost. »Gospod pisarniški vodja je pa danes v službi strašno slabe volje!« »Dobil je od ministrstva kolosalen nos ter ga razdeljuje sedaj svojim podrejenim.« Zbadljiva princesa. Lepa gospa k študentu, ki se ji na plesu vsiljuje: »Gospod, če bi vi vedeli, kako ste podobni moji stari dobri teti!... Samo br¬ čice še manjkajo.« Vljudno. Bogata teta: »Pri vas mi ugaja, otroci! Če mi hočete odstopiti malo sobico, ostanem pri vas, dokler ne umrjem — izvzemši se¬ veda, če se vam preveč ne mudi.« Neznosni človek. »Zakaj se izogibaš svojega bratranca?« »Kdo se ga ne bi? Ta nesramnež mi pri vsakem srečanju ponudi po eno izmed onih •cigaret, katere sem mu o božiču daroval.« Lahek spomin. Gospa profesorjeva je o priliki dobrodelne predstave v gledališču nastopila s pevsko točko. Njen soprog, ki je bil tudi povabljen, je premišljeval v loži o svojih eksperimen¬ tih ter se za potek prireditve ni mnogo bri¬ gal. Pri petju se pa nenadoma zdrzne ter za¬ mrmra: »Ta glas sem moral že nekje slišati.« Po svoje razumela. »No, Micka, kako je bilo v gledališču?« Micka (prišla šele z dežele): »Moj Bog, meni se je zdelo prav lepo. Toda drugim ljudem gotovo ni ugajalo. Od samega ve¬ selja, da je bilo enkrat konec, so ploskali.« Pred moderno sliko. Obiskovalec: »Ta pokrajina se mi dozdeva tako znana! Slikar: »To je vendar portret mojega strica!« Obiskovalec: »Torej vsled tega — njega namreč tudi poznam.« Četrtek, 8., petek, 9., soboto, 10. januarja krasna salonska modema drama ON ONA ONO Danes Sreda 7 . januar Zadnji dan! V nedeljo, 11. januarja pride Lucy Dorainc Velika senzacijonelna drama v 5 dejanjih. Razkošno režirani film, v katerem sodeluje čez 20.000 ljudi, 8000 konj in 5000 kamel. J*" V Ljubljani še ne videno! Veseli evropejski turisti so se utaborili v prestoiici okrutnega sultana Ahmed Abdula. — Henry zapodi svojo ženo radi nezvestobe, ali v srcu mu je še vedno ostal neizbrisen spomin na pre¬ živele lepe čase. Iz teh misli ga prebudi krik na pomoč sultanove žene Yasmine, ki je zaradi svoje nezvestobe obsojena na smrt s kamenovanjem. Sultanovi podaniki so grozili samemu sultanu, če nezvesto ženo pomiluje. Henrv v poslednjem momentu spasi na smrt obsojeno Yasmino, sam pa pade v roke okrutnega sultana, ki ga skupaj z Yasniino obsodi na smrt z žejo. — Sledi interesanten konec. Ta velezanimivi film, kakršnih je zelo inalo v filmski industriji, Vam dne 9., 10., 11. JANUARJA predvaja FUTNI KINO MATICA PREDSTAVE ob H4., 5., 7., in V>9. Ob nedeljah in praznikih ob 3., /i 5., 6., 148. in 9. uri. Neskrajšani orkester svira pri vseh predstavah. 7. in 8. januarja še: Profesor Labory (Bruno Kastncr, Paul Otto, Georg Alexander.) Il£ dj Amerikanska. Zavarovalni agent: »No, kako ste uspeli pri gospodu baronu?« Podagent: »Pravi, da nima časa misliti na življenska zavarovanja.« Agent: »Dobro, danes ponoči bom izpalil nekoliko strelov v okna njegove vile; jutri zjutraj, ko gre v mesto, ga pa počakajte skriti za plotom ter mu s par streli preluknjajte njegov cilinder; tekom dopoldneva se bom zglasil pri njem ter ga vprašal, če bi ne imel interesa za življensko zavarovanje.« Pravična kazen. Monakovčan: »Od česa vam je vendar zra¬ sla tako velika golša?« Gornji Štajerc: »To se dobi od vode.« Monakovčan: »Prav se vam godi.« Izdal se je. Sluga: »Gospod, zmanjkalo mi je špirita za kuhalnik, pa sem vzel nekoliko vašega konjaka.« Gospod: »Upam, da ne preveč?« Sluga: »Seveda ne več kot en sam požirek.« Stran 4. PROGRAM. Štev. 18. IV. RAVNIHAR urar Ljubljana urar Sv. Petra cesta štev. 44. Specijalna lastna delavnica za precizna popravila ur in vsa v mojo široko spadajoča dela. PECILNI PRAŠEK Stara obleka postane nova ako jo izročite v kemično bar¬ vanje in čiščenje tovarni JOS. REICH - LJUBLJANA Poljanski nasip. 4-6. Telefon 272 Podružnica: Šelenburgova ulica 3 Barva vsako blago, ke¬ mično čisti, pere in lika •••• • jj** Najboljši J« šivalni stroj je edino le j: JOSIP j j PETELINC-a •• znamka :• GRITZNER »IN ADLER :: za rodbino, obrt in industrijo jj LJUBLJANA b % P „ r ,Šr 9a ;; Pouk v vezenju brezplačen. VEČLETNA GARANCIJA. •J ## Delavnica za popravila. Na veliko in malo. Tel. 913^ Prenapolnjen vlak. »Strašna je bila ta vožnja. Kupil .sem listek za drugi razred, vozili so me pa kot tisko¬ vino.« Srečen je oni, ki za more pozabiti, še sreč¬ nejši oni, komur pozabljati ni treba. Varnostna barva. Na obisku posvari star hišni znanec svo¬ jega prijatelja, kateri je poželjivo gledal na domačo hčerko v vrtu: »Prijatelj, bodi opre¬ zen! Gospa mama je oblekla danes zeleno obleko, da se je med grmovjem ne opazi. Pazi, da se ne pojavi pred vama ob tistem trenutku, ko je ne boš želel, ter vama da svoj blagoslov! V moderni razstavi. »Čudni ljudje so tukaj! Vsi imajo klobuke na eno stran povešene! Tudi vi jih bodete kmalu posnemali. To nastane vsled premnogega zmajevanja z glavo. Novice z inoria. Križarico Kleopatro so spustili v morje. Krst je dovršila z običajnimi ceremonijami gospa pl. Nosovišnikova, katera je nosila pri tej priliki krasno promenadno obleko. Njena teža znaša 1200 ton; pri tem zamore imeti pod krovom še šest težkih kanonov. Zgaga. Kuharica (k gcspej, ki se je vrnila s poto¬ vanja) : »Odkar ste zopet doma, so prepiri v hiši! Jaz in vaš gospod sva pa bila ves čas kot eno srce in ena duša!« Ni navajen. Prvi gost: »Kaj, gospod gozdar je bolan? Kaj mu pa je?« Drugi gost: »Bolan pravzaprav ni. Bil je včeraj pozvan samo kot priča na sodnijo, pa je moral pri tej priliki skoro pol ure samo resnico govoriti. To pa ga je tako izredno zdelalo.« P« kontraktu. Oglas: Kupim takoj 5 živih miši, 110 živih moljev in 523 živih stenic, ker sem kontraktno obvezan, da moram ob izselitvi izročiti sta¬ novanje popolnoma v istem stanju, v kakrš¬ nem sem ga prevzel. — Miha Kozamernik, Zelena Promenada 25, II. nadstr. Opravičena zahteva. Po prvem dejanju ničvrednega gledališke¬ ga komada pr idr ve skoro vsi posetniki v gle¬ dališko blagajno ter zahtevalo povračilo vstopnine, čemur je prestrašen blagajnik moral ugoditi. Pri nekem obiskovalcu pa se vseeno postavi v bran z besedami: »Gospod, kako zamorete zahtevati povračilo vstopnine, ko ste imeli brezplačno vstopnico!« »Je vseeno, zahtevam pa odškodnino za prestane muke!« Doba zadovoljstva. V Spodnji Žabnici je vsled deževja na¬ rasla voda odnesla most, ki je vezal oba dela vasi. Vse prebivalstvo je hitelo na po¬ moč, samo neki letoviščar, prijazen starejši gospod, se je zadovoljno muzal. Domačina, ki je delal v bližini, je ta veselost razburila, vsled česar se je zadrl: »Kaj se režite tako škodoželjno, ali ne vidite, da bo vsaka zveza z drugim bregom več dni nemogoča?« »Oprostite mi,« odgovori napadeni, »ravno vsled tega! Moja žena je namreč na drugem bregu Medklic. Mož, ki popusti, kadar je v nepravu,« pravi govornik, »je pameten mož; in dotični, ki popusti, kadar je v pravu ...« Je oženjen!« zavpije nekdo v ozadju. Originalne emajlirane LutZ-ove peči dobavlja v vsakovrstnih iz¬ vedbah Tvornica emajliranih peči „LUTZ“ i delniška družba Ljubljana-Šiška IVAN JELAČIN - LIUBUANA Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga Sveže pražena kava. — |Zaloga mineralnih vodi Solidna in hitra postrežba Pravo SCHICHT- ovo milo z znamko „JELEN“ je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše. I Snaženje okenj in stanovanj jVIKTOR TRAPEČAR jtJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 3. TOČNA STROKOVNA IZVEDBA! Mihael PETERNEL Ljubljana. Gosposvetska c. 87 IzdtluJ« TI !: k n Trstne, oaobito luksuzne čevlje STARA TOVARNA NOGAVIC IN PLETENIN M. FRANZE & SINOVI Lastnik: Feliks Franzi - Ljubljana, Privoz šf. 10 Poštni predal 44 Telefon šf. 425 ; - USTANOVLJENA LETA 1888 Odgovorni urednik: Miroslav Matelič. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Izdaja konsorcij »Programa«.