INTERVJU O abrahamu cvetja in piva .... o or ™ ■ raw ■ M I T ■ 1_A L A A__L^i _ Ivo Milovanovic po vrnitvi iz Brazilije str. 36-37 str. 2, 34- 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI i VSAK CETRTEI Zaupate nam že 69 let □ MM Št. 30 / Leto 69 / Celje, 24. julij 2014 / Cena 2,50 EUR Potopisi in dobrote str. 38-39, 44-45 GOSPODARSTVO Fantomska cena premoga, ki je končala stavko str. 4 Kako s poletnim gorskim turizmom nad zelene zime? Recept, da bo sezona smučarskih središč čim boljša tudi poleti, ni enostaven. P°rpohi n€e°°krnjenih Ščepec kolesarstva, pohodništva, adrenalina, športnih priprav ... in želja po vodnih vrelcev miru in stiku z neokrnjeno naravo - vse prej kot enostavna kombinacija, ki mora ponudnikom prinašati zaslužek, gostom pa zadovoljstvo. str. 2, 16-17 str. 8-13 Boginjo sadja zvabil med opojne hruške CELJE V trinajstih mesecih od mostu do brvi str. 3 KRONIKA Policist štirikrat zadel psa str. 21 ŽIVALSKI SVET Dama z imenom Vinny str. 51 BUKVARNA Življenje v zgodbah str. 46 www.palma.si W PALMA ^ Klicni center — L (QT 082 80 9000 GRČIJA, ZAKINTOS ITALIJA MARIBOR: 02 48 03 900 • CELJE: 03 42 84 300 • VELENJE: 03 89 84 370 uvodnik BISERKA POVSE TAŠIČ Za zimo tudi avgusta Takšna mantra iz naslova bi zagotovo rešila marsikatero težavo smučarskih središč, ki iz leta v leto ugotavljajo, da jim zima, zelena ali obnorela z žledom, ne zagotavlja več preživetja tudi v poletnih mesecih. Vsa imajo nekaj skupnih težav: vse manj kapitala za vlaganje, sezonsko zaposlovanje, visoke materialne stroške, nepredvidljiv obisk ob koncih tedna, nezadostno zasedenost hotelskih zmogljivosti ... In vsa poznajo tudi nekaj ključnih potencialnih naslovnikov, ki slišijo na imena kolesarji, pohodniki, adrenalin (na primer Golte), športne ekipe in družine (na primer Rogla) ter roj-stnodnevna praznovanja in pustolovski park ter sankališče (na primer Celjska koča). Direktorji zimskih smučarskih središč, ki morajo iz leta v leto bolj služiti tudi v letnih mesecih, imajo težko nalogo. Kako s čim manj stroški zagotoviti cenovno čim ugodnejši prevoz na primer z nihalko, kakovostnega natakarja po možnosti brez metuljčka, a dobro poučenega o ponudbi planine in okolice, zadostno količino hrane, da se gostu na koncu ne zgodi, da namesto čevapčičev dobi le še papriko in čebulo, ker je vsega ostalega pač zmanjkalo . In kar je najbolj pomembno, obiskovalci si želimo predvidljivo, tako vsebinsko kot kakovostno, opredeljeno ponudbo. In ta zahteva ima svojo ceno. V žičničarskem združenju se ubadajo predvsem z zimskimi tegobami in zatrjujejo, da bi morala na pomoč priskočiti država. Ta v obliki turističnega »spirita« zatrjuje, da jim v brošurah zagotavlja promocijo in središča poziva k celoletni sezonski ponudbi. Morda bi bilo dobro povezati tudi vsebinsko ponudbo smučarskih središč v letnem času, da bi ponudili nekaj podobnega, kot je enotna smučarska vozovnica za zimo. Če sta sankališče in pustolovski park na Celjski koči naletela na dober odziv, čemu »adrenalinsko« ponudbo zdaj ponujati še na Golteh? Slednje so obdane z dobrimi planinskimi kočami in ponudba domače kulinarike ter lepe pešpoti z nabiranjem gozdnih sadežev v miru in naravi kar kličejo po lepem koncu dneva ob okusnem kosilu in postanku na sončni terasi hotela, ki mu ... žal manjkata večji bazen ali urejeno igrišče za otroke. Ljubitelji narave in miru ter adrenalinski navdušenci predstavljajo nasprotujoči si kategoriji, ki pomešano na istem prostoru pač ne sodita skupaj. In kam ter kako tu vmes vtakniti še kolesarje?! Izzivov je z izjemo denarja in vremena več kot dovolj. O nekaterih pišemo v Naši temi. V časopisu veliko strani odmerjamo tudi ponudbi Rogaške Slatine, občini, ki te dni praznuje; ovekovečili smo tudi abra-hamovsko Pivo in cvetje, počasi se pripravljamo na tradicionalne Solčavske dneve in spremljamo dogodke ob ljubenskem Flosarskem balu. Prav prava mera prepleta tradicionalnih vsebin - za katere so povsod najprej zaslužni prostovoljci in številna društva - in vse bolj kakovostnega glasbenega festivala ter profesionalne izvedbe prireditve je na primer umetnost, ki so jo Laščani očitno znali odkriti. In še gospodarstvo na kratko: novo posojilo za Gorenje, po nedavni prodaji Mercatorja boljša finančna kondicija »pivo-varja« in po kapitalski neustreznosti verjetno poenostavljena »prisilka« za Thermano Laško; slednja ob pozitivnem sprotnem poslovanju lahko pomeni dobro pot za fit prenovo nesolventnega podjetja. Nekako nam nekaterim pronicljivim posameznikom ne »znese« pojasnilo treh energetskih družb, češ da je dogovorjena cena premoga, ki je stavkajoče rudarje pomirila, poslovna skrivnost partnerjev. Zanima nas, komu je torej z višjo ceno omogočena likvidnost, komu nemoteno poslovanje, katera je tista čarobna cena, ob kateri ne bo potonil nihče. Kako je torej lahko volk sit in koza cela?! Pa smo nesramni novinarji torej, ker si dovolimo spraševati, ostali brez odgovorov, a še vedno prepričani, da je dogovorjena cena v javnem interesu, saj lahko vpliva na zvišanje cen električne energije državljanov. Sicer pa vam ponujamo še nekaj zanimivega, bolj poletnega branja. Dobrote s slovenskih kmetij, potopisi in podlistki so med rubrikami, kjer na vsakdanje tegobe preprosto pozabite. In še spodbudna življenjska zgodba triatlonke Hedvike, ki sporoča: »Ne lenarite!« Sama res ni. Niti takrat, ko je najprej izgubila sluh, zatem ostala še brez službe, in niti takrat ne, ko ni mogla več stopiti na noge... Tudi pri Ivu v Mozirju smo se pomudili. Pri športnem komentatorju, ki ima za seboj dva tisoč neposrednih prenosov in še sveže vtise s svetovnega prvenstva v Braziliji. Pa hudomušen recept za poroko tudi. Da, tudi brez razvedrila v Novem tedniku pač ne gre. Pivo in cvetje ohranja tradicionalne vsebine, hkrati pa se poskuša razvijati v kakovosten glasbeni festival. Predsednik organizacijskega odbora poudarja, da prireditev krepi zavedanje o blagovnih znamkah Pivovarne Laško. »To ni prodajna prireditev« O ravnotežju plusov in minusov ene največjih turistično-zabavnih prireditev v državi LAŠKO - Ulice Laškega so spet čiste in prevozne in mesto se počasi vrača nazaj v svoj ritem. Jubilejno, že 50. pivo in cvetje je izpolnilo pričakovanja glavnega organizatorja Pivovarne Laško. Kot poudarja vodja organizacijskega odbora Matej Oset, cilj prireditve ni zaslužek, ampak vlaganje v promocijo in družbeno odgovornost. Predsednik organizacijske- in uresničiti številne novosti. ga odbora prireditve in član uprave Skupine Laško Matej Oset ocenjuje, da je 50. pivo in cvetje v celoti izpolnilo pričakovanja. Obisk je v primerjavi s predlanskim letom narasel, je dejal. Po prvih ocenah naj bi prireditev obiskalo od 110 do 120 tisoč ljudi. Zadovoljen je tudi z obiskanostjo prizorišča v Jagočah. Želja je bila, da bi ga obiskalo okoli deset odstotkov vseh udeležencev. »Mislim, da smo se tem pričakovanjem približali. Dokončnih številk o prodanih vstopnicah še nimamo. Že v predprodaji jih je bilo prodanih od štiri do pet tisoč. Najverjetneje se bomo krepko približali temu, kar smo si zadali.« Proračun ostaja neznanka Dobra obiskanost seveda ni edino merilo uspeha prireditve. Oset je prepričan, da je pivovarni z letošnjo prireditvijo uspelo razvijati festivalsko dogajanje na prizorišču v Jagočah Po njegovih besedah prireditev tako postaja uravnotežena, kar bo vodilo tudi za prihodnja leta. Proračuna prireditve ni želel komentirati že na novinarski konferenci pred začetkom prireditve. Kot je dejal, ima Pivovarna Laško kot glavni sponzor tudi številne druge vire. Občina Laško za potrebe prireditve na primer omogoči brezplačen najem nekaterih prostorov. Strošek prireditve pa je po zaslugi prostovoljnega dela vseh članov organizacijskega odbora bistveno nižji, kot bi bil, če bi za organizacijo najeli zunanje sodelavce. Levji delež stroškov Največji strošek prireditve predstavljajo predvsem tuji glasbeni gostje, del tega vložka pa si želi pivovarna povrniti z vstopnino za prizorišče v Jagočah. »Za nekaj takšnega, kar ponujamo, je pač treba odšteti nek denar. Naš cilj je to prizorišče narediti čim bolj samozadostno. Verjetno bi za podoben koncert v tujini ljudje plačali tudi trikrat toliko. Vprašanj tistih, ki jih zelo skrbi, koliko smo koga preplačali, ne želim komentirati. Ne zdi se mi namreč prav, da se nekdo ukvarja s poslovnimi odločitvami, ki smo jih sprejeli,« je dejal Oset. Promocija na prvem mestu In če potegnemo črto, se prireditev pivovarni izplača? Predsednik organizacijskega odbora odgovarja, da prireditev vsekakor ni prodajna. Ne gre torej za to, da bi jo pivovarna financirala s prodajo piva in kart. Poudarja predvsem promocijski namen in družbeno odgovornost. »Ne le kraju, ampak tudi vsem svojim potrošnikom želimo na tak način nekaj dati. Ne gre za to, da bi s prireditvijo želeli zaslužiti, kot je bilo že velikokrat očitano, ampak je to naš vložek v promocijo blagovnih znamk in kraja. Organizacija je pregledna in stroškovno učinkovita,« je izpostavil. Sodelovanje s krajem ostaja Odkar je glavni organizator in pokrovitelj Piva in cvetja pi- vovarna, se razmerja z domačini po prepričanju Oseta niso bistveno spremenila. Sam je bil na primer član organizacijskega odbora že v preteklosti. Tudi zdaj ko so organizacijske vajeti prireditve že tretje leto v rokah pivovarne, je ta k sodelovanju povabila skupino ljudi, ki so pri prireditvi sodelovali še v času, ko je celoten dogodek prirejalo turistično društvo. 90 odstotkov povabljenih se je vabilu tudi odzvalo, je dejal Oset. Sodelovanje je tako po njegovem prepričanju še bolj intenzivno, skupaj pa bolje razvijajo tudi program. Pivo in cvetje bo prihodnje leto še v znamenju ene pomembne obletnice, saj bo Pivovarna Laško obeležila 190 let obstoja. To bo, kot pravi sogovornik, nova priložnost za nadgradnjo festivala. TINA VENGUST Foto: GrupA ne prezrite Fotoreportaža: Za pol stoletja slavje, kot se spodobi strani 34-35 Na robu preživetja in brez p V združenju žičničarjev pričakujejo, da jim bo pomagala država Zaradi vedno toplejših zim, ki nasujejo premalo snega, da bi lahko smučarska središča brezskrbno preživela sezono, čeprav tehnika danes že dela čudeže, so ta prisiljena ponujati tudi letne programe. Če naj bi v Avstriji na ta način v smučarskih središčih ustvarili približno polovico prihodkov, se pri nas zatika. Kje so razlogi in kakšna naj ČETRTEK PETEK O SOBOTA NEDELJA w m m / PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK 15 26 15 25 15 26 16 126 16 26 15 125 14 123 14125 bi bila sploh poletna ponudba naših smučarskih središč? Ti vprašanji smo zastavili Danilu Breclju, sekretarju Združenja slovenskih žičničarjev - GlZ, vendar konkretnih odgovorov nismo dobili. Združenje se očitno še vedno ukvarja predvsem z zimsko sezono. Ugotovitev, da je slovenski gorski turizem ogrožen, zato ne preseneča. Žičničarji so pričakovali, da bo država v preteklih letih podprla večja vlaganja. Do tega ni prišlo, kriza je še poslabšala razme- V trinajstih mesecih od mostu do brvi anketa Od zgražanja do navdušenja Silva Lesjak, Celje: »Pogosto sem v mestnem parku, zlasti poleti, čeprav živim v Novi vasi. Nova brv mi ni všeč, sprašujem se, zakaj ne znajo v Celju nič več narediti lepo. Nikjer nobenega lesa, da bi bilo vsaj malo v sožitju z naravo. Vse je v betonu in železju, tako kot tudi v mestnem središču. Ni mi všeč, enako je prava groza tudi to, kako dolgo so jo gradili. Star Splavarski most mi je bil veliko bolj všeč, je bolj sodil v to okolje.« Janko Cvetko, Celje: »Vizualno mi je zelo všeč, sprašujem pa se, koliko je tako bogata gradnja primerna. Ampak za odgovor na to vprašanje so poklicani drugi, zlasti tisti, ki so novo brv plačali. Vesel sem, da je končno zgrajena, saj v mestni park redno prihajam igrat tenis. Doma sem z Otoka, zato sem moral kar dobro leto v mestni park prihajati >na okrog<, po Čopovem mostu. Če pa sem tako kot danes sprehajal psa, se je krog še podaljšal, saj sva se domov vračala čez most na Cesti v Laško.« Približno 300 ton težka in več deset metrov dolga Splavarska brv vzbuja mešane občutke Splavarska brv se na promenado v mestni park spušča v zaključni zanki okrog dreves. Več deset metrov dolga in približno 300 ton težka osnovna konstrukcija brvi je nadomestila star most, ki je bil nameščen na armirano-betonska stebra v rečni strugi. Na Savinjskem nabrežju je brv vpeta v več metrov globoko vkopane temelje, na desnem bregu Savinje pa sloni na dveh stebrih, ki zaobjemata Partizansko cesto. Kot pri večini novosti so tudi ob Splavarski brvi mnenja meščanov in obiskovalcev mestnega parka v Celju deljena. Vsem je skupno zadovoljstvo, da je prehod s Savinjskega nabrežja v mestni park spet mogoč po krajši poti, sicer pa so nad videzom brvi eni manj in drugi bolj navdušeni. Tadej Gudan, Celje: »Moja edina pripomba je, da je gradnja predolgo trajala. Da smo bili brez brvi več kot leto ... gledali smo, kako so jo gradili, in verjeti nismo mogli. Pa če bi nadomestno zasilno zgradili iz vrvi! Kljub temu da v mestni park prihajam vsak dan, se tudi zadnje tri konce tedna nisem >švercal< po brvi, raje sem šel okrog po Čopovem mostu in nato nazaj po Cesti v Laško. Zaradi psičke sem se celo navadil na daljšo pot, vendar bližnjica pride prav. Na primer zdajle, ko sva bila že vse do visečega mostu in zatem še po mestnem parku, se pozna, ali si doma v dveh, treh minutkah ali pa se to raztegne na 15 minut. Živim namreč v središču mesta.« Konec meseca še Savinjsko nabrežje Čeprav z veliko zamudo je uradno odprtje Splavarske brvi za nekaj dni vendarle prehitelo konec protipoplavnih ukrepov na Savinjskem nabrežju. Za slednje je tehnični pregled predviden še ta mesec, a od neopravljenih del ostaja le še nameščanje lesenih oblog in ponekod tudi naslonjal na tamkajšnje betonske klopi, ki so z betonskimi koriti v nadaljevanju v dvojni vlogi. Po eni strani v nekaterih predelih preprečujejo morebitno prelivanje narasle Savinje, po drugi pa bodo služile za posedanje in počitek sprehajalcev. CELJE - Nekateri občani so navdušeni, drugi so do Splavarske brvi povsem hladni, vsi pa so vendarle zadovoljni, da je končno tudi uradno odprta. Vse od pomladi so se mnogi Celjani namreč jezili, zakaj gradnja Splavarske brvi čez Savinjo traja tako dolgo. V zadnjih treh koncih tedna so meščani, ki so imeli dostop v mestni park po bližnjici s Savinjskega nabrežja zaprt že več kot leto, kar sami odstranili zaščitno ograjo in tako izsilili vsaj začasen prehod. Delavci podjetja Nivo Eko, ki so brv zgradili v okviru 45,5 milijona evrov vrednih protipoplavnih ukrepov na porečju Savinje, ograje niso več namestili nazaj. Sredi prejšnjega tedna pa so v celjski upravni enoti za brv končno izdali uporabno dovoljenje, kar je pomenilo, da je prehod v mestni park tudi uradno dovoljen. Čakali od novembra do julija V Celju so v začetku meseca opravili tehnični pregled Spla-varske brvi, ki so jo v podjetju Nivo Eko zgradili v sklopu protipoplavnih ukrepov. Razlog za zamenjavo starega armirano-betonskega Splavar-skega mostu, ki je bil zasidran neposredno v strugo, z novo konstrukcijo je bil, da je zdaj spodnja ploskev nove Splavarske brvi višja od ravni stoletnih voda Savinje. Čeprav je bil po prvotnem časovnem načrtu rok za dokončanje del določen za konec lanskega oktobra, so se dela zaradi različnih težav močno zavlekla. Med njimi so v okoljskem ministrstvu izpostavljali težave izvajalca z dobavitelji potrebnega materiala in slabo vreme, čeprav je minula zima nekoliko ostrejše zobe pokazala šele februarja. Na okoljskem ministrstvu so od spomladi, ko so bila dela na brvi v glavnem opravljena, napovedovali, da bo prehod s Savinjskega nabrežja v mestni park mogoč konec junija. Tehnični pregled novogradnje, sklican za 2. julija, je pokazal, da je brv sicer zgrajena skladno z izdelano projektno dokumentacijo, a so kljub temu imeli strokovni izvedenci nekaj pripomb. Kot je običajno, so v celjski upravni enoti projektantu in izvajalcu dali na voljo mesec časa, da te pripombe preučita in da izvajalec te pomanjkljivosti tudi odpravi. Namesto v mesecu v štirinajstih dneh Kot je pojasnila Romana Zupanc iz celjske upravne enote, so delavci podjetja Nivo Eko manjše popravke, kot je na primer učvrstitev oziroma zatezanje varnostne ograje, uspeli opraviti v polovici predpisanega časa. Zato je minulo sredo za brv izdala uporabno dovoljenje takoj zatem, ko je prejela izjave z dokazili, da so vse pomanjkljivosti odpravljene, in jih tudi preverila. Sicer pa je naložba znašala skoraj 2,4 milijona evrov, v kar so vključeni tako rušitev starega mostu kot gradnja nove brvi, poglobitev Partizanske ceste ob desnem bregu Savinje in izvedba priključnih objektov na obstoječe prometne površine. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Že v prvih dneh je kar nekaj Celjanov na Splavarsko brv »zaklenilo« svojo ljubezen. rave ponudbe re in upravljavce potisnila na rob preživetja. Na vprašanje, kako v centrih načrtujejo letno ponudbo in koga z njo nagovarjajo (ljubitelje planin in miru v naravi, ljubitelje adrenalinskih špor- tov, družine), Brecelj odgovarja, da je to poslovna politika posameznega centra. Pomoč države? Kaj torej ponujajo, ko ni smučarske sezone? Ali obsta- ja kakšna strategija celovitega razvoja vseh slovenskih smučišč tudi v letni sezoni? So za novosti vselej potrebna velika vlaganja? Upravljavci so se namreč do leta 2008 zelo zadolžili, da so lahko vsaj za silo držali korak z razvitejšimi smučarskimi centri v sosednjih državah. Pomoč širše skupnosti je bila preskromna, da bi upravljavci v zaostreni gospodarski situaciji lahko nemoteno odplačevali svoje dolgoročne obveznosti, menijo v združenju. Kriza je le še poslabšala razmere, zato predlagajo sprejetje sistemskih ukrepov, ki bodo omogočili upravljavcem nujno potreben razvoj za povečanje konkurenčnosti. Po zgledu iz tujine Brecelj meni, da je pri načrtovanju letnih aktivno- Pogled na spletno stan Active Slovenia, ki so jo postavili v Zbornici gorskih centrov - GZS in Združenju slovenskih žičničarjev - GIZ, pokaže, da so na tej strani pozabili na osvežitev in še vedno ponujajo smučanje, ne pa poletnih aktivnosti v okviru smučarskih središč. sti treba izkoristiti žičniško infrastrukturo in naravno okolje, ki omogoča različne aktivnosti: sprehode, pohodništvo, različne vrste kolesarjenja, zabavo (pustolovski in adrenalinski parki). Za zgled so lahko primeri iz tujine, kjer so nekatere dejavnosti zelo uspešne (kolesarjenje, kolesa na električni pogon, pohodništvo ...). V zahodni Evropi je primerov veliko. Zelo uspešni centri rastejo tudi v državah nekdanjega vzhodnega bloka: Češki, Slovaški, Bolgariji . TATJANA CVIRN ne prezrite Kako pa kaj poletna idila v smučarskih sredi- v v • 7 sčih? strani 16-17 4 GOSPODARSTVO Fantomska cena premoga, ki je končala stavko Pogajalska skupina velenjskih rudarjev je dosegla svoje, sindikat premogovnika še ne V Premogovniku Velenje so zaenkrat poiskali izhod iz krize, a njihovih težav in težav celotne energetike v Sloveniji še zdaleč ni konec. Da je konkretna cena, o kateri so se dogovorili pogajalci, zelo pomembna, potrjuje tudi nastop Blaža Košoroka na izredni seji občinskih svetov Šaleške doline ob stavki rudarjev, ko je povedal, da bi se ob zvišanju cene velenjskega premoga za evro avtomatično zvišali stroški Termo-elektrane Šoštanj za 30 milijonov evrov, kar bi seveda imelo posledice tudi za ceno električne energije. Zato je t. i. interno ceno med partnerji težko sprejeti kot poslovno skrivnost, glede na to da ima lahko direkten vpliv na ceno elektrike, ki jo bomo plačevali državljani, kar pomeni, da je poznavanje dogovorjene cene zagotovo v javnem interesu. Kakšna je cena, po kateri bo Premogovnik Velenje do konca leta prodajal premog Termoelektrarni Šoštanj in o kateri so se po dolgotrajnih pogajanjih dogovorili ter podpisali sporazum vodilni možje Premogovnika Velenje (PV), Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) in Termoelektrarne Šoštanj (Teš), ostaja skrivnost. Podpis sporazuma do predvidenega datuma o ceni, ki bo omogočala normalno poslovanje velenjskega premogovnika in izpolnjevanje zahtev iz kolektivne pogodbe, je bil pogoj več kot 1.400 rudarjev, da so dokončno preklicali stavko. Rudarji so t. i. spontano stavko, ki je trajala dva tedna (začela se je 30. junija), po pisnih zagotovilih Ivana Pohorca, predsednika uprave PV, Blaža Košoroka, generalnega direktorja HSE, in Petra Dermola, direktorja Teša, da bodo do postavljenega roka podpisali sporazum, najprej le zamrznili. Po podpisu sporazuma, nakazilu plače do 18. julija za prejšnji mesec -kar je bila tudi ena od zahtev, poleg regresa, ki bo izplačan v dveh delih, in nagrade za rudarski praznik, 3. julij - je pogajalska skupina v imenu stavkajočih rudarjev dokončno preklicala stavko. Vsi vpleteni v dolgotrajna pogajanja, ki so potekala po želji generalnega direktorja HSE Blaža Košoroka daleč od oči in ušes medijev, so si po po razpletu dogodkov oddahnili. Zato pa se v javnosti pojavlja veliko vprašanj in špekulacij o tem, kakšna je skrivnostna dogovorjena prodajna cena premoga kot temelj sporazuma, ki se sicer uradno imenuje Aneks št. 2 k tristranski pogodbi o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije. Ta bo, kot so v skopem sporočilu za javnost zapisali v PV in HSE, takšna, da bo » ... Premogovniku Velenje zagotavljala stabilno poslovanje in likvidnost do konca leta 2014, zaposlenim v PV izplačila plač in drugih prejemkov v skladu s kolektivno pogodbo, Termoelektrarni Šoštanj pa nemoteno dobavo premoga«. Zaradi višje cene premoga dražja elektrika? A po kakšni ceni? Ali po ceni 2,95 evra za gigajoul namesto dosedanje 2,25 evra, kot se pojavljajo številke v medijih? »Cena je poslovna skrivnost in je ne moremo komentirati, ravno tako ni navada, da bi komentirali špekulacije v medijih,« so nam na vprašanje odgovorili v HSE. Na naše drugo vprašanje, ali je res, da cene premoga 2,25 evra za GJ ne bo mogoče doseči niti v prihodnjem letu niti leta 2016, so nam iz HSE odgovorili pritrdilno in povedali: »V peti različici investicijskega programa Teš 6 je bila cena 2,25 evra/GJ, a se je kmalu izkazalo, da je nedosegljiva. Zato sta se tako Teš kot PV danes znašla v nezavidljivi situaciji, ki jo s skupnimi močmi rešujemo,« so še pisno pojasnili iz HSE. Ob tem so dodali, da je še prezgodaj govoriti o tem, ali bo konec leta 2014 treba podpisati še en aneks k tristranskemu sporazumu. Vprašanje, za kakšno ceno so se dogovorili v pogajanjih, smo naslovili tudi na vodstvo Premogovnika Velenje, kjer so nam prav tako povedali, da je cena poslovna skrivnost. Ker so pogajalcem obljubili, da je ne bodo razkrili, o njej ne govorijo niti člani pogajalske skupine rudarjev niti predsednik sindikata Premogovnika Velenje Ferdo Žerak. Ta nam je zaupal le, da se mu dogovorjena cena še vedno zdi prenizka. Glede na poslovanje podjetja prvi mož Thermane Laško mag. Andrej Bošnjak ocenjuje, da bodo v primeru prisilne poravnave v stanju poravnati vse obveznosti do upnikov, saj kot poudarja, težave družbe HSE bdi nad prestrukturiranjem PV Zanimalo nas je tudi, kako bo HSE spremljal in meril rezultate poslovnega in finančnega prestrukturiranja v Premogovniku Velenje, ki naj bi pripomoglo k izboljšanju poslovanja in težke likvidnostne situacije v premogovniku. »Za to je prvenstveno pristojen nadzorni svet Premogovnika Velenje, seveda pa HSE kot večinski delničar PV bdi nad njegovimi poslovnimi potezami,« so nam odgovorili iz vodstva HSE. ne izhajajo iz trenutnega poslovanja. Slabitve so posledice preteklega investicijskega cikla, predvsem iz leta 2008. V podjetju redno poravnavajo tudi davčne obveznosti. Imajo največ obveznosti do bank, 36 milijonov evrov, medtem ko dobaviteljem dolgujejo 400 tisoč evrov. Thermana je sicer od marca letos v postopku preventivnega prestrukturiranja, kot pravi Ob tem so še povedali, da je nadzorni svet PV upravi družbe naročil izdelavo študije finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki bo nakazala konkretne rešitve nastalih razmer. V HSE pričakujejo, da bo eden od ukrepov za racionalizacijo poslovanja tudi odprodaja poslovno nepotrebnega premoženja. Glede rezultatov revizije poslovanja prejšnjega vodstva Premogovnika Velenje v HSE računajo, da bodo znani do konca poletja, o morebitnih ovadbah pa se bodo odločali po reviziji, so nam še odgovorili. Vprašanja, povezana s poslovnim in finančnim prestrukturiranjem, predvsem kar zadeva odprodajo nekaterih naložb (Hotel Barbara v Fiesi, Hotel Oleander v Stru-njanu), smo naslovili tudi na Premogovnik Velenje, a nam od tam niso odgovorili. Po stavki trenja med pogajalci in sindikatom Pogajalska skupina rudarjev je s podpisom sporazuma o ceni premoga, ki rudarjem zagotavlja izplačila obveznosti iz kolektivne pogodbe do konca leta in izplačilo plače, regresa ter nagrad, s stavko izpolnila svoj cilj in jo zato preklicala. Na drugi strani sindikat Premogovnika Velenje še vedno ni razpustil stavkovnega odbora, ki ga je ustanovil ob opozorilni stavki v premogovniku v začetku leta. Zakaj O imenih morebitnih strateških partnerjev prvi mož Thermane Laško mag. Andrej Bošnjak ne more govoriti, interesente pa napotijo na lastnike in banke, saj so oni edini, ki so pristojni za tovrstna dogovarjanja. predsednik uprave, pa je poslovanje skladno s postavljenimi načrti, ki so usklajeni s v sindikatu še vedno vztrajajo s stavkovnim odborom kljub koncu stavke rudarjev? »Ker se nismo strinjali z dogovorom, da se regres izplača v dveh delih, in ker med drugim nasprotujemo znižanju plač za deset odstotkov,« je povedal predsednik sindikata Premogovnika Velenje Ferdo Žerak, ki je ob tem povedal, da ne zastopa le delavcev v jami, marveč vse zaposlene v Premogovniku Velenje. Član pogajalske skupine rudarjev Asmir Becarevic je napovedal, da bodo v kratkem člani sindikata odločali o nezaupnici izvršnemu odboru in predsedniku sindikata premogovnika, ker nista opravila svojega dela in nista zastopala delavcev, zaradi česar je prišlo do spontane stavke. Žerak odgovarja, da imajo legitimno pravico to zahtevati, v svoj bran pa odgovarja, da stavke, ki ni bila sklicana v skladu z zakonom, ni želel in mogel voditi. Delovanje sindikata v času od prve do druge, spontane stavke je stavkovni odbor članstvu podrobno in kronološko pojasnil v internih sindikalnih novicah, v katerih zavrača odgovornost, da ni deloval v dobro članstva. Ob tem je poudaril, da je vse člane sindikata vedno zastopal in obravnaval enakopravno, da pa mora pri tem spoštovati pravila in zakone. ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (SHERPA) finančnimi upniki, ki redno spremljajo rezultate družbe. Za strateške lastnike, ne špekulante V Thermani so tudi prepričani, da ne potrebujejo državne pomoči. Usmerili se bodo v iskanje strateškega partnerja. »Glede na trenutno stanje v državi ocenjujemo, da strateškega lastnika ni mogoče pričakovati v kratkem. Zagotovo pa bo sanirana družba z dobrimi rezultati vzbudila zanimanje strateških lastnikov in ne finančnih špekulantov, ki pričakujejo velike bančne odpise,« je še povedal predsednik uprave mag. Andrej Bošnjak. ROBERT GORJANC Foto: arhiv NT (GrupA) Na vprašanje Novega tednika, ali bodo zaradi uvedbe prisilne poravnave morali odpuščati ali zniževati plače zaposlenih, Bošnjak odgovarja, da sistemskega odpuščanja v obliki programa presežnih delavcev ne predvidevajo. »Zaposleni smo si znižali plače že avgusta lani in tako prispevali k uspešnemu poslovanju družbe,« še dodaja Bošnjak. »Energetska jesen« bo očitno vroča. Predsedstvo Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije je za 28. avgust napovedalo splošno opozorilno stavko zaradi finančnih težav v skupini HSE, nejasne usode zaposlenih v energetskih družbah in ker se odgovorni ne odzivajo na socialni dialog. »Zahtevamo takojšnje ukrepanje in oblikovanje energetske politike, ki bo zagotovila stabilno oskrbo prebivalcev in ekonomsko ter socialno varnost zaposlenih,« je sklepe strnil predsednik SDE Branko Sevčnikar. Thermana Laško insolventna, sledi prisilna poravnava? Verjamejo, da bodo po sanaciji zanimivi za strateškega partnerja - Upnike bi lahko poplačali v celoti, odpuščanj ne bo Revizija letnega poročila Thermane Laško je potrdila, da je družba postala kapitalsko neustrezna. »Ugotovimo lahko, da je naše podjetje insolventno. Ali se bo reševalo s prisilno poravnavo, pa je odvisno od pripravljenosti lastnikov, da z dokapitalizacijo sanirajo nastalo stanje v družbi,« je po ugotovitvah revizije povedal predsednik uprave mag. Andrej Bošnjak. GOSPODARSTVO 5 Dokapitalizacija in novo posojilo V Gorenju želijo letos zadolženost znižati za 25 milijonov evrov Gorenje je z mednarodno finančno korporacijo IFC in Gorenjsko banko sklenil pogodbo o konverziji terjatev banke v skupni višini skoraj 10 milijonov evrov v delnice Gorenja. Pri ruski banki VTB pa je Gorenje najelo petletno dolgoročno nadomestno posojilo za 72 milijonov evrov, s katerim bo izboljšalo ročnost finančnih virov in okrepilo finančno stabilnost podjetja. Z IFC je Gorenje sklenilo pogodbo o konverziji terjatev v višini več kot 4 milijone tristo tisoč evrov, z Gorenjsko banko pa za več kot 5 milijonov 600 tisoč evrov v novo izdane delnice Gorenja. Povečali osnovni kapital Omenjeni konverziji terjatev v lastniški delež v Gorenju sta v skladu s sklepi lanske skupščine Gorenja, na kateri so delničarji potrdili izvedbo treh dokapitalizacij. Prvo in drugo dokapitalizacijo so izvedli z denarnimi vložki in družba je z njima uspešno pridobila 27 milijonov evrov svežega kapitala v Sloveniji in v tujini. Tretja dokapitalizacija pa zajema pretvorbo terjatev finančnih institucij, ki so bile upnice družbe na dan omenjene skupščine v delnice Gorenja. V velenjski družbi so si prizadevali, da bi v okviru te dokapitalizacije osnovni kapital povečali za 1o milijonov evrov, kar je bil eden od sklepov lanske skupščine. Cena delnice je v vseh treh dokapitalizacijah znašala 4,31 evra. Rusko posojilo za lažje odplačevanje dolgov Novo posojilo, ki ga je Gorenje najelo pri avstrijski veji ruske bančne skupine VTB, ne povečuje zadolženosti Go- zadnja novica Stonex v pričakovanju OVD Po pogodbi, ki sta jo lani sklenila Mestna občina Celje in šentjursko podjetje Stonex geotehnologija, bi morala biti do konca tega meseca zaključena sanacija 13.600 kubičnih metrov onesnažene zemljine na območju Stare cinkarne. Temu seveda ni tako, vendar zaenkrat kaže, da se bo predelava zemljine na terenu v tem času vsaj začela, opravljena pa naj bi bila v dveh do treh mesecih. V mestni občini prav danes, v četrtek, zaključujejo zbiranje ponudb za izbor nadzornika, ki bo na terenu spremljal delo podjetja Stonex geotehnologija. Kot pojasnjuje direktor podjetja Marjan Urleb, pa jutri oziroma najkasneje v ponedeljek, pričakuje Slovensko tehnično soglasje (STS) za nov gradbeni proizvod, komercialno poimenovan Stonetech, ter Okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za obratovanje naprave za predelavo izkopa onesnažene zemljine v ta proizvod. Kot smo že poročali, so morali v Stonexu v preteklih mesecih opraviti obsežna testiranja, saj gre za povsem nov gradbeni proizvod. IS Dobro poslujejo kljub visoki zadolženosti Pivovarna Laško v iskanju investitorja za 75 milijonov evrov renja, se bo pa zaradi njega izboljšala struktura ročnosti finančnih virov, so sporočili iz podjetja. Gorenje nadaljuje tudi aktivnosti za znižanje zadolženosti. Cilj za letošnje leto je čisto zadolženost znižati za 25 milijonov evrov. Ob načrtovanem dobičku iz poslovanja pred amortizacijo v višini 93,7 milijona evrov naj bi se razmerje med neto finančnim dolgom in dobičkom pred amortizacijo do konca letošnjega leta zmanjšalo na razmerje 3,6 oziroma naj bi dolg Gorenja znašal nekaj več kot 337 milijonov evrov. RG V prvih petih mesecih letos so družbe pijačarske-ga dela Pivovarne Laško ustvarile skoraj 76 milijonov evrov prihodkov iz prodaje, dobiček iz poslovanja pred amortizacijo pa je znašal 14,7 milijona evrov. Matična družba je v tem obdobju ustvarila 35 milijonov evrov prihodkov, kar je štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani, dobiček iz poslovanja pa je bil 5,4 milijona evrov. Kot so povedali v podjetju, je Skupina Laško v vseh letih visoke zadolženosti dosegala dobre rezultate pri sprotnem poslovanju. Sicer pa je skupina začela proces pregledne dokapitalizacije, v kateri pričakuje zmanjšanje zadolženosti, ki je nastala zaradi napačnih odločitev v preteklosti. Za krepitev blagovne znamke Na zadnji seji nadzornega sveta Pivovarne Laško so tako sklenili, da družba začne iskati investitorja za dokapitalizacijo v višini naj- manj 75 milijonov evrov, kot to določa z bankami upnicami podpisan sporazum o re-strukturiranju in mirovanju odplačila dolgov. Kot so nam povedali v Pivovarni Laško, bodo iskali investitorja, ki bo omogočal razvoj in krepitev blagovnih znamk in njihovih tržnih položajev, o konkretnih podjetjih, ki bi izkazovala interes za lastniški vstop v skupino, pa ne govorijo. V medijih se sicer pojavljajo različne pivovarne, ki naj bi se zanimale za Pivovarno Laško, med njimi multinacionalka SAB Miller, turški Efes Pilsen, belgijsko--brazilski konzorcij aB In-Bev, nizozemski Heineken, danski Carlsberg, kanadsko--ameriška družba Moolson Coors ... V pivovarni nam tudi niso razkrili ključnih postavk nove petletne strategije Skupine Laško za obdobje od leta 2015 do 2019, ki jo mora pripraviti uprava in predložiti v obravnavo nadzornemu svetu. ROBERT GORJANC C Priložnosti in izzivi Z leve: Laura Štorman, Robi Brinovšek in Patricija Turnšek (Foto: NL) Bodoči podjetniki tretje generacije v okviru projekta Podjetno v svet podjetništvo končujejo štirimesečno izobraževanje v Razvojni agenciji Savinjske regije. Izvajanje tega usposabljanja brezposelnih mladih, ki imajo končano najmanj šesto stopnjo izobrazbe, omogočata Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zagon lastnega podjetja bo za mlade lažji zaradi izobraževanja in delavnic, kjer so dobili osnovno podjetniško znanje, ves čas pa so tudi razvijali in izboljševali svojo podjetniško idejo, poslovne produkte, pri čemer so tudi zastavili poslovni načrt. Unikati iz lesa in tekstila Laura Štorman je študirala grafično oblikovanje, a jo je že od malih nog zanimal les. Vedno jo je vleklo k dedku v mizarsko delavnico, kjer je preživela veliko časa. Tako je zdaj njena želja prerasla v poslovni izziv in znamka Žigažaga predstavlja ročno izdelane unikatne izdelke iz lesa in tekstila. To so manjši leseni izdelki, kot so na primer pručke, mizice, stoli in podobno, h katerim po meri zašije blazine, oblečene v dekorativno blago. Za material največ uporablja smreko iz Savinjske doline in slovenski hrast, ki ju zaščiti s premazi in barvami, ki so okolju prijazni. Pri sestavljanju izdelkov se je odločila za v Evropi manj znan poseben način sestavljanja - spajanje pod kotom 15 stopinj. Izdelki, fotografije, podrobni opisi in še marsikaj se najde na www.zigazaga.si. Ustvarjalnost je v spremembah Z odprtimi očmi in vedno polno glavo idej se v svet podjetništva podaja Robi Brinovšek. Šport je sestavni del njegovega življenja, saj se je aktivno ukvarjal s smučarskimi skoki. Že pred časom je osvojil rolkarske veščine, kar želi s tečaji rolkanja v Velenju predajati naprej, hkrati pa ima željo, da bi jim v mestu uspelo pridobiti večnamenski rolkarski poligon in park za rolkarje. Njegov lasten produkt je Brins tea; inovacija, ki ponuja tehnično rešitev in alternativo klasičnim čajnim vrečkam. Ta poenostavi pripravo čaja, zmanjša količino odpada in je okolju prijazna. Brins tea čaji so primerni za vse starostne skupine, za tiste, ki radi pijejo naravne zeliščne čaje, sadne, multivitamin-ske in posebne čaje za diabetike, saj je poseben izziv le-te nadgraditi. Zanje želi pridobiti mednarodni certifikat Hallal. Inovator je dosegljiv na elektronskem naslovu robibrinovsek131@gmail. com, na Facebooku in Linkedinu. Ne preveč in ne premalo besed Svetovni splet je orodje, ki ga s pridom uporabljajo podjetniki, novinarji ali blogerji, če omenimo le nekatere ciljne populacije Patricije Turnšek. Ena njenih dejavnosti je tekstopisje in izobraževanje s področja marketinga na spletu. Slednje zajema predvsem izobraževanje o kanalih in orodjih, ki jih lahko posameznik uporablja samostojno in brezplačno. Izobraževanja potekajo kot delavnice, kjer se sproti vse preizkuša v praksi, pri čemer so ob koncu delavnice rezultati dejansko vidni. Ponuja še kompletne storitve na področju spletnih vsebin in tekstopisja; od pisanja predlog za uradna pisma, sloganov, optimizacije, urejanja in priprave spletnih vsebin in celostnega servisa, ki se začne z analizo stanja, do predlogov in izvedbe novih marketinških podvigov v skladu s potrebami naročnika. Elektronski naslov pre-veliki.um@gmail.com je namenjen vsem, ki jih zanima uporabnost vsem dostopnega znanja. 6 IZ NAŠIH KRAJEV / VOLITVE 2014 na kratko Zmeda ministrstev TABOR - Že več kot leto zamujajo s sprejetjem občinskega prostorskega načrta, župan Vilko Jazbinšek pa se boji, da bo, sodeč po trajanju postopkov, dokončen načrt znan šele sredi naslednjega leta. Usklajevanja z ministrstvi, ki morajo načrte uskladiti in občinam po izdanem prvem mnenju po odpravi napak izdati še drugo mnenje, nimajo skupnega koordinatorja, zato celoten postopek poteka počasi. Pri OPN gre za celovito ozemeljsko odločitev, kje in zakaj bodo kaj zgradili. Pojavljajo se vprašanja o gradnji cest, mostov, problemska vprašanja poplavljenih in zazidljivih območij, o kulturni dediščini in gozdovih, pojasnjuje Jazbinšek. »Ministrstva ne uspejo pravočasno preučiti OPN in večini občin izdajo zahtevek po celoviti presoji, tako kot so ga izdala nam,« se nad njihovim delom pritožuje Jazbinšek, s čimer si po njegovem mnenju kupijo čas in občinam povzročajo probleme ter onemogočajo pravočasno izpeljevanje načrtov. AK Kmalu stalna tržnica BISTRICA OB SOTLI - Občani bodo predvidoma do konca avgusta bogatejši za pokrito tržnico. Občina je že začela izvajati dela v stavbi, ki stoji ob občinskem poslovnem objektu. Vrednost projekta v Bistrici ob Sotli, ki je del širšega projekta šestih posavskih občin Posavska špajza, znaša okrog 130 tisoč evrov. Projekt sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Gradnja stalne tržnice je za občino oziroma njene prebivalce izjemnega pomena, saj tržnice do zdaj še niso imeli in tako tudi ne tovrstne prodaje. Prebivalci bodo s tržnico pridobili možnost kupovanja lokalnih produktov, lokalni pridelovalci in obrtniki pa možnost neposrednega trženja. Občina želi s povečanjem povpraševanja in prodaje ohraniti oziroma povečati število tržno usmerjenih kmetij, dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in drugih rokodelskih in obrtniških dejavnosti. JP Bilo je zahtevno leto DOBJE - Kulturni dom je minulo nedeljo gostil slavnostno sejo občinskega sveta ob prazniku občine. Župan Franc Leskošek je leto od zadnjega občinskega praznika ocenil kot zahtevno. Kljub temu je zadovoljen z izpeljanimi naložbami. Med pomembnejšimi pridobitvami je po njegovih besedah energetska obnova Osnovne šole Dobje, po obnovi pa kliče tudi streha. Za cesto v Repušu je občina pridobila gradbeno dovoljenje, cesto pa obnavlja postopoma, saj za to naložbo ni razpisov za sofinanciranje. V Dobju imajo težave tudi s pridobivanjem denarja za sanacijo plazu v Škarnicah. Država je namreč odločila, da bo s sanacijo treba počakati na boljše čase, kljub temu da je občina pridobila potrebno dokumentacijo in izbrala izvajalca. Kljub težavam Leskovšek meni, da so občani s kakovostjo življenja v občini lahko zadovoljni. TV GRATIS EKO ZABOJCEK slovenskih pridelkov al - -I r Izkoristite izjemno priložnost! Ob nakupu posebej označenega kombiniranega hladilno/zamrzovalnega aparata Gorenje, brezplačno prejmete zabojček volumna 35 I z ekološkimi v Sloveniji pridelanimi pridelki. Akcija traja od 15. 5. do 31. 8. 2014! www.gorenje.si gorenje Iz enih volitev v druge SLS izpadla iz državnega zbora - Začetek opravil za lokalne volitve že, ko je Državna volilna komisija še štela glasovnice za državnozborske volitve Državna volilna komisija (DVK) je v ponedeljek zaključevala delo ob predčasnih državnozborskih volitvah še s preštevanjem glasovnic, ki so po pošti prispele iz tujine. Te niso povzročile sprememb v volilnem izidu, saj se ni izboljšal delež glasov po pošti iz Slovenije, preštetih glasovnicah z diplomatskih predstavništev naše države po svetu ter glasov po pošti iz tujine, ki so bili namenjeni Slovenski ljudski stranki. Še slabše, po končnih, a še neuradnih volilnih izidih je stranki za prestop parlamentarnega praga zmanjkalo 5 stotink odstotka glasov. Izidi bodo uradni po izteku pritožbenega roka na končno poročilo DVK, ki ga mora ta objaviti jutri, v petek. V stranki so se z neuspehom in izpadom iz državnega zbora sprijaznili. Vrh stranke ga je, skupaj s pripravami na jesenske lokalne volitve, za katere so se volilna opravila začela ta ponedeljek, obravnaval še pred zadnjo objavo DVK. Izvršilni in zatem glavni odbor SLS nista sprejela napovedanega takojšnega odstopa predsednika stranke Franca Bogoviča, pač pa sta novo sestavljanje vodstva stranke preložila na čas po lokalnih volitvah. Kot je napovedal predsednik celjskega mestnega odbora SLS Marko Zidanšek, je večina podprla stališče, naj v stranki ostane status quo do zaključka lokalnih volitev. V SLS stavijo na lokalne volitve Izpad iz državnega zbora je za SLS kot stranko z dolgoletno tradicijo seveda boleč, a Zidanšek verjame, da bo na lokalnih volitvah rezultat drugačen in bo stranka spet tako uspešna, kot je bila doslej. Že na zadnjih nekaj državnozborskih volitvah se SLS ni prav dobro odrezala, letos pa je bil po njegovih besedah razlog za izpad iz parlamenta velika polarizacija političnega prostora. »Na eni strani je bila novinka na slovenski politični sceni Stranka Mira Cerarja, na drugem polu pa SDS z Janezom Janšo. Za slovenske volivce je značilno, da so jim pri odločitvi bolj kot programi strank pomembni njihovi >liderji<. In tako so odločili tudi tokrat,« pravi in dodaja, da je prepričan, da se neuspeh SLS na lokalnih volitvah ne bo ponovil. Tako naj bi stranka ohranila skoraj petino županskih mest v 212 slovenskih občinah, saj je Zidanšek prepričan, da v lokalnem okolju volivci bolj kot besede in obljube cenijo opravljeno delo. Čeprav se aktualni celjski župan Bojan Šrot še ni odločil, ali bo kandidiral tudi za peti županski mandat, v mestnem odboru stranke verjamejo, da bo. Kot je povedal sam, bo odločitev sporočil do konca poletja. »Zato o >rezervnih< kandidatih ne razmišljamo,« pravi Zidanšek. Rok za vlaganje županskih kandidatur ter kandidatnih list za občinske oziroma mestne svetnike pa se izteče 10. septembra. Na volišča spet 5. oktobra Kljub temu, da državnozborske volitve še niso povsem pod streho, so v ponedeljek že začeli teči roki za volilna opravila pred lokalnimi volitvami. 5. oktobra bomo namreč volivci izbirali 212 županov, 3.400 občinskih svetnikov ter svoje zastopnike v svetih krajevnih, četrtnih in vaških skupnosti. Volilne skrinjice - tokrat za lokalne volitve - nas bodo na voliščih spet pričakale 5. oktobra. Ker se 212 slovenskih občin med seboj močno razlikuje po številu prebivalcev, so različni tudi sestavi občinskih svetov. Število občinskih svetnikov sega od 7 v občinah z najmanj prebivalci do 45 mestnih svetnikov v Ljubljani, kot najštevilčnejši mestni občini v državi. Število članov občinskega sveta je tudi osnova za določitev volilnega sistema, po katerem volivci izberejo svetnike. Večinski sistem velja za izvolitev 7- do 11-članskih občinskih svetov, proporcionalni sistem pa je uveljavljen v občinah, ki imajo številčnejše občinske svete. »V mestnem odboru verjamemo, da bo aktualni župan Bojan Šrot kandidiral tudi za peti mandat. To smo nenazadnje med vrsticami razbrali tudi iz njegovih izjav, zato o morebitnih rezervnih kandidatih sploh ne razmišljamo,« pravi predsednik MO SLS Celje Marko Zidanšek. Kandidature za župane in člane občinskih svetov lahko vložijo politične stranke, tudi na lokalnih volitvah pa je mogoče kandidirati s podpisi podpore volivcev. Ti lahko pri pristojnem upravnem organu (na sedežih upravnih enot, op. p.) do 10. septembra podpisujejo obrazce podpore kandidatu oziroma listi kandidatov. Neodvisni oziroma nestrankarski županski kandidati potrebujejo za nastop na volitvah podpise najmanj dveh odstotkov od skupnega števila volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2.500 podpisov. Skupina volivcev lahko z zbranimi podpisi podpore določi tudi kandidate za člane občinskega ali mestnega sveta. Za te liste je potrebno število podpisov najmanj odstotek od števila volivcev, ki so glasovali na zadnjih rednih volitvah v občinski svet, vendar ne manj kot 15. Politične stranke določajo kandidate skladno s svojimi pravili, glasovanje o njih pa je v organih strank tajno. Pogoj stalno prebivališče, ne državljanstvo Ministrstvo za notranje zadeve je v ponedeljek na spletni strani objavilo število volilnih upravičencev v občinah. Volilno pravico na lokalnih volitvah imajo vsi polnoletni prebivalci, ki v občini stalno prebivajo in imajo tudi prijavljeno stalno prebivališče. Pri tem ni pogoj državljanstvo Republike Slovenije, saj lahko tudi tujci s stalnim prebivališčem v občini volijo župane in občinske svetnike, za mesto v občinskem ali mestnem svetu pa tudi kandidirajo. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Zemljišča v občinske roke ROGAŠKA SLATINA - Občina Rogaška Slatina bo po več letih prizadevanj odkupila kmetijska zemljišča na območju smučišča Janina. Tako je na zadnji redni seji odločil občinski svet. Gre za skoraj 27 tisoč kvadratnih metrov zemljišč, katerih lastnica je družba Hypo leasing, ki zanje zahteva dobrih 42 tisoč evrov. Z zemljišči že zdaj upravlja Smučarski klub Rogaška. Na občini ocenjujejo, da je smučišče v Rogaški Slatini dobrodošlo, kljub temu da leži na nizki nadmorski višini, saj prispeva k pestrosti turističnih vsebin v kraju. Župan Branko Kidrič ne izključuje tudi možnosti, da bi dolgoročno to območje ponujalo še kakšne druge vsebine, ne le zimske športe. Smučarski klub Rogaška na smučišču med drugim skrbi za šolo smučanja. Lani je posodobil objekt za prodajo kart in napitkov, letos načrtuje celovito obnovo žičniške naprave. TV Postopka iz afere Hudournik se vlečeta ŠTORE - Kazenski postopek zoper trojico iz afere Hudournik še kar traja, prišlo je tudi do zapleta v civilnem postopku. Kot smo že večkrat poročali, je štorska občina pred leti prevzela poroštva in druge finančne obveznosti v korist zasebnega podjetja Hudournik, kar ji je po stečaju tega podjetja povzročilo hudo finančno škodo. Zato je prišlo tako do kazenskega kot civilnega postopka. Kazenski postopek teče zoper nekdanjega župana Franca Jazbeca, Stanka Zakelška, lastnika podjetja Hudournik, ki je prejelo občinsko poroštvo, ter zoper nekdanjo direktorico občinske uprave Irenco Ocvirk. Nekdanjega župana obtožnica bremeni več kaznivih dejanj goljufije, Zakelška še pranja denarja, direktorica uprave naj bi županu pomagala sestavljati listine. V kazenskem postopku je bilo zaslišanje trojice opravljeno, nadaljujejo zaslišanja prič. Sodba čez pol leta? »Po zaslišanju prič bodo na sodišču lahko začeli obravnavo listinske dokumentacije, ki je v tej zadevi izjemno obsežna. Tej fazi bo z veliko verjetnostjo sledila določitev izvedenca finančne stroke,« meni odvetnik Občine Štore Marjan Feguš, ki je na željo občinskega sveta pred nekaj dnevi poročal o tem, kako daleč sta na sodišču civilni in kazenski postopek. »Nihče od udeležencev si ne more predstavljati, da bi bilo nadaljevanje možno ali celo dopustno brez pridobitve tega mnenja,« dodaja odvetnik. Finančni izvedenec naj bi ocenil, koliko škode je bilo povzročene. Po mnenju poznavalcev naj bi bila sodba na prvi stopnji mogoča čez približno pol leta. Manj spodbudno je na področju civilnega postopka glede tožbe Občine Štore zaradi njenega finančnega oškodovanja. Občina je namreč od trojice zahtevala 2,8 milijona evrov odškodnine, vendar je celjsko okrožno sodišče letos februarja na prvi stopnji tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi zastaranja. »Civilna zadeva je v fazi pritožbenega obravnavanja pri pritožbenem sodišču,« je povedal odvetnik Feguš, ki opozarja, da gre za formalno in ne vsebinsko vprašanje. Odločitev višjega sodišča pričakuje jeseni. V primeru, če bo višje sodišče ugodilo občini, se bodo morali na prvi stopnji lotiti njenega tožbenega zahtevka še po vsebinski plati. BRANE JERANKO na kratko Za zgled Korošci SOLČAVA -Prejšnjo soboto so obiskovalci v Centru Rinka lahko prisluhnili zelo zanimivemu predavanju biologa dr. Štefana Merkača, ki je predstavil zamisli avstrijske stranke zelenih, po kateri naj bi Koroška postala pionir glede ekološke in energetske politike. To pomeni, da naj bi postala energetsko neodvisna in bistveno bolj ekološka pri porabi električne energije, ogrevanju in topli vodi. To naj bi dosegli postopno, do leta 2025, z uporabo energetskih virov, ki so na voljo v občini, zlasti z izrabo vodnih virov, sončne energije in lesne biomase. Predstavitvi koncepta je sledila zanimiva razprava, v katero so se vključili tudi obiskovalci, ki so se strinjali, da je skrajni čas, da tudi Slovenija začne razmišljati in predvsem delati veliko bolj okolju in naravi prijazno. HŽ Usoda podjetja Dom Nazarje v rokah mozirske Komunale NAZARJE - Občinski svetniki so se sestali na zadnji seji občinskega sveta pred počitnicami, verjetno tudi na zadnji pred jesenskimi lokalnimi volitvami. Obravnavali so številne točke dnevnega reda, med drugimi stanje v Javnem podjetju Dom Nazarje, katerega direktor Matej Pečovnik bi moral zaradi insolventnosti podjetja pripraviti načrt finančnega prestrukturiranja. Ker mora ena od večjih upnic, Komunala Mozirje, o odlogu oziroma odpisu dolga sprejeti sklep na skupščini podjetja, do dogovora še ni prišlo. Na predlog odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe, ki ga vodi Irena Vačovnik, so občinski svetniki v zvezi z nazarskim podjetjem sprejeli dva sklepa. Tako so sprejeli predlog za podaljšanje roka za pripravo programa finančnega prestrukturiranja v čas po skupščini JP Komunala Mozirje, prav tako pa so odpisali najemnine v višini 15.500 evrov. HŽ Reka Savinja primerna za kopanje REČICA OB SAVINJI - V vročih poletnih dneh se v priložnostna kopališča spremenijo tudi številna mesta ob Savinji. Občina Rečica ob Savinji si že več let prizadeva, da bi na območju občine v skladu z zakonodajo določili nova območja kopalnih voda. Zato je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano odvzel in analiziral dva vzorca površinskih voda. Ob upoštevanju normativov so na osnovi preiskanih parametrov kakovost kopalne vode na odvzemnem mestu ob Trnovčkem mostu na desnem bregu Savinje ocenili kot odlično in kot tako primerno za kopanje. Nekoliko slabše se je izkazal vzorec vode, ki so ga odvzeli na levem bregu Savinje pri Grušoveljskem jezu, kjer po analizi voda na dan odvzema vzorca ni bila primerna za kopanje. Za dejansko oceno ustreznosti kopalne vode je Občina Rečica ob Savinji že sprožila pobudo za meritve kakovosti vode na mestih, ki jih občani pogosto izbirajo za kopanje. HŽ Za vse generacije Računalniki brezplačno na voljo vsem občanom LJUBNO OB SAVINJI -Občina Ljubno je s Klubom zgornjesavinjskih študentov in Kulturnim društvom Ljubno tudi uradno odprla prenovljene in na novo opremljene prostore ter okolico Kulturnega doma Ljubno. Poleg preurejenega parkirišča pred vhodom v dom so uredili tudi malo dvorano s predprostorom in sanitarijami, zamenjali vso elektroin-štalacijo, dvorano opremili s pisarniško opremo in z enajstimi računalniki, ki bodo služili v izobraževalne namene. Predsednik Kluba zgornjesavinjskih študentov Simon Koštrun pravi, da gre za eno največjih pridobitev študentov te regije: »V učilnici bodo večinoma brezplačni jezikovni in računalniški tečaji, ki jih bodo vodili študenti višjih letnikov in zunanji izvajalci.« Prostori bodo odprti ves teden, namenjeni pa bodo učenju dijakov in študentov, ki si bodo lahko brezplačno natisnili svoje šolske izdelke, je delovanje doma ponosno pojasnil Ko-štrun. Naložba obnove in opreme doma je vredna 30 tisoč evrov. Približno 15 tisoč Ljubenski župan Franjo Naraločnik je ob odprtju Kulturnega doma Ljubno slavnostno predal ključe predsedniku Kluba zgornjesavinjskih študentov Simonu Koštrunu in članici upravnega odbora Kulturnega društva Ljubno Mojci Pikl. Želijo si, da bi računalnike uporabljali vsi občani. S tem bi poskrbeli, da bi dom postal prostor medgeneracijskega druženja na Ljubnem ob Savinji. evrov so dobili z evropskim razpisom, kulturno društvo in študentski klub sta prispevala vsak po 5 tisoč evrov, razliko pa je krila občina iz občinskih proračunskih sredstev. Glede na to, da so projekt izpeljali skupaj s študenti, si župan Občine Ljubno Fra-njo Naraločnik želi, da bi ta pridobitev v kulturni dom privabila čim več mladih, ki pogosto odhajajo v večja me- sta. »Dvorana je odprta vsem generacijam, tudi upokojencem in našim najmlajšim,« je po slavnostnem odprtju povedal Naraločnik. ANJA KOVAČIČ Foto: RT Sodelovanje z dobavitelji utečeno V uredništvo Novega tednika smo prejeli neuradno informacijo, da v torek, 15. julija, ob 17. uri v trgovini Mercator hiper-market Celje na Opekarniški cesti naj ne bi bilo na voljo svežega mesa in svežega kruha. Informacijo smo preverili pri upravi Mercatorja. Vprašali smo, zakaj naj bi do tega prišlo, ali je družba Mercator že začela prekinjati sodelovanje z dobavitelji in ali lahko v prihodnje zagotovi, da bodo njene trgovine dobro založene tudi s svežim mesom, kruhom ter drugimi izdelki. Odgovorili so nam, da informacija ni točna in da je še ob zaprtju trgovine ob 21. uri ostalo 18 različnih vrst kruha oziroma 48 kosov nepakiranega kruha. Prav tako, kot pra- vijo v Mercatorju, tudi svežega mesa v mesnici ni zmanjkalo, saj so ga še naslednji dan prodajali v akciji. V Mercatorju zagotavljajo, da je njihovo sodelovanje z dobavitelji utečeno in uspešno ter da bodo tako nadaljevali tudi v prihodnje. Ob tem še pravijo, da namenjajo 70 odstotkov polic domačim dobaviteljem, v mesnicah pa v redni prodaji ponujajo samo v Sloveniji rejeno meso. Slovensko sadje in zelenjavo strankam zagotavljajo v sodelovanju s sto velikimi in manjšimi dobavitelji, sporočajo in dodajajo, da je v Mercatorju na voljo približno 240 izdelkov slovenskega mleka in skupaj približno 500 vrst mlečnih izdelkov slovenskih proizvajalcev. JP npppK 54. TRADICIONALNI 1 i FLOSARSKI BAL 19.7.-3.8.2014 I LJUBNO OB SAVINJI I Program dogajanja: www.ljubno.si Četrtek, 24. 07. 2014 Priprava kope za "kuhanje" oglja: ob 15.00 uri Petek, 25. 07. 2014 Flosfest 2014, večer z Mambo hingsi in Fešta bandom: ob 21.00 uri Sobota, 26. 07. 2014 Flosfest 2014, večer s SIDDHART0, Zablujeno generacijo in ostalimi: ob 21.00 uri Nedelja, 27. 07. 2014 Sv. maša, namenjena flosarjem, (cerkev v Rastkah): ob 14.00 uri Nedeljsko popoldne z Ljudskimi godci in pevci, sledi glasbeni večer z ansamblom OKAJENI MUZIKANTJE v organizaciji Društva ljubiteljev lanskega mošta, (Lovski dom Ljubno): ob 16.00 uri Sreda, 30. 07. 2014 Koncertni večer - VLADO KRESLIN, (Hotel Planinka): ob 21.00 uri Četrtek, 31.07. 2014 Razdiranje kope za oglje: ob 18.00 uri Razstava likovnih del Lize Lik: ob 18.00 uri PRILOGA -rniLu^M— \y Rogaška Slatin Za črpanje vode so vanj vgradili mehansko batno črpalko. Vodi, ki tam Šumenje potoka in vrtenje mlinskega kolesa obiskovalce očarata v samotni globeli pri Strniševem mlinu. V njegovi bližini je v 16. stoletju izvira, domačini pravijo kostrivniška slatina. Vonj ima po železu, bogata stala utrdba, ki je služila Rimljanom za postojanko. Utrdbe so Rimljani poimenovali kastrum. Kot je povedala Marija Čakš, se morda prav v je z minerali in je koristna za zdravje. tej besedi skriva izvor imena Kostrivnica. Po poti neokrnjenih vodnih vrelcev Ob občinskem prazniku Rogaške Slatine odkrivali Kostrivnico Krajevna skupnost Kostrivnica je bogata s »kislo« oz. mineralno vodo. Neokrnjena narava je poglavitna, da lahko ob požirkih zdravilne vode uživajo že generacije. Pobočja so namreč posejana z vinogradi in vinskimi kletmi, na ravnini zemljo obdelujejo kmetje, industrije tam ni. Da bi območje še bolj približali ljudem, sta občina in krajevna skupnost tam uredili turistično vodno pot. Se pa Kostrivničani radi družijo tudi v društvih, ki povezujejo ljudi in skrbijo za pester utrip kraja. Skoraj devet kilometrov Rogaško Slatino in Bočem ter dolga turistična vodna pot opozarja na številne zanimi-povezuje vodne izvire med vosti. Skozi celotno območje je nekoč vodila »slatinska cesta«, ki je povezovala množico izvirov in po kateri so domačini prevažali vodo do bližnjih mest, od tam pa je romala celo v čezmorske dežele. Tradicijo preteklosti sta oživili občina in Krajevna skupnost Kostrivnica, da bi z njo privabili več dnevnih obiskovalcev, spodbudili prodajo domačih izdelkov ter povezovanje ponudnikov ob poti. S tem sta več znamenitosti zaščitili pred propadanjem in pozabo. Vodo so cenili že Kelti in Rimljani Že pred leti sta bila v Spodnji Kostrivnici obnovljena Kraljevi in Ignacijev vrelec, je povedala Marija Čakš, lokalna turistična vodnica, ki je zasnovala vsebinsko plat poti, in nekdanja predsednica krajevne skupnosti. Da sta bila oba vrelca znana že v času Keltov in Rimljanov, dokazujeta keltski in rimski denar, odkrita pri izkopavanju vodnjaka. Leta 1843 je Ignac Novak obnovil Ignacijev vrelec, leta 1857 pa še Kraljevega. Ob obnovi sta bila vrelca v lasti družine Gotscher, ki je imela v Spodnji Kostrivni-ci polnilnico slatine. Zadnji lastnik vrelcev in polnilnice, v kateri je bilo zaposlenih veliko domačinov, je bila družina Kupnik. V senci toplarja V bližini vrelcev stoji prenovljen kozolec toplar, ki s svojo arhitekturo predstavlja tipičen element tega pode- MEDRI d.O.O. GRADBENIŠTVO, INŽENIRING, PROJEKTIRANJE Levstikova 3b, 3250 Rogaška Slatina Tel. 03/819-27-70, GSM: 041/417-326 Uredimo in pridobimo vam celotno dokumentacijo (projektni pogoji, soglasja) za pridobitev gradbenega dovoljenja PGD. Izposojamo orodje, gradbene elemente, odre... Gradimo hiše, urejamo okolice in notranjosti, adaptiramo stanovanja, kopalnice... Svetujemo Opravljamo prevoze ZAKLJUČNA GRADBENA DELA JANI KOVAGČ, s.p Spodnje Sečovo 24A, 3250 Rogaška Slatina Telefon 040 576 095 E-pošta jani.kovacic@gmail.com ROGAŠKA SLATINA PRAZNUJE 9 želskega okolja in je redkost v Sloveniji. Pod njim lahko tisti, ki jih pot zanese v te kraje, posedijo, se okrepčajo in ob tem prisluhnejo zgodovini kraja. Čakševa je pojasnila, da domače turistično društvo tam prireja »kožuhanje« in obuja še druge običaje ter praznovanja. Ob poti obiskovalce pozdravijo tri cerkve. Najmlajša med njimi je cerkev Čensto-hovske Matere božje. Cerkev sv. Miklavža je v Ravnem in je bila omenjena že leta 1545. Njena značilnost so trije leseni oltarji in lesen zvonik z enim zvonom. Pod Drevenikom pa je cerkev sv. Lenarta. Ta je bila prvič omenjena med letoma 1160 do 1170, v njej so med drugim ohranjeni simboli žovneških gospodov. Od vode do moke Pod cerkvijo se v senčni in prijetni globeli skriva obnovljen Strnišev vodni mlin, star več kot dvesto let, ki bo morda v prihodnje postregel s prikazom mletja žita. Še ena vrtina mineralne vode, ki jo domačini radi uporabljajo, je ob Dreveniškem potoku. V Zgornjem Gabrni-ku pa sta na zemljišču podjetja Rogaški vrelci urejena polnilnica vode in izvir. Pot se nato vzpenja po cesti iz Kostrivnice proti Boču in se nedaleč pod vrhom odcepi proti skoršu, ki je zaščiteno in redko drevo. Čakševa si želi, da bi tudi mesta, kjer so bili nekoč še drugi vodnjaki, dobila vsaj svoja obeležja. Prepričana je, da lahko Kostrivnica dobro izkoristi svoj turistični potencial, saj že zdaj privablja ljudi iz vse države. Pot, ki je v prvi vrsti namenjena prikazovanju dediščine vode, vodnih virov in življenja ob vodi, pa bo zagotovo zanimiva tudi za šolarje, meni sogovornica. Gasilski dom kliče po obnovi. Predsednik PGD Kostrivnica Peter Volo-všek je pojasnil, da so gasilci v sodelovanju z občino pred leti uredili njegovo okolico in poskrbeli za prenovo manjšega dela notranjih prostorov. Počasi pa se že pripravljajo na bolj celovito obnovo. Društvo skrbi tudi za družabni utrip. 21. junija je na primer organiziralo veselico z Modrijani, ki je v kraj privabila lepo število ljudi. Društva za vse generacije Kostrivničani se družijo v številnih društvih. Pod okriljem kulturno-prosve-tnega društva se je razvila Vokalna skupina Sled, rokave radi zavihajo prostovoljci krajevnega odbora Rdečega križa, starejše povezuje društvo upokojencev, mladinsko društvo redno organizira igre mladih in še bi lahko naštevali. Zelo aktivni so tudi člani prostovoljnega gasilskega društva, ustanovljenega leta 1931. Gasilske vrste tvori 191 evidentiranih, 160 aktivnih in 50 operativnih članov. Dela jim ne zmanjka Predsednik PGD Kostrivnica Peter Volovšek je vesel, da je društvu prizanešeno, kar se intervencij tiče. Pri tem društvo sodeluje pri vseh aktivnostih v sklopu gasilske zveze, pomaga ob naravnih nesrečah in na lokalnih prireditvah. Da je uspešno pri delu z mladimi, dokazujejo kar štiri desetine podmladka, ki so sodelovale na zadnjem gasilskem tekmovanju. Kostrivniški gasilci so sicer dobro opremljeni z vozili in zaščitno opremo, pravi predsednik društva. Po obnovi, ki bi zajela energetsko obnovo in prenovo dvorane ter kuhinje, pa kliče gasilski dom. Največja potreba t'e urejena analizacija Kar se tiče komunalne opremljenosti kraja, predsednica KS Kostrivnica Andreja But največje potrebe vidi pri gradnji kanalizacije in urejenosti grezničnih jam. »Ljudje razmišljajo o tem, da bi jamo uredili skupaj, a težava nastaja pri iskanju lastnika, ki bi bil pripravljen odstopiti zemljišče, na katerem bi bila jama,« je dejala. Po njenih besedah Občina Rogaška Slatina je med letoma 2008-2014 za vzpostavitev turistične vodne poti Kostrivnica namenila okoli 108 tisoč evrov. Projekt zajema prestavitev in delno obnovo kozolca toplarja, obnovo Ignacijevega vrelca, idejno zasnovo tematske poti, odstranitev propadlih objektov, sanacijo zemljišč, obnovo vodnega mlina, ureditev okolice posameznih zanimivosti ob poti, informativne in usmerjevalne table, klopi in koše za smeti ter oblikovanje in izdelavo zemljevida poti v nakladi deset tisoč izvodov. je na javno kanalizacijsko omrežje priključenih le 35 gospodinjstev. Kapaciteta čistilne naprave v Kostrivnici je bistveno večja, zato je KS stopila v stik z OKP Rogaška Slatina, da bi to zgradilo še kakšno vejo kanalizacije. Glede cestne infrastrukture se domačini ne pritožujejo. Vse bolj prometna je sicer cesta na Boč, po kateri se radi vozijo tudi kolesarji, zato večja pazljivost ni odveč. Sive lase pa Kostrivničanom povzroča več plazov, katerih sanacija je odvisna predvsem od pomoči države. TINA VENGUST Foto: GrupA Leta 1750 je neki romar iz Čenstohove prinesel podobo Jasnogorske Marije v cerkev sv. Lenarta v Dreveniku, ki je bila takrat kostrivniška župnijska cerkev. Ker je bila cerkev odmaknjena od središča kraja, župnišče z gospodarskimi poslopji pa je bilo zaradi plazovitega zemljišča tudi ogroženo, so se v šestdesetih letih domačini s takratnim župnikom odločili za gradnjo novega svetišča (na fotografiji) v središču župnije. Postavili so ga na griču, ki ga je podaril rogaški grof Leslie, in se že pred gradnjo odločili, da ga bodo posvetili »Poljski Mariji«. Vrelec lokalno - regionalno - mednarodno - POSREDOVANJE PRI NAKUPU IN PRODAJI NEPREMIČNIN - NEPREMIČNINSKE STORITVE NIHČE NA SVETU NE PRODA VEC NEPREMIČNIN KOT RE/MAX vetličarm jžer s.p. Brestovec 1, Rogaška Slatina tel. 03-5815-630 gsm. 041-423-735 iižica Delovni {as: tor.-sob-S00-^00, ned.: 800-1300 ponedeljek in prazniki: zaprto Pestra izbira cvetličnih dekoracij za poroke, zasebna slavja in ostale slavnostne priložnosti. Cenjenim strankam se zahvaljujemo za obisk in vam čestitamo ob občinskem prazniku občine Rogaška Slatina ŽAB'KA Sr PIŠKOTEK DARILA. DOM. SRCE. Darilni butik Maša Drimel s.p. Prvomajska 41, Rogaška Slatina , www.zabka-piskotek.si ' POZABITE IDEJO, IZBERITE DARILO! RE MAX Vrelec Mob.: +386 41 621 554 Strma cesta 1 a Tel.: +386 3 818 42 22 Rogaška Slatina Fax: +386 3 818 42 23 www.re-max.si/vrelec E-mail: vrelec@re-max.si 10 ROGAŠKA SLATINA PRAZNUJE Janko Zupanec v sadovnjaku hrušk. Poleg sadovnjaka je zasadil še sadni vrt, kjer rasejo maline in drugo plošče toplotna črpalka črpa hladno vod in poskrbi za hlajenje. Prezračevanje je urejeno z rekuperacijo (to sadje, vrtnari pa tudi v rastlinjaku in skrbi, da so na krožnikih obiskovalcev domače dobrote. je način ogrevanja z vračanjem toplote) in zahteva minimalno porabo energije. spodbudna zgodba »Upam, da bo moja zgodba zgodba o uspehu in da bom z njo spodbudil še druge ljudi s podjetniškimi idejami, da se bodo odločili za ta korak. Sam sem za svojo idejo zastavil vse svoje premoženje,« pravi Janko Zupanec. Boginjo sadja zvabil med opojne hruške Janko Zupanec uresničil svoje mladostne sanje - V turizem vložil pol milijona evrov Klepetanje z gosti v nemščini, skok v kuhinjo po kozarce in domač hruškov sok, dajanje napotkov obrtnikom, vmes pa zvonjenje telefona in opozorilo spletne agencije, da so prenočišče rezervirali novi turisti. Tako se je začelo petkovo dopoldne Janka Zupanca, ki je v Zgornjem Sečovem pri Rogaški Slatini nedavno odprl turizem na podeželju Pomona. Preskok iz redne službe z ustaljenim delavnikom in s plačo petnajstega v mesecu na samostojno podjetniško pot za Zupanca, navajenega dela na podeželju, ni izrazita sprememba. Že ob službi je namreč številne popoldneve in konce tedna posvetil delu na domači kmetiji. Tudi zdaj svoj čas v veliki meri odmerja zemlji in se trudi, da bi Pomono obiskali novi gostje ter da bi zadovoljni odhajali in se ponovno vračali. »Lepo je biti sam svoj gospodar in imeti odločitve v svojih rokah. Po drugi strani pa sem zelo odvisen od gostov, kar tudi finančno pomeni velik zalogaj in veliko breme vsak mesec.« Uresničil svoje sanje Zupanec, ki je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist, je lani izgubil službo na področju ekonomske in tehnične stroke. Ta prelomnica ga je spodbudila, da je uresničil svoje sanje iz mladosti. O turizmu na podeželju je začel razmišljati pred enajstimi leti, ko se je odločal med rušenjem in prenovo hiše očeta in starega očeta. Izbral je prenovo, čeprav si jo je s finančnega vidika težko privoščil. Pred šestimi leti je obnovil nekdanje gospodarsko poslopje, kjer je zdaj jedilnica. Za gradnjo novega namestitvenega objekta je lani pridobil sofinanciranje z razpisa, namenjenega razvoju podeželja. Celotna naložba je vredna približno pol milijona evrov in kot pravi, brez podpore banke ne bi šlo. Hiša polna podrobnosti Namestitveni objekt je tako zunaj kot znotraj videti kot delček preteklosti in ne kot novogradnja. »V okolje s samimi starimi poslopji bi bilo greh umestiti stavbo, ki bi iz-nakazila to podobo,« pravi sogovornik. Pristen star kmečki stil pomagajo ustvariti vezene zavese in ročno izdelani prti, monokulture in ne različnim vrstam, kot je bila v preteklosti navada na vasi. Hruške je izbral, ker jih lahko predela v kompote, marmelade, sokove in suho sadje, preostanek pa tudi v žganje. Tudi za sadovnjak je s pomočjo agencije za razvoj podeželja pridobil subvencijo. Deklica za vse In kako je z upravljanjem skoraj treh hektarjev velikih površin? Mlad sadovnjak zahteva veliko časa in energije. Vendar je bilo zanj veliko težje skrbeti spomladi, ko je bilo ob njem gradbišče, kot zdaj ko se delo z drevesi prepleta s skrbjo za goste. Pri delu zunaj sogovorniku na pomoč priskočijo prijatelji, pri določenih opravilih pa sinova. Njegova partnerka peče kruh in pecivo, pripravi narezke, sicer pa želi ostati pri svojem poklicu profesorice zgodovine in slovenščine. Za vse ostalo poskuša Zupanec poskrbeti sam - vrti se tudi v kuhinji. »Ker se ukvarjam s sadjarstvom, sem turizmu na podeželju nadel ime Pomona. To je po rimski mitologiji boginja sadja, sadovnjakov, a tudi razvrata. Pomona se je namreč sprehajala po nebesih, se razdajala bogovom in jim ponujala sadje, ki ga je nosila v velikih rogovih.« ki so delo Zupančeve sestre. Slike v lesenih okvirjih, ki spominjajo na tiste iz kmečke izbe, so delo sestrinega moža. Gostom so na voljo dva apartmaja in šest dvoposteljnih sob. V kletnem delu je wellness s tremi savnami, studencem za knajpanje, z masažno kadjo, s sobo za počitek, z manjšim fitnesom, s sobo za masažo in z recepcijo. Ponudbo naj bi v prihodnosti dopolnila še naravni plavali ribnik in zunanja savna. Prihodnost v hruškah Poleg stavb se na površini 1,3 hektarja razprostira sadovnjak z 2.750 hruškami viljamovkami, ki so zaščitene z mrežo proti toči. Zupanec se je tako posvetil vzgajanju Splet odpira mnoga vrata Še preden se je spustil v gradnjo, je razmišljal o načinu trženja in promocije. Osnova zanju je spletna stran, ena prvih poglavitnih nalog lastnika turizma na podeželju Pomona pa je bila registracija na dobro obiskano spletno turistično agencijo. Preko nje ljudje dnevno rezervirajo približno pol milijona nočitev. V bližnjem zdraviliškem mestu namestitvenih objektov sicer ne manjka. A Zupanec Rogaško Slatino dojema kot magnet, ki privablja goste z različnimi željami. Sam cilja predvsem na tiste, ki želijo svoj prosti čas aktivno preživeti na podeželju. TINA VENGUST Foto: GrupA ZLATARNA TAJNSEK t S'ttLJC?SS ^ ^ Nudimo vam: ^ - IZDELAVO V i UNIKATNEGA NAKITA, V 7 - DIAMANTNI NAKIT, - POROČNE PRSTANE, - URE IN SREBRNI NAKIT, - KVALITETNA POPRAVILA. Tel.: 03 8191770 mob.: 041 386 521 Borut Tajnšek, s. p., Celjska cesta 7, 3250 Rogaška Slatina (PC Sonce) ROGAŠKA SLATINA PRAZNUJE 11 Poletje z Ano V Anini galeriji v Rogaški Slatini so minuli torej odprli razstavo slik, ki so nastale na enodnevni mednarodni slikarski delavnici v zdraviliškem parku. Razstava, ki bo na ogled do 17. avgusta, je le del pestrega kulturnega dogajanja, ki ga na različna prizorišča v občini julija in avgusta prinaša sklop prireditev Poletje z Ano. V Anini galeriji je bila do začetka tedna na ogled razstava Znaki na prti, delna predstavitev velike mednarodne razstave iz leta 1995. V okviru poletja z Ano je Rogaška Slatina gostila 11. festival Pranger in podelitev Stritarjeve nagrade. Anin dvor gosti slikarsko razstavo Od Boča do Sotle, pomemben dogodek je bil odprtje razstave ob 100-letnici stavbe Občine Rogaška Slatina in nove Me- stne galerije. Pod arkadami Grand hotela Rogaška Slatina sta nastopila orkester slovenske vojske z Nušo Derendo, za večer šansonov in zimzelenih melodij pa so poskrbeli sopra-nistka Andreja Zakonjšek Krt, baritonist Primož Krt in pianist Ivo Umek. Vrhunec poletja z Ano se obeta ta konec tedna. V Paviljonu tempel bo v petek Anin nočni koncert, ko bo nastopila priznana pianistka Katja Sinkovič, v soboto pa se obeta Anin ples. Gre za eno najbolj unikatnih kulturno-zabavnih prireditev s humanitarnim poslanstvom v srednji Evropi. Ples v Rogaško Slatino julija privablja izbrane goste iz gospodarskega, kulturnega in javnega življenja, ki cenijo odličnost dogajanja in plemeniti namen same prireditve. TV, foto: Občina Rogaška Slatina Poletje z Ano skrbi za pester kulturni utrip na različnih prizoriščih po občini Rečna la sbrajna zemeljska delu. Izdelava energetskih, komunikacijskih In komunalnih vatlov ^dtmin&la^c^ej wi&rifoej sfaeČovodi im ßavim Prešernova 34, p.p. 96,3250 Rogaška Slatina Telefon: 03 81916 70; Faks: 03 81916 71 GSM: (03l) 644 554 / (04l) 644 554 E-MAIL: ELEKTROSENIC@GMAIL.COM Marijan Bratua s.p. OrBSbavBC7 32SO Rogaška Slablaa Cenjenim strankam se zahvaljujem«? za izkazana zaupanje in Vam čestitamo ob občinskem praznil ^ICUPON NA FEN FRIZURO ilso^popusTj OB barvanju LAS —-- " OD 1.8. 2014 DO 15. 8. 2014 hit< so postala praznovanja rojstnih dnevov. To možnost smo ponudili lani, ko se je odzvalo deset jubilantov, v prvi polovici letošnjega leta pa že 24,« pravi Ivan Pfeifer. (Foto: arhiv NT, GrupA) Izziv v sodelovanju »Če je doslej veljala miselnost, da je na Celjski koči v ospredju hotel in da gostom ponujamo tudi možnost rekreacije, je zdaj drugače,« Tradicija, naravne danosti in gospodarska moč so v primerjavi s Slovenijo res na njihovi strani. A pomembne so filozo- peljati s sedežnico Planja brezplačno, pogoste so vse mogoče prireditve. BRANE JERANKO pravi Pfeifer in dodaja, da na prvo mesto postavljajo rekreacijsko ponudbo in sestavljajo različne programe doživetij, ki jih to območje ponuja obiskovalcem, hotel z wellnesom pa ostaja kot podpora temu. Za dan ali nekaj dni je zaseden, zgodi se, da celo do zadnje od skupno 72 postelj ob večjih prireditvah v okolici. Lani na primer med EuroBasketom, letos minuli teden med laškim Pivom in cvetjem. Glede na to, da v hotel prihaja več kot polovica gostov iz tujine, so na Celjski koči zadovoljni s prodajo svojih zmogljivosti na turističnem spletnem portalu. Obiskovalcem na primer ob izposoji kolesa ponudijo tudi nasvet oziroma zemljevid krožne kolesarske poti z vrisanimi točkami, kjer se velja ustaviti in se na kateri od bližnjih domačij seznaniti z rudarsko preteklostjo teh krajev, si ogledati znamenitosti na bližnji Svetini ... Tudi iz bližnjega laškega zdravilišča prihaja na Celjsko kočo vse več obiskovalcev, pri čemer v domači občini pogrešajo bolj povezano in načrtno sodelovanje pri uveljavljanju Celjske koče kot pomembnejšega turističnega centra. »Tukaj resnično pogrešam vlogo zavoda Celeia, ki skrbi tudi za razvoj turizma v občini. S skupnimi prireditvami, s skupnim nastopom bi lahko več dosegli,« pravi in dodaja, da se bo tudi do konca poleta pri njih »kaj malega dogajalo« praktično vsak konec tedna. IVANA STAMEJČIČ Podatki o prenočitvah domačih ir Spirit »Za v »Navedba, da pri promt prednost destinacijam, kot in zato manjšo pozornost p ne drži, saj promocijo izv stičnimi ponudniki, intenz vrsti odvisna od njihovega promociji.« Tako so nam odgovorili iz S Slovenija, ko smo jim preds nika iz gorskega centra na G promociji poletne turistične ponudbo slovenskih gorski mocijo turističnega produkt brez posameznih turističnih zapisali. Sezona naj traja ce Glede razvoja poletne turisti v Sektorju za turizem v sodeli NAŠA TEMA 17 rekreacijske gorske centre na Celjskem, dva večja in višjeležeča v naši regiji, Roglo in Golte, jbolj ranljivi, ko gre za muhavost narave. To se je zlasti pokazalo v letošnji zimi, ki jo je poleg edicami žleda. »tnim gorskim iad zelene zime? rimsko sezono. Kakšna priložnost so poletja? fija in strategija gorskega poletnega turizma ter seveda tudi dobre prakse, za kar ni tako pomembno, ali gre za majhna ali velika gorska območja. Kakšen izpad prometa so v letošnji zeleni zimi utrpeli omenjeni gorski centri, v kolikšni meri lahko posledice nadoknadijo s poletnim turizmom? Na kakšen koncept poletnega turizma stavijo, na pristop za vsakega nekaj ali se osredotočajo na dve, tri ključne dejavnosti, pohodništvo, kolesarstvo, skike, adrenalinske športe? V kakšni investicijski kondiciji so v času gospodarske krize, kakšne poletne športno-rekreativne objekte gradijo, kako skrbijo za ostalo infrastrukturo? Kakšno cenovno politiko izvajajo s svojimi storitvami, si želijo petičnih gostov ali koketirajo tudi z masovnim turizmom? Kakšen je delež domačih in tujih gostov, od kod ti prihajajo? Kako se povezujejo z ostalimi destinacijami in ponudniki pri iskanju celovite storitve, da bi v gorske centre privabili več turistov, ki bi ustvarili več nočitev, a tudi več dnevnih obiskovalcev? Poleg iskanja odgovorov na vprašanja »od znotraj«, v gorskih centrih na Celjskem, smo problematiko osvetlili tudi z vidika stanovske organizacije, Združenja gorskih centrov Slovenije, ki povezuje večino slovenskih gorskih centrov. ROBERT GORJANC i tujih gostov v slovenskih gorskih občinah v preteklem letu (po mesecih) t Slovenija: rse enako« scijskih aktivnostih dajemo so Gorenjska, Obala ali Kras, josvečamo Štajerski, nikakor 'ajamo v sodelovanju s turi-ivnost promocije pa je v prvi i interesa in angažiranja pri Sektorja za turizem pri Spiritu tavili stališče našega sogovor-olteh. Sektor za turizem se pri ponudbe, vključno s turistično h centrov, osredotoča na proa na nacionalni ravni, in sicer . destinacij oziroma regij, so še Jo leto čne ponudbe v gorskih centrih si vanju s partnerji prizadevajo za »desezonalizacijo«, pri čemer menijo, da so perspektiva predvsem aktivne počitnice, v prvi vrsti pohodništvo in kolesarjenje. Pri razvoju in trženju kot primer dobre praks izpostavljajo zelo uspešen projekt Alpe Adria Trail ter knjižico Vozni redi v Alpah, ki jo izdajajo v sodelovanju s Cipro Slovenije. Slovenski turist bolj obmorski kot avstrijski Glede primerjave z Avstrijo v Sektorju za turizem poudarjajo usmerjenost domačih gostov: avstrijski so namreč bolj nagnjeni k izbiri počitnic v gorah, v naravi, ob jezerih (30 odstotkov), kot je to primer pri slovenskih turistih (12 odstotkov). »Slovenski turist je še vedno predvsem >3S-turist< (sonce, morje, plaža), ki se v poletnih mesecih odloča za dopust ob morju (58 odstotkov, v Avstriji 42 odstotkov),« pravi Livia Kovač Konstantinovič iz Sektorja za turizem pri Spiritu Slovenija, ko navaja rezultate raziskave Flash Eurobarometer 370. ROBERT GORJANC Golte: proti masovnemu turizmu Stavijo na pohodništvo, kolesarstvo in adrenalinske športe »Posledice letošnje zelene zime so bile kar hude in izpad prihodka precejšen, kljub temu da je smučišče obratovalo od konca novembra do konca marca brez prekinitev. Izpad prihodka zaradi slabše prodaje smučarskih vozovnic je bil do 30 odstotkov, pri nočitvah pa nekoliko manjši, 20 odstotkov,« je povedal Mitja Škrabl, vodja prodaje v turi-stično-rekreativnem centru Golte. Kot je še povedal Škrabl, izpada v zimski sezoni v poletnih mesecih zagotovo ne morejo nadoknaditi, saj so gorski centri še vedno bolj odvisni od prihodkov v zimski sezoni. »Včasih je veljalo, da so prihodki in dobički, ustvarjeni v zimski sezoni, akumulacija za preživetje čez poletje. Danes žal te akumulacije in viškov ni več,« poudarja naš sogovornik, ki je še povedal, da jim zaradi izpada prihodkov v zimski sezoni ni bilo treba nižati plač ali odpuščati zaposlenih in sodelavcev. Ob tem Škrabl še ugotavlja, da se tudi letošnje poletje, kar se vremena tiče, ni začelo dobro, saj je šele zadnjih nekaj dni lepše vreme z višjimi temperaturami. Sicer pa ima, kot še poudarja, gospodarska kriza v državi velik vpliv na turizem, saj so še vedno zelo odvisni od domačega gosta. Zgled je Avstrija, a manjka prepoznavnosti In zakaj v Sloveniji in tudi na Golteh ne morejo slediti gorskim centrom v Avstriji, ki ustvarijo že skoraj polovico prihodkov v poletni sezoni? Škrabl meni, da v Sloveniji za razliko od Avstrije gorski centri še niso dovolj prepoznavni. »Delno smo krivi sami, glavnina aktivnosti, ki jih izvaja Sektor za turizem pri Spiritu Slovenija pa je vezana na Gorenjsko, Bled, Bohinj in Triglavski narodni park ter še na Obalo in Kras. Za naš del na tej strani Trojan pa se zdi, da se nanj malo pozablja. Sami žal nimamo potrebnega denarja za promocijo območja, vemo pa, da turist danes ne izbira hotela ali namestitve, marveč destinacijo,« je prepričan Mitja Škrabl. Ko gre za tujino, so njihovi ključni trgi v Angliji, na Madžarskem, v Franciji, Nemčiji, Avstriji ... Priložnost vidi tudi Mitja Škrabl pravi, da strategijo poletnega turizma na Golteh gradijo na kolesarjih, adrenalinskih športih in ljubiteljih pohodništva in miru. (Foto: arhiv Golte) »Ne bomo šli v masovni turizem, kajti glavne prednosti planin so sprostitev v naravi, mir in prostor za počitek,« je prepričan Mitja Škrabl. v gostih z Nizozemske in iz Belgije, ki se zaenkrat odločajo za namestitev v kampih in apartmajih, so pa lahko tudi dnevni obiskovalci, ki so med tednom najbolj pogosti na Golteh. Od pohodnikov do kolesarjev Kar zadeva vsebinsko ponudbo, na Golteh ciljajo na ljubitelje narave, pohodnike, tako družine kot starejše. Prav tako na ljubitelje gorskega rastlinstva, za kar so pred nekaj leti na Golteh odprli najvišje ležeči alpski vrh v Evropi, na nabiralce gob, borovnic ... Pomembno mesto v strategiji ima kolesarski turizem. V ta namen so zasnovali projekt kolesarskega parka od vrha Golt do spodnje postaje nihal-ke v Žekovcu (so v zaključni fazi dogovorov z imetniki zemljišč) za krožne kolesarske spuste. Kot še dodaja Škrabl, pozornost posvečajo tudi adrenalinskim aktivnostim, kot je zipline (načrtujejo gradnjo zip line parka od vrha Medvedjaka do hotela na Golteh). Škrabl še pravi, da je pomembno imeti raznoliko ponudbo, vsekakor pa ne vsega preveč. Pomembno povezovanje z ostalimi ponudniki Mitja Škrabl je še povedal, da je treba izkoristiti danosti, ki jih ponuja planina, hkrati pa se povezovati s ponudbo, ki je že razvita v dolini. Pri tem omenja športni turizem ob reki Savinji (na primer s kolesom z Golt do Ljubnega, raftanje do Nazarij), številne turistične kmetije s kulinarično ponudbo, etnološke in druge dogodke, kot so ovčarski bal, »flosarski« praznik ... Kaj pa sodelovanje s ponudniki na Golteh, predvsem s planinskimi kočami, ponudniki apartmajev? Nekatere koče naj bi bile zaprte, gradbena dela pri urejanju apartmajev pa so tudi za marsikoga moteča. »Gradnjo apartmajev želimo čim prej končati, saj je to verjetno tista stvar, ki Goltem ne daje najboljšega videza.« Kar pa zadeva koče, je njihovo obratovanje odvisno od števila obiskovalcev. Mozirska koča je odprta vse leto, medtem ko planinske postojanke, ki so zgolj gostinski objekti, delajo predvsem ob koncih tedna,« pravi Škrabl. Ob tem je še omenil, da sodelujejo tudi s Kočo na Smrekovcu, kamor večkrat napotijo ali odpeljejo goste. Družinski turizem in cenovna politika Povezovanju z okoliškimi ponudniki in destinacijami poskušajo slediti tudi s kombinacijo in cenovno politiko lastnih storitev. Ali so pri tem ob že omenjeni gospodarski krizi, ki vpliva na proračune družin, zadeli s ceno 15 evrov za kombinacijo nihalke in kosila v hotelu? Za štiričlansko družino to namreč pomeni kar 90 evrov. »Zato pa imamo za družine tudi družinsko karto za nihalko, ki stane 23 evrov, kar pomeni, da plačata dva odrasla povratno vozovnico, otroci pa jo imajo zastonj. Kosilo pa je, kakorkoli gledamo, čez dan najbrž treba pojesti,« relativno visoko kom-binacijsko ceno pojasnjuje Škrabl in ob tem zatrjuje, da so v primerjavi z ostalimi gorskimi centri, ki imajo nihalke, še vedno najugodnejši. ROBERT GORJANC Prijazni do kolesarjev V tujini je kolesarjenje v velikem razmahu in je nedvomno ena najperspektivnejših panog v gorskih smučarskih centrih. Minule dni je začela veljati v Sloveniji nova ureditev vožnje v naravnem okolju. So v okviru Združenja slovenskih žičničarjev - GIZ zadovoljni s spremembami? »Žal moramo ugotoviti, da tudi na tem področju zaostajamo za razvojem dejavnosti v praksi. Področje kolesarjenja je razdrobljeno v več zakonih. Nedavno sprejete spremembe še zdaleč niso uredile problematike,« ugotavlja Danilo Brecelj, sekretar Združenja slovenskih žičničarjev - GIZ. Združenje aktivno sodeluje v ravnokar ustanovljenem konzorciju za delovanje na področju gorskega kolesarstva. Ta si prizadeva za usklajeno delovanje za načrtni razvoj gorskega kolesarstva. TC Restavrirana poslikava v veži Potovalni kovček, s katerim je Alma prepotovala velik del sveta. Hiša v Pečovniku bo do konca septembra za obiskovalce odprta ob sobotah med 9. in 12. uro in nedeljah med 14. in 18. uro, obisk med tednom pa je mogoč ob predhodnem dogovoru v Turistično informacijskem centru Celje. Celjani pot sicer večinoma dobro poznajo, a tudi drugi obiskovalci, ki bodo svoje avtomobile parkirali v Zagradu, ne bi smeli imeti težav. Pešpot se začne pri gasilskem domu v Zagradu, od koder je treba slediti usmerjevalnim tablam za Celjsko kočo, ob vrhu stopnic te urejene pešpoti pa se na levi strani odpre pogled na Almino zadnje domovanje. Almin zadnji dom končno odprt Hiša v Pečovniku obnovljena leta 2010, zdaj v njej na ogled razstava CELJE - V začetek 90. let prejšnjega stoletja segajo težnje za obnovo hiše v Pečovniku, v kateri sta živeli Alma M. Karlin in njena prijateljica Thea Gammelin od konca druge svetovne vojne do Almine smrti v začetku leta 1950. Do preloma tisočletja so v Celju pripravili strokovna izhodišča za obnovo, mestna občina je leta 2001 hišo razglasila za kulturni spomenik in jo leto zatem tudi odkupila. Začela se je obnova, ki je bila končana leta 2010, ko je hišo prevzel v upravljanje Zavod Celeia Celje. Štiri leta kasneje je hiša v Pečovniku končno dobila tudi prve vsebine. Po prvem desetletju, ko je šlo za načrtovanje in pripravo izhodišč, je sledilo delo na terenu. Ker je bila hiša kar nekaj časa prazna, je bilo najprej treba temeljito očistiti okolico, ki je bila povsem zaraščena. V letu 2001 je sledil popis celotnega inventarja hiše, kar je služilo za osnovo, da je mestna občina stavbo razglasila za kulturni spomenik in jo leto kasneje tudi odkupila. Pomoč dijakov Levji delež pri obnovi hiše so v dveh letih opravili dijaki Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje, ki so do leta 2010, ko so strokovnjaki z ljubljanske akademije za likovno umetnost še restavrirali tudi posli-kave v veži, v okviru praktičnega pouka opravili več kot 1.300 ur dela v hiši. Pod vodstvom mentorjev oziroma učiteljev praktičnega pouka so opravili večino obrtniških del, v mestni občini pa so poskrbeli še za ureditev statike in restavriranje stavbnega pohištva. Ko je bila leta 2010 obnova končana, je mestna občina hišo predala v upravljanje zavodu Celeia, ki je zdaj, po štirih letih, zanjo pripravil tudi prve vsebine. Poletje tudi v Pečovniku Čeprav bodo hišo Alme M. Karlin slovesno odprli in jo predstavili obiskovalcem šele septembra, so njena vrata vendarle odprta že zdaj. Ob sobotah dopoldne in nedeljah popoldne si lahko od začetka julija pohodniki med potjo skozi Pečovnik na Celjsko kočo ogledajo tudi zadnje domovanje pisateljice, svetovne popotnice in znamenite Ce-ljanke ter razstavo Samotno potovanje Alme M. Karlin. Razstavo je pripravila kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje Barbara Trnovec in jo zasnovala tako, da lahko Al-mino življenje in zapuščino spoznajo tudi tisti, ki si niso ogledali stalne razstave Poti v pokrajinskem muzeju. Ogled razstave je brezplačen, obiskovalci pa si lahko ob prisotnosti dežurnega iz zavoda Celeia ogledajo tudi celotno hišo. Dvorišče hiše v Pečovniku je letos tudi eno od prizorišč Poletja v Celju, knežjem mestu. Zavod Celeia je v program vključil dve prireditvi, in sicer sta člana Celjskega literarnega društva Kristian Koželj in Vita Vybihal minulo nedeljo izvedla gledališki performans Premalo za življenje, v drugi polovici avgusta pa bodo ljubiteljski gledališčniki s Teharja uprizorili predstavo Pod košatim očesom, delo Alme M. Karlin, ki ga je dramatiziral Peter Simoniti. IS, foto: TC na kratko Šestdeset let ZŠAM Savinjska dolina POLZELA - Slovesno počastitev dneva šoferjev in av-tomehanikov Slovenije in šestdesetletnico Združenja šoferjev in avtomehanikov Celjsko - zasavske regije so v soboto organizirali na prometnem poligonu ZŠaM Savinjska dolina v Ločici ob Savinji. S povorko uniformiranih članov so začeli prireditev, na kateri sta prisotne nagovorila predsednik države Borut Pahor in sekretar zveze Dejan Vidic. V zvezo je vključenih 51 združenj iz vse Slovenije, v katerih deluje več kot 7.500 članov in članic. ZŠAM Savinjska dolina je bila ustanovljena leta 1954, ko je bil v register društev vpisan Klub voznikov in avtomehanikov Žalec. Leta 1976 je bil zgrajen avtopoligon, prvi tovrsten objekt v državi. Že na šoferski praznik leta 1960 je Klub voznikov in avtomehanikov Žalec razvil svoj prvi prapor, na tokratni prireditvi pa je razvil novega. Podelili so več plaket združenja in pokale za tekmovanje celjsko-zasavske regije ter prehodni pokal, ki je letos spet prišel v roke organizatorjem. AK Peš po občini DOBRNA - Turistično društvo je pripravilo tradicionalno prireditev Anina nedelja. Več kot sto pohodnikov se je napotilo iz središča Dobrne, kjer so se najprej ustavili pri cerkvi sv. Miklavža. Ta je v občini najstarejša. Pot so nadaljevali do Goričanove zidanice, kjer je bila po-kušina vin devetih dobrnskih vinogradnikov, med njimi je bilo vino domačega župnika Milana Strmška. Prav tako so pripravili pokušino sirov. Naslednja točka je bila tristo let stara Anina hiša s črno kuhinjo, kjer so se osvežili z zeliščnimi čaji. Konec pohoda je bil na prostoru za piknik na kmetiji Marošek. Tam so prikazali mlačev, delo predice in rokodelca, ki izdeluje lesene posode. Na posameznih točkah so nastopili pevska skupina Grče, ljudske pevke in skupina Eks. Anino nedeljo so pripravili drugo leto, letos so si pomagali s sredstvi Turistične zveze Slovenije za promocijo. BJ Na Rogli šoferska nedelja ZREČE - Na Rogli je bilo v nedeljo triindvajseto srečanje šoferjev in avtomehanikov, ki sta ga pripravila Združenje šoferjev in avtomehanikov Zreče in Uniorjev Program Turizem. V povorki je sodelovalo osemdeset uniformiranih članov ZŠAM iz vse Slovenije, ki so nosili društvene prapore. Sodelovalo je tudi dvanajst tovornjakov avtoprevoznikov, ki so člani zreškega ZŠAM, avtomobili starodobniki ter motoristi kluba Gold Wing Slovenija. Zbrane je pozdravil predsednik ZŠAM Slovenija Janko Veber, ki je predsednik državnega zbora, za slovesno vzdušje je dodatno poskrbela zreška pihalna godba. Prav tako so pripravili šofersko mašo in blagoslov vozil, končali so z družabnimi igrami in družabnim srečanjem. BJ V Lembergu so hiteli VOJNIK - Na gasilskem hitrostnem tekmovanju v Lembergu, ki je bilo v soboto, se je pomerilo petindvajset ekip. V hitri mokri vaji je med članicami zmagala ekipa Velike Pirešice, na drugo mesto so se uvrstile gasilke iz Socke in na tretje iz sosednje Nove Cerkve. Med člani je bila najhitrejša ekipa Socke, sledili sta ji ekipi Zabukovice in Velike Pirešice. Po hitrostnem tekmovanju so se še poveselili na gasilski veselici, kjer so za zabavo poskrbeli Okrogli muzikanti. BJ okoljska packa CELJE - V mestnem okolju postajajo parkirišča vse pomembnejša in marsikje so ljudje pripravljeni žrtvovati tudi zelenice, da le lahko svoje jeklene konjičke varno parkirajo čim bliže domu. Nekateri se s takšnim razmišljanjem strinjajo, drugi spet ne. In med slednje sodijo tudi nekateri krajani Trnovelj, ki so opozorili, da je na robu opuščenega zelenjavnega vrta, ki ga zdaj prerašča trava, ob kulturnem domu domačega KUD Zarja pred tedni »zraslo« parkirišče. Dobesedno, saj Četrt stoletja v skrbi za lepši in zanimivejši kraj ŠMARTNO OB PAKI - Turistično društvo Šmartno ob Paki praznuje letos častitljiv jubilej - četrt stoletja delovanja. V prazničnem letu so pripravili številne projekte, med drugim so izdali tudi zloženko in odprli široko razpravo o tem, kako Šmartno ob Paki narediti še prijaznejši in zanimivejši kraj za turiste in domačine. V zloženki so tako predstavili dejavnost društva, ki zajema skrb za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, ohranjanje šeg, navad in starih običajev, skrb za lepši videz kraja, vodniško dejavnost, promocijo turističnih znamenitosti kraji na sejmih in prireditvah v občini in izven nje, organizacijo izletov, strokovnih ekskurzij, tečajev, razstav. Prav tako so v brošuri predstavili tradicionalne prireditve, ki jih pripravljajo: Iz kotla diši, Vaške igre in Bučni pozdrav jeseni. Eden od ključnih projektov Turističnega društva Šmartno ob Paki, ki šteje 120 članov, v letošnjem programu dela, je analiza in popis obstoječe turistične ponudbe v občini in za turizem zanimivih dogodkov, zato da bi v prihodnje z drugimi društvi in zainteresiranimi posamezniki oblikovali celovito turistično ponudbo v občini. RG Po počitnicah v prenovljene prostore ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina med poletnimi počitnicami izvaja energetski obnovi šmarskega otroškega vrtca, enote Sonček, in Podružnične osnovne šole Sladka Gora. Podružnična osnovna šola Zibika bo deležna vzdrževalnih del v vrednosti 42 tisoč evrov. Za prva dva omenjena projekta je občina pridobila evropski denar, za vzdrževalna dela pOš Zibika pa bo denar zagotovila iz proračuna. Celovita energetska obnova vrtca, katerega stari del je bil zgrajen v letu 1972, novejši del v letu 1984, leta 2002 pa še prizidek s šestimi igralnicami, znaša skoraj 225 tisoč evrov. Sofinanciranje prinaša 100 odstotkov upravičenih stroškov. Skoraj 82 tisoč evrov bo za izdelavo dokumentacije in nepredvidena dela dodala še občina. Za energetsko obnovo Podružnične osnovne šole Sladka Gora je šmarska občina pridobila 85 odstotkov sofinanciranja, preostanek bo prispevala sama in izvedla projekt v skupni vrednosti dobrih 129 tisoč evrov. TV je travo zamenjal nasut pesek, na stebre napeta ponjava pa skrbi, da je vozilo v poletni pripeki varno shranjeno v senci. Kot je povedal podpredsednik društva Živko Beškov-nik, so enemu od krajanov, sicer dejavnemu članu Zarje, odstopili prostor, da si uredi svoje parkirišče. Glede na to, da je parkirni prostor tik ob nepreglednem križišču dveh ozkih ulic, pa je zagotovo veliko manj varen izvoz na cesto. IS Foto: SHERPA 226 kilogramov nevarnih snovi VRANSKO - Občani Spodnje Savinjske doline so v akciji zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, ki jo dvakrat letno organizira Simbio, letos zbrali le 9.378 kilogramov, kar je občutno manj kot lani, ko so zbrali 14. 879 kilogramov nevarnih odpadkov. Na Vranskem je 23 občanov oddalo 226 kilogramov nevarnih snovi, od tega 62 kilogramov zavržene električne in elektronske opreme, 40 kilogramov motornega odpadnega olja, 33 kilogramov premazov lepil in smol, ki vsebujejo nevarne snovi. V zadnjih sedmih letih količine zbranih nevarnih odpadkov v času akcije ves čas naraščajo, letos pa je Simbio, družba za ravnanje z odpadki, v 12 občinah celjske regije na terenu s premičnim zabojnikom zbral 31.500 kilogramov, kar je precej manj kot lani. AK Spomin na celjsko četo ŠTORE - Na Javorniku na Svetini so se v nedeljo poklonili spominu na prvo celjsko četo, ki so jo v tem zaselku ustanovili med drugo svetovno vojno. Od tega dogodka je v nedeljo minilo 73 let. Na dogodek je dolgo spominjala spominska tabla na bližnji hiši, od lani je v bližini spomenik. Ob njem so v nedeljo položili cvetje in se poklonili še s prapori krajevnega odbora zveze borcev za vrednote NOB, občinskega združenja častnikov in območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. V spomin na 20. julij je celjska občina dolgo praznovala občinski praznik. BJ Najboljši v nogometu RADEČE - Mlajši dečki Nogometnega kluba Radeče (U13) so postali prvaki lige Medobčinske nogometne zveze Celje. Zato jim je županja Rafaela Pintarič pred dnevi pripravila sprejem, ki sta se ga udeležila tudi predsednik nogometnega kluba Simon Bolte in sekretar kluba Jernej Čeh. Mladi nogometaši so z odličnimi rezultati v jesenskem in spomladanskem delu lige osvojili prvo mesto v skupini B. Ekipa, ki jo vodi trener Igor Pukl, je edini poraz v sezoni doživela na gostovanju pri velenjskemu Rudarju, kjer je nastopila brez ključnih igralcev. Prvenstvo je končala s 112 doseženimi goli in 23 prejetimi. TV na kratko Kmalu vsi vrtci v enem ŠOŠTANJ - Končuje se gradnja novega vrtca, kar je trenutno največji projekt v občini Šoštanj. Vrtec je doslej deloval na štirih, občasno celo na petih lokacijah v Šoštanju, poleg tega tudi v Topolšici in Gaberkah. S septembrom bodo v novih prostorih vrtca delovale vse šoštanjske enote, kar pomeni, da bo v njem našlo mesto 260 otrok, skupno pa ga obiskuje okrog 360 otrok. Občina Šoštanj gradi vrtec v okviru javno-zasebnega partnerstva, in sicer s podjetjem Esotech. Pred dnevi so na občini podpisali še pogodbo za opremo vrtca. Denar so zagotovili iz občinskega proračuna, izvajalca pa izbrali na podlagi javnega naročila in pogajanj z zainteresiranimi podjetji. Za opremo igralnic, garderob, dodatnih prostorov za otroke in upravnih prostorov v višini več kot 300 tisoč evrov je Občina Šoštanj sklenila pogodbo z ljubljanskim podjetjem Lesnina MG. Za opremo dveh zunanjih igrišč v vrednosti več kot 40 tisoč evrov pa je šoštanjska občina podpisala še pogodbo s podjetjem Koga iz Velenja. RG Obnova skakalnega središča LJUBNO OB SAVINJI - Skakalno središče na Ljubnem mora občina preurediti v skladu z novimi standardi Mednarodne smučarske zveze (FIS), če želi še naprej organizirati tekme smučarskih skokov za ženske. Največja skakalnica, ki omogoča skoke čez sto metrov, je bila zgrajena po FIS-pravilih, a so ta lani spremenili. Po novi zakonodaji morajo preurediti sodniški stolp in žičniško napravo, ki bo na vrh skakalnice popeljala tekmovalce in strokovno osebje. »Skakalnico želimo urediti tudi za poletne skoke in treninge, zato jo moramo preplastiti s plastično maso, ki bo to omogočala,« je želje in načrte razkril župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik, ki upa na finančno pomoč države in sodelovanje vseh občin zgornjesavinjske regije. »Gre za objekt, ki daje ugled ne samo našemu kraju, temveč celotni regiji.« AK Nova igrala za otroke LAŠKO - Družba Thermana, ki praznuje 160 let delovanja, je minuli petek v Zdraviliškem parku namenu predala nove igralne površine. Pri investiciji, vredni 80 tisoč evrov, so podjetju pomagali lokalni partnerji. Sicer je v občini otrokom namenjenih več igral. V občini Laško so otroška igrala urejena skoraj pri vseh enotah vrtca, ob šolah in v nekaterih krajevnih skupnostih. Igrala so večinoma odprta, torej na voljo vsem otrokom, saj si občina prizadeva, da bi bila dostopna za vse uporabnike, je povedal vodja urada za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance na Občini Laško Dimitrij Gril. Že dolgo so si Laščam želeli, da bi bila igrala tudi v Zdraviliškem parku. Nova igrala so postavljena v obliki grajske trdnjave in so okolju prijazna, s čimer družba Thermana sledi zastavljenim ekološkim smernicam. TV Obnova sodišča črno na belem ŠENTJUR - Šentjurski župan mag. Marko Diaci je minulo sredo podpisal pogodbo z izvajalcem del, ki bo obnovil del prostorov okrajnega sodišča, ki so v zgradbi kulturnega doma in so v lasti ministrstva za pravosodje. Občina od konca januarja prenavlja tamkajšnji kulturni dom, ki bo za obiskovalce in ustvarjalce zaprt do konca letošnjega avgusta. Obnova sprva ni bila predvidena tudi za prostore Okrajnega sodišča Šentjur. Po večmesečnih razgovorih s pristojnim ministrstvom je občina dosegla, da bo urejen tudi del, ki ga uporablja sodišče. Sanacija bo zajemala deskanje ostrešja, zamenjavo kritine in kleparskih izdelkov, ureditev strelovoda, zamenjavo stavbnega pohištva, saniranje poškodovanih fasadnih ometov, izdelavo toplotno-izolacijske fasade in drenaže okoli zgradbe. Dela bo financiralo ministrstvo za pravosodje. TV Prosti dve stanovanji KOZJE - Občina je objavila razpis za dodelitev neprofi-tnih stanovanj v najem. Trenutno sta na voljo dve. Vsa, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste izpraznjena ali na novo pridobljena, bodo v najem oddana za nedoločen čas. Rok za oddajo vloge je 4. avgust. Večjega povpraševanja po neprofitnih stanovanjih v občini Kozje ni. Kot je povedal župan Dušan Andrej Kocman, tako tudi ni daljših čakalnih vrst. Občina ima v lasti 40 stanovanj, ki pa so skoraj vsa že oddana. Cene najema le-teh se gibljejo od 40 do 150 evrov na mesec, odvisno od velikosti in starosti. Kot je še dodal Kocman, jih občina vsako leto tudi obnavlja, tako da so dobro ohranjena. JP 20 KULTURA Delavnice modne fotografije z Mimi Antolovič Celje v igri svetlobe Ljubitelji fotografije v iskanju pravih kadrov in znanja Mimoidoče, ki so med 14. in 19. julijem na različnih točkah po Celju nastavljali stative, iskali pravo svetlobo in zorni kot ter obračali objektive, bi zlahka zamenjali za turiste. A vendar so knežje mesto minuli teden zavzeli fotografi, udeleženci že sedme delavnice Celje Fokus. Neža Penca iz Celja se je delavnice udeležila drugič. Kot osnovnošolka se je namreč navdušila nad fotografijo, jo nato za nekaj časa postavila na stranski tir, kot študentka pa je znova obudila svoje zanimanje zanjo. »Zanima me predvsem analogna fotografija, čeprav sem se, odkar uporabljam pametni telefon, razvadila in s seboj ne nosim fotokamere. Najraje v objektiv zajamem stvari, ki me pritegnejo v trenutku, všeč mi je spontana fotografija,« je dejala. Navdušenca nad digitalno fotografijo Janka Rakušo iz okolice Ptuja je na delavnico privabilo spoznavanje novih ljudi in fotografskih tehnik. Od priznanih fotografov je že- 26 udeležencev se je poglobilo v fotografski proces. Sprva so zastavili koncept, oblikovali svojo idejo, nato so se posvetili delu. Ustvarjali so v fotografskem studiu v Pelikanovem ateljeju in na zanimivih točkah v Celju. Tako v središču mesta, v skate parku, na downhill stezi in na drugih mestih. Program delavnice so dopolnila tudi brezplačna predavanja, namenjena tako udeležencem kot najširši javnosti. Ljubitelji fotografiranja so svoj izdelek minulo soboto predstavili v Galeriji Plevnik Kronkowska. S projekcijo serij fotografij in z ogledom dokumentarnega filma, ki je nastajal v času delavnice, pa so pretresli svoje druženje. lel slišati tudi mnenje o svojem delu. Medtem ko je sprva več fotografiral le na potovanjih in ob praznovanjih, se zadnje leto bolj posveča pritiskanju na sprožilec. Od začetnikov do izkušenih Neža in Janko sta primer, da delavnica privablja foto- grafe z najrazličnejšimi zanimanji in različnim predznanjem. Podatek, da so bili mlajši udeleženci dijaki, najstarejša udeleženka pa je štela 67 let, govori o tem, da za fotografijo ni nikoli prehitro ali prepozno. Pet mentorjev je tokrat pokrilo širok spekter znanj o fotografiji, kar je po prepričanji umetniškega vodje programa delavnice Jake Babnik ključ do tega, da je vsak posameznik na delavnici našel to, kar ga je zanimalo. »Konceptualno fotografijo je predaval Peter Rauch, fotografsko reportažo je predstavil Matic Zorman, vmes pa smo izvedeli še več o portretu in komercialni ter modni fotografiji.« Sporočilo vseprisotne fotografije Ker praktično vsi s sabo z mobilnimi telefoni nosimo fotoaparate in je produkcija ogromna, se po Babnikovem mnenju zdi prav, da ljudje znajo prebrati fotografijo, ki jo gledajo. »Tako ne gre le za fotografiranje v neskončnost in shranjevanje na diskih, ampak se vprašamo tudi o sporočilni vrednosti in namenu posnetka.« Ekipa delavnice je udeležencem pomagala pri iskanju lokacij in modelov ter pri njihovem fotografskem ustvarjanju. Ljubiteljem fotografije je bilo na voljo tudi spoznavanje starejših fotografskih tehnik. Mlajšo generacijo je zanimalo delo v temnici, saj ga doslej še ni izkusila. »To je romantika analogne fotografije, zato je veliko udeležencev razvijalo svoje črno-bele filme,« je dejal vodja projekta Matej Gorjup. Pogled skozi temno sobo Poslanstvo delavnice je že od začetka seznanjanje ljudi s camero obscuro. V času delavnice so skozi njo lahko pokukali mimoidoči na Krekovem trgu, na Starem gradu in v atriju Celjskega mladinskega centra. Udeleženci so s takšnimi manjšimi optičnimi napravami tudi fotografirali. Gorjup je dejal, da ta predhodnica fotografije predstavlja v notranjosti počrnjeno sobo ali škatlo z majhno odprtinico, skozi katero vdirajo svetlobni žarki. Na njeni zadnji steni tako nastane obrnjena slika predmeta pred odprtino. To napravo so v renesansi uporabljali umetniki. Z njo so si pomagali pri slikanju, saj to tako ujeli perspektivo. TINA VENGUST Foto: GrupA Punčke Suzane Svent V galeriji železarskega muzeja na Teharjah so odprli razstavo akademske slikarke Suzane Švent. Razstava, ki ima naslov Škarje in platno v rokah, je na ogled do konca septembra. »Prihodnost moramo vzeti v svoje roke, kar omogoča, da bo svetla,« pravi o sporočilu svoje razstave Šventova. To predstavlja v ciklusu slik z naslikanimi deklicami, ki so strah pred prihodnostjo premagale. Suzana Švent, ki je doma z Dobrne, je študij na likovni akademiji končala v za- četku tega leta, vendar ima za seboj pestro slikarsko pot. Prvo samostojno razstavo je pripravila pred sedmimi leti v domačem kraju, pozneje jih je bilo več, prav tako je sodelovala v likovnih kolonijah. Letos je imela najprej razstavo v Centru kulture Španski borci v Ljubljani, februarja je sodelovala na skupinski razstavi velenjskih likovnih umetnikov in oblikovalcev, marca še na fotografski razstavi mladih evropskih umetnikov v Rovaniemiju na Finskem. Nato se je predsta- vila na samostojni slikarski razstavi v galeriji Razstavišča Gorenje v Velenju z naslovom Akti. V Velenju se je predstavila tudi minule dni, in sicer v avli mestne občine. Pred začetkom svoje slikarske poti je bila Suzana Švent najbolj znana kot ša-histka, ki je zastopala našo državo na različnih mednarodnih tekmovanjih. Med drugim je bila mladinska državna prvakinja in je osvojila naslov mojstrske kandidatke. BJ Z razstave slikarke Suzane Švent na Teharjah, kjer predstavlja svet punčk (Šventova je na fotografiji v sredini). na kratko Koncert stare glasbe PODČETRTEK - V cerkvi Marijinega vnebovzetja v Olimju je bil v okviru Festivala Seviqc Brežice koncert priznane zasedbe Antiphonus s Hrvaške. Skupino je spremljal uveljavljeni lutnist Edin Karamazov. Zasedba Antiphonus se je predstavila s sakralnimi deli z začetka 17. stoletja. Kot je povedal umetniški vodja Festivala Seviqc Brežice Klemen Ramovš, je petčlanski vokalni ansambel Antiphonus eden najpomembnejših izvajalcev stare glasbe na Hrvaškem. Festival Seviqc Brežice je danes v Sloveniji sinonim za staro glasbo. V več kot tridesetih letih delovanja si je utrdil svoj ugled tako doma kot v tujini. JP Duhovnost v kartuziji SLOVENSKE KONJICE - V Žički kartuziji, kjer so nekoč živeli menihi kartuzijani, je od začetka julija poletni tabor za duhovno rast. Prvi teden tabora je bil namenjen družinam, drugi srednješolcem, v tem tednu je tam mešana skupina. V psihološki delavnici se med drugim posvečajo umetnosti komunikacije, vprašanju smisla življenja in človekovi svobodni volji. V povezavi s psihološko delavnico je biblična delavnica, tabor spremljajo še likovna in glasbena delavnica, pogovori in sprehodi. Vsak večer pripravijo meditativni obhod znotraj obzidja kartuzije po vzoru kartuzijanov, ki so tam bivali šeststo let. Poletni tabor v Žički kartuziji, kjer udeleženci tudi bivajo, je namenjen duhovni rasti in oživljanju izjemnega kulturnega spomenika. BJ Peli so in igrali VITANJE - V vasi Hudinja nad Vitanjem so pripravili Srečanje ljudskih pevcev in godcev pri sv. Vidu. Nastopilo je osem skupin in posameznikov iz vitanjske občine ter širše okolice. Iz širše okolice so nastopili skupina ljudskih pevcev Stolpnik iz Slovenskih Konjic, ljudski pevci in godci Ajnzarji iz Braslovč in družina Miklavž s Koroškega. Zbrane je pozdravil župan Slavko Vetrih, pred prireditvijo je bila v podružnični cerkvi sv. Vida maša, ki jo je opravil domači župnik Lojze Cvikl. Prireditev je bila pod šotorom pri cerkvi, pripravilo jo je domače Kulturno turistično društvo sv. Vid. Konec avgusta bo društvo organiziralo še prireditev ob 200-letnici Beškovnikove kašče, kulturnega spomenika na Hudinji. BJ KRONIKA 21 Policist štirikrat zadel psa Lastnik psa Bogdan Ivačič: »Streli so bili nepotrebni!« »Kaj bi se zgodilo, če ne bi imel poškodbe hrbtenice in bi pritekel za psom? Ali bi streljal tudi vame? Moj Bull ni nevaren pes, in če je policist mislil, da mora uporabiti kakšno sredstvo, zakaj ni solzivca?« se sprašuje Celjan Bogdan Ivačič. V njegovega psa je streljal celjski policist in ga štirikrat zadel. Dogodek se je zgodil 15. junija ponoči pred Ivačičevim stanovanjem v Delavski ulici. Policisti so na kraj prispeli, ker naj bi jih nekdo obvestil, da je pri Ivačiču dekle, ki so ga starši pogrešali, pravi Ivačič. »Dekle je bilo pri meni, tudi dva kolega, ki sta kasneje odšla. Z dekletom nimam nič, sva prijatelja in ni želelo domov, nismo pa bili ves večer skupaj. Trojica je sama prišla k meni,« začne zgodbo naš sogovornik. »Ob prihodu policistov sem bil pri svojem avtomobilu na dvorišču in psa sem takrat napotil v stanovanje. Ko sem pristopil do policista in vprašal, kaj je narobe, mi je povedal, da so prišli po dekle, in takrat sem šel v stanovanje, da bi prijateljici povedal, da so prišli ponjo. V tistem času je skozi okno nazaj ven - živim v pritličju - skočil Bull. Vse se je zgodilo tako hitro. Še preden sem ga lahko poklical, naj gre nazaj, sem slišal strele,« pravi Ivačič. Dolgotrajno in drago zdravljenje Med pogovorom večkrat obmolkne. Fantu je zaradi psa zelo težko. »Nimaš družine, otrok. In meni je moj pes kot moja družina. Nikoli nikomur ni naredil nič, nikogar ni ugriznil in nikoli ga nisem imel zato, da bi se z njim postavljal,« doda. Nato opiše, kako ga je po policijskih strelih objel in se v šoku sploh ni spomnil, da ima avtomobil. »Želel sem mu samo pomagati. Ko sem Bogdan Ivačič s sliko, na kateri je razviden naboj, ki je še ostal v Bul-lovem telesu. Odstranili ga še niso, ker je prenevarno. policistom dejal, naj mi ga vsaj pomagajo čim prej odpeljati k veterinarju, mi je eden dejal, naj ga odpeljem v Zonzani, kjer bodo >že poskrbeli zanj<,« dodaja Ivačič. Nato je Ivačič sedel v avto in psa odpeljal v dežurno veterinarsko službo v Celju. »Tam sem čakal eno celo uro, preden je prišla dežurna veterinarka,« še pove. Bulla so morali do zdaj dvakrat operirati. Naboji iz policijske pištole so ga zadeli v predel tačk in prsi. Med operacijo so mu morali odstraniti tudi del sapnika, nove operacije niso izključene, en naboj je še vedno v njegovem telesu. Odstranili ga niso, ker bi bilo zaenkrat tvegano. Samo do zdaj so posegi in zdravljenje psa Ivačiča stali že Šivi na prsnem delu. (Osebni arhiv) Bulla najverjetneje čaka še dolgotrajno zdravljenje. (Osebni arhiv) več kot 1.500 evrov. »Pes težko diha, bruha, nikoli več ne bo takšen, kot je bil prej,« še doda. Neustrezno zavarovanje? Zanimal nas je tudi policij ski del zgodbe. Potrdili so, da so se pri Ivačiču oglasili zaradi prijave matere, ki je pogrešala svojo hčer, za katero so izvedeli, da je pri njem. »Ko so policisti prišli do zgradbe, je do njih pritekel pes. 25-letnega lastnika so večkrat pozvali, naj ga prime, umiri in odstrani na varno mesto. Pes je skozi okno skočil nazaj v stanovanje, v nadaljevanju pa se je znova skozi okno pognal na dvorišče in v napadalni in agresivni drži stekel do policista in ga hotel napasti. Policist je, da bi zavaroval svoje življenje, večkrat ustrelil proti psu in ga ranil,« so nam odgovorili na Policijski upravi Celje. S policije so nam poslali še odgovor, da glede lastnika še zbirajo obvestila zaradi suma povzročitve splošne nevarnosti iz malomarnosti. Ivačiču naj bi zaradi »neustreznega zavarovanja psa« izdali plačilni nalog že 17. maja, pri čemer je zanimivo, da tega niso storili pretekli teden. Sicer nam je Ivačič tudi sam povedal, da je plačilni nalog maja dobil, ker je takrat pozabil zapreti okno, skozi katerega je pes skočil ven in bil pred objektom, kjer naj bi se ga ustrašil eden od občanov. »Vsi tisti, ki me poznajo, vedo, da moj pes ni nevaren,« doda. To se vidi tudi v komentarjih na moji Facebook strani, ki jih pišejo moji prijatelji in kolegi,« še pove. Vztraja pri svoji zgodbi, zato se je že obrnil po pravno pomoč. »Ne gre za odškodnino, nikakor, trdim in dokazal bom, da v danem primeru ni bilo nobene potrebe po uporabi strelnega orožja,« še zaključi. SIMONA ŠOLINIC Foto: GrupA Umrl v predoru Celjski policisti spet opozarjajo na večjo previdnost na avtocesti, saj se prometne nesreče na njej v zadnjih dneh vrstijo kot po tekočem traku. Zadnja se je zgodila v nedeljo, ko je v trčenju umrl 35-letni moški. Nesreča se je zgodila v predoru Jasovnik v smeri proti Mariboru. 35-letni voznik je z osebnim vozilom trčil v zid odstavne niše in pri tem dobil tako hude poškodbe, da je na kraju umrl. Okoliščine nesreče še niso povsem pojasnjene, preiskuje pa jih ljubljanska policijska uprava. Kot pravijo na celjski policiji, skupni imenovalec vseh teh nesreč na avtocesti največkrat predstavljajo prevelika hitrost, premajhna varnostna razdalja in utrujenost voznikov, predvsem tujih državljanov. Policisti so na Celjskem zaradi teh kršitev samo letos izrekli že skoraj štiri tisoč kazni, število kršitev pa vsak mesec narašča. Omahnil v globino Na Čreti pri Vranskem se je pred dnevi zgodila nesreča med plezanjem. Plezalec je namreč v steni omahnil in padel več metrov v globino. Reševali so ga člani gorske reševalne ekipe iz Celja. Sicer pa se število nesreč v hribih in gorah v poletnih mesecih strmo poviša. Ker je vreme kljub poletju te dni dokaj muhasto, veljajo še posebna opozorila glede večje previdnosti. Ravno sprememba vremena ključno vpliva na nastanek nesreč. Nekateri planinci so nepremišljeni in se v hribe ali gore odpravijo pomanjkljivo opremljeni, najpogosteje z neprimerno obutvijo. Gorski reševalci in gorski policijski reševalci opažajo vedno več ljudi, ki vodijo otroke po nezavarovanih planinskih poteh, pri čemer starši ne poskrbijo, da bi bili otroci dovolj dobro opremljeni. Kadar se v gorah zgodi nesreča, je treba po klicu na pomoč ostati na tistem mestu, kjer se je nesreča zgodila, saj le tako reševalne ekipe poškodovane hitro najdejo, opozarjajo pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Kadar gre v reševalno akcijo helikopterska ekipa, traja v Sloveniji takšno reševanje uro in več. In reševanje je glede na različne terene tudi nevarno. Samo na Celjskem so morali reševalci v gorah letos posredovati že sedemkrat. Mirno Pivo in cvetje Nesreča v predoru Jasovnik. Na kraju so posredovali tudi celjski poklicni gasilci in domžalski policisti, ki imajo skupno dežurno ekipo v avtocestni bazi na Vranskem 24 ur na dan. (Foto: PGE Celje) Zato bodo v naslednjih dneh in tednih nadzor na avtocesti še dodatno poostrili. Letošnja prireditev Pivo in cvetje je minila brez večjih kaznivih dejanj in kršitev, so sporočili s Policijske uprave Celje. V primerjavi s preteklimi leti so policisti zaznali manj kršitev tudi v cestnem prometu. Zaradi kršenja javnega reda in miru so morali posredovati 28-krat, vsem kršiteljem pa so izdali plačilne naloge. Pridržali so samo dve osebi, in sicer zaradi alkoholiziranosti. Šlo je za manjši incident, saj se nista hoteli umiriti. V dveh primerih so obravnavali tatvino registrskih tablic, nekaj oseb je prijavilo tudi tatvine mobilnih telefonov in torbic s kolesa, nek šaljivec je s seboj odnesel tudi senčnik. V času prireditve v Laškem se je zgodila tudi nesreča na eni od naprav v lunaparku, vendar je tuja krivda izključena, prav tako nihče ni bil huje poškodovan. SŠol 22 ŠPORT Neponovljiva tekma, možna le v nogometu Celjani prvič prejeli aplavz po porazu - Največkrat so slišali: »Glave gor!« Pred začetkom 24. sezone v 1. slovenski nogometni ligi so Celjani, ki so poleg Mariborčanov in Novogoričanov vseskozi med elito, načrtovali maščevanje Zavrču za tri prvenstvene poraze v minuli sezoni. Pred uvodnim obračunom so bili na lestvici (brez točk) izpisani na vrhu zaradi abecede, glede na prikazano pa bi si zaslužili, da bi po prvem krogu tam tudi ostali. Kaj lahko bi imeli najboljšo razliko v zadetkih, saj so kar štirikrat zatresli okvir gostujočih vrat, si priigrali še dve izjemni priložnosti, izvedli kopico nevarnih strelov, nakar so v zadnjih sekundah imeli možnost zadeti še iz enajstmetrovke. Izkupiček? Čista ničla. Žoga ni hotela v nasprotna vrata, višek prekletstva, ki si ga je težko razložiti, pa je tudi prejet gol. Z več kot 30 metrov oddaljenosti je izjemno sprožil Nikola Šafaric. Tudi tedaj je žoga stresla okvir vrat, a se je za razliko od domačih strelov odbila čez golovo črto proti drugi vratnici. Neponovljiva tekma, redko videna. Nogomet zna biti krivičen. Zato je - ponavljamo obrabljeno frazo - tako zanimiv. Odkritje Valon Ahmedi Če je bilo pred prejšnjo sezono jasno, da bo Amel Mujčinovič branil le tedaj, ko bo pač treba (in to je tudi storil v končnici prvenstva), so se po njej v klubu odločili, da bo podobno vlogo igral dolgoletni kapetan in rekorder po številu nastopov v 1. SNL Sebastjan Gobec. Steber moštva Igor Jugovic je še poškodovan, Matic Žitko pa je moral le gledati tekmo zaradi kartonov. Pogumni trener Simon Rožman nam je na zadnjem treningu zaupal, da bo Miha Zajc igral kot zadnji vezist. Prepričeval nas je, da je sposoben za odgovorno nalogo. Gre za igralca, ki je zelo domiseln, sposoben z nogami slediti svojim nakanam. Rožman je na premieri predstavil kar tri novince v ekipi. Na desni strani obrambe sta bila malo znana Tilen Klemenčič in prodorni Marko Jakolič, vse pa je šokirala nova »celjska desetka«, Albanec z italijanskim potnim listom Valon Ahmedi. Če bi bilo »nemško--brazilskih« 7:1, bi zvonili telefoni za Verbiča, Zajca, tudi Ahmedija in še koga. Tako pa je pred mladeniči v nedeljo pot v Domžale ... Celje (4-2-3-1): Kotnik -Vidmajer, Krajcer, Klemen-čič, Jakolič - Vrhovec, Zajc - Verbič, Ahmedi, Bajde -Žurej. Igrali so še Miškic, Rajsel, Zbičajnik. Osmoljenci Remija torej prejšnji konec tedna ni bilo. Najbližje so mu bili Celjani, saj so v zadnji sekundi tekme zapravili enajstmetrovko. Priigral jo je Ahmedi, izvedel pa Benjamin Verbič. Utrujen je preveč očitno zavrtel stopalo in daleč najboljši igralec Zavrča Marko Ranilovič je poletel v pravo stran. Po 1. polčasu so mnogi gledalci, čeprav je bilo 0:0, s ploskanjem nagradili svoje ljubljence ob odhodu z igrišča. To smo že videli. Tega, kar se je zgodilo po »tragičnem« strelu Verbiča, pa še ne. 15 do 20 gledalcev je počakalo, da se je umirila glasba iz ozvočenja, nato pa iskreno pohvalilo celjske nogometaše za odlično predstavo. V sekundi enajste minute se je žoga dvakrat odbila od okvirja vrat, po strelu Verbiča in Krajcerja, podajalec pa je bil novi kapetan Blaž Vrhovec: »Ne, takšne tekme se ne spominjam. Zdi se mi, da ni bilo več poglavitno znanje, temveč pomanjkanje športne sreče, ki je ni bilo niti za kanček. Ne morem verjeti, da se niti enkrat žoga ni odbila v mrežo. Menim, da se nam bo vse skupaj prej ali slej vrnilo in da lahko gremo proti naslednji tekmi z dvignjeno glavo. Prikazali smo dobro igro. Prejeli smo gol s precejšnje razdalje, zapravili enajstmetrovko. Toda to ni bilo odločilno. Obračun bi morali odločiti v uvodnih 30 minutah. Škoda ne le za eno, temveč za tri točke.« Priložnosti niso dovolj Mislili smo, da smo že videli vse, kar je možno v nogometu, a smo se zmotili. Tisoč gledalcev je zapustilo Areno Petrol, trenerja pa sta morala razpredati s predstavniki medijev. Upravičeno je užival in od sreče sijal Željko Orehovec: »V prvem delu, ko so nas Celjani pritisnili pred gol, smo >živeli< na račun vratarja Raniloviča. 19-letni Valon Ahmedi je navdušil že na prvi uradni tekmi v celjskem dresu. Izidi 1. kroga 1. SNL: Celje - Zavrč 0:1 (Šafaric), Maribor - Rudar 1:0 (Viler), Radomlje - Koper 1:2, Gorica - Domžale 0:1 in Olimpija - Krka 3:1. Imeli smo srečo, da golov do odmora ni bilo. Predvidevali smo, da če bo še dolgo 0:0, bo to vsekakor voda na naš mlin, saj bodo gostitelji vse bolj živčni. Temu primerno smo se postavili in uspeli.« Mlado celjsko moštvo je navdušilo z igro, žal pa za to ni bilo nagrajeno niti s točko. »Svoje fante moram pohvaliti. Nakazali smo način, po katerem bomo igrali pod mojim vodstvom. Zanimajo me zgolj napadalen nogomet, agresivnost, lakota za priložnostmi. Slednje bo seveda treba realizirati,« je z grenkobo prvi del zaključil Rožman. »Zavedal sem se, da vseh 90 minut ne bomo odigrali v istem ritmu. A doseženi gol bi nam podaril dodatno energijo in zagon. Ni ga bilo, prelomen trenutek se je žal pripetil na drugi strani. Navkljub potrtosti smo si priigrali enajstmetrovko in možnost za osvojitev točke, ki bi nas glede na zaplet zadovoljila. Tudi z bele točke ni šlo. Zato sem z rezultatskega vidika zelo nezadovoljen.« Prvenstvo bo še zelo dolgo. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Liga Medobčinske nogometne zveze Celje se bo začela 30. avgusta. V njej bo tekmovalo deset klubov: Odred Kozje, Kovinar Štore, Mozirje, Brežice, Rogaška, Šoštanj, Vojnik, Vransko, Žalec in Zreče. Devet krogov bo odigranih jeseni, devet pa spomladi. Pokalno tekmovanje MNZ Celje pa se bo začelo 3. septembra. Boljša le svetovna rekorderka »Izgubili smo, boleče je, grozno. Toda dobili smo Valona Ahmedija,« je skozi zobe iztisnil predsednik NK Celje Stevan Džordževič. Branilec Marko Krajcer je pričakal žogo, ki se je po Verbičevem udarcu odbila od prečke, in jo poslal - v vratnico ... Članica celjskega Atletskega društva Kladivar Martina Ratej je v petek potrdila, da je tekoča sezona najboljša v njeni karieri. Na diamantni ligi v Monte Carlu je v metu kopja osvojila drugo mesto. Njen najboljši dosežek je v drugi seriji znašal 64 metrov in 58 centimetrov. Zmagala je Čehinja Barbora Špotakova, svetovna rekorderka in dvakratna olimpijska zmagovalka, ki ima zdaj v seštevku dosežkov v disciplini 12 točk, Ratejeva pa na drugem mestu 10. Preostali sta še dve tekmi diamantne lige, 24. avgusta v Birminghamu in 5. septembra v Bruslju, kjer bodo na razpolago dvojne točke (za zmago 8, za drugo mesto 4, za tretje 2). Martinin trener Andrej Hajnšek je bil zelo zadovoljen s tehnično izvedbo najboljšega meta in napoveduje nadaljnji boj za prvo mesto! Celoten strokovni štab se je v ponedeljek odpravil na Roglo, kjer bo Ratejeva trenirala do državnega prvenstva. V nedeljo, 3. avgusta, Hajnšek pričakuje lov na državni rekord v Celju. DEAN ŠUSTER, foto: SHERPA Martina Ratej se je v Monte Carlu veselila brez svojega trenerja Andreja Hajnška. ŠPORT 23 «« ■ I v ■ v Gorenje bo močnejše Tako trdi direktor velenjskega rokometnega kluba Tomaž Juršič Na vodilnem položaju je od maja 2012. Ko so mu ponudili mesto direktorja, je bil pomočnik trenerja članske ekipe Branka Tam-šeta. 39-letni Juršič se je zgodaj sprijaznil, da ne bo rokometni as, in je že kot gimnazijec deloval v športni šoli, ki jo je vodil Miro Požun. Tedanji predsednik RK Gorenje Franc Plaskan mu je ponudil delo trenerja pri mlajših selekcijah. Kasneje je postal selektor slovenske kadetske reprezentance, tri generacije je popeljal na velika tekmovanja. Letošnjo ekipo Gorenja je zgodaj sestavil, tako da se je lahko z dopusta ob morju na dan priprav pripeljal pred Rdečo dvorano. Na rokometnih igriščih in predvsem ob njih smo vajeni marsičesa. Vseeno nas je presenetilo, da ste nenadoma ostali brez lige prvakov. Kako, zakaj? Še 18. junija sem dobil zagotovilo, da bomo znova igrali med elito, da ima Slovenija še vedno dve mesti. Dva dni kasneje pa so se veljaki EHF zbrali v Umagu. Začelo se je šušljati, da se lahko zgodi marsikaj. In res. Poslali so dopis, da za nas ni prostora. Bili smo šokirani. To ni bil edini udarec, kajne? Drži, dva smo prejeli v kratkem času. Ekipo smo namreč sestavili tudi za igranje v ligi Seha. Vodstvo mednarodne regionalne lige je začelo izsiljevati, skupaj Tomaž Juršič s Celjani in z Mariborčani smo bili v Zagrebu usklajeni in enotni ter smo jim obrnili hrbet. Je spomin na izgubljeno državno prvenstvo še boleč? Če bi nam kdo pred začetkom prejšnje sezone ponudil možnost, da bo o prvaku odločala tekma zadnjega kroga v Velenju, bi takoj sprejeli. Zapustilo nas je kar osem uveljavljenih igralcev. Potem se je zavrtelo proti pričakovanjem, igrali smo odlično. Zato nas malce jezi, da smo zapravili točkovno prednost. In izgubili ligo prvakov, čeprav tega tedaj niste vedeli ... Zato smo zdaj poslali pismo RZS in EHF. Poudarili smo, da morajo biti pravila določena vnaprej. Minus so nam na Dunaju dodelili za slabši obisk Rdeče dvorane. Če bi to vedeli, bi znižali cene vstopnic ali celo brezplačno povabili ljubitelje rokometa na tekmo z Aal-borgom. V EHF se tudi ne zavedajo, da ima Velenje le 25 tisoč prebivalcev. No, dvorana je bila polna na tekmah s Hamburgom, Flensburgom, PSG-jem, z La Riojo ... ... ko je blestel Staš Sku-be. Kdo se je najbolj zanimal zanj? Resnih ponudb ni bilo. Povpraševal je Silkeborg. Nočem omalovaževati norveškega kluba. Menim pa, da si Staš zasluži precej boljšo sredino. So izvedeli za višino odškodnine? Niso, ker sploh nismo hoteli preiti k podrobnostim. Staš ima še dveletno pogodbo, je motor ekipe in želeli smo ga zadržati. Silkeborg je ponudil 80 tisočakov. Videli bomo, kolikšen bo znesek v začetku naslednjega leta. Tokrat ekipe niste veliko spreminjali. Ker se je koroški duh pri nas dobro obnesel, nas je okrepil krožni napadalec Blaž Kleč. Veliko pričakujemo od reprezentančnega vratarja Klemena Ferlina. Drugi dan priprav se je pridružil 20-le-tni črnogorski levi zunanji napadalec Miloš Božovič. Zelo mlad se je odpravil k Ciudad Realu in dve sezoni vadil pod taktirko Talanta Du-šebajeva, nato je dve leti igral za Valladolid. Je raznovrsten, lahko napada tudi s sredine. Najodmevnejša okrepitev je desni zunanji napadalec, Po- ljak Michal Szyba. Ekipa je močnejša od lanske. Gorenje daleč naokoli slovi po »skavtingu«. Na katere igralce, ki so k vam prišli kot neuveljavljeni, najprej pomislite? Rutenka, Vukovič, Zrnič, Čupič, Bezjak, Dolenec, Gaber, Melič. Kdo bo njihov naslednik? Kar se tiče Slovencev, Aleksander Špende. Kdaj je zadnji rok, da izveste, ali boste na kvalifikacijskem turnirju v avstrijskem Hardu nadomestili ukrajinskega predstavnika? V polfinalu bi igrali z italijanskim Fasanom, nato pa z boljšim med portugalskim Portom in domačo Alpho. Na Dunaju so rekli, da bodo odločitev sporočili do 20. julija. Ne duha ne sluha ni o odgovoru. Ne naslajamo se nad dogodki v Ukrajini, toda moramo vedeti, kje smo. Sezona bo zahtevala več vrhuncev forme. Turnir v Avstriji bo 6. in 7. septembra. O prvaku bo zagotovo odločitev padla šele v maju. Mariborčani bodo še bolj enakovredni, Celjani imajo zelo dobro ekipo. Težje je ubraniti naslov kot ga osvojiti. Všeč mi je nov sistem tekmovanja na izločanje. Finančno stanje? V zadnjih dveh letih smo bili zelo pridni. Plače so redne, vsak mesec pa še vedno namenjamo denar za stare grehe. DEAN ŠUSTER Foto: DŠ Tudi Velenjčanki v Zürich Velenjski atletinji Nina Djordjevič in Maja Miha-linec sta na mitingu v Ka-pfenbergu na avstrijskem Štajerskem izpolnili normi za nastop na evropskem prvenstvu avgusta v Züri-chu. Djordjevičeva, ki je pred poroko nastopala s priimkom Kokot, je v skoku v daljino zmagala z osebnim rekordom 6,58 m in za tri centimetre presegla normo. Tedaj je veter pihal precej ugodno, s hitrostjo metra na sekundo. Normo za prvenstvo Stare celine v Švici je izpolnila tudi Mihalinčeva v teku na 100 metrov, s časom 11,55 sek in vetrom 1,3 metra na sekundo. Obe tekmovalki poleg nastopanja za velenjski klub in študija na ameriških univerzah druži tudi to, da sta najboljše izide kariere dosegli nekaj sezon po vrnitvi iz Združenih držav Amerike. Trije iz Kladivarja Od atletov celjskega Kla-divarja so norme za EP izpolnili Robert Renner v Nina Kokot pred polno tribuno na velenjskem štadionu skoku s palico, Martina Ra-tej v metu kopja in Marina Tomič v teku na 100 metrov z ovirami, blizu cilja pa je Mitja Krevs v teku na 1.500 metrov. Tomičeva se je za nameček na mitingu v švedskem Sundsvallu tretjič v svoji karieri spustila pod magično mejo trinajstih sekund. Njen tek na 100 m z ovirami je trajal 12 sekund in 95 stotink, a z dosežkom ni bila povsem zadovoljna: »Štartala sem slabo in vodilno ujela ter prehitela šele po Matej Krušič (desno) in Mitja Nikolič Zdovčeva četa v Rogaško Slatino V izbrani vrsti tudi Matej Krušič in Mitja Nikolič drugi oviri. Nato sem s kolenom zadela deseto oviro. To pomeni, da imam kljub dobremu času še precej rezerv.« Državno prvenstvo bo 2. in 3. avgusta v Celju. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (SHERPA) Slovenska moška košarkarska reprezentanca se je na svetovno prvenstvo v Španiji začela pripravljati v Zrečah. Selektor, Konjičan Jure Zdovc, ima na voljo 17 igralcev, med katerimi bo pred koncem priprav določil dvanajsterico, ki bo branila naše barve na SP. Zdovc je iz B-reprezen-tance vpoklical tudi Celjana Mateja Krušiča in v pretekli sezoni člana Rogaške Mitjo Nikoliča. Nagrada za trdo delo Dvojec Krušič-Nikolič je v preteklih tednih pustil viden pečat v B-reprezentanci, ki jo je Košarkarska zveza Slovenije letos sestavila prvič. Po dobrih predstavah, predvsem na turneji po Kitajski, sta omenjena igralca kot potrdilo za trud in zelo dobre predstave dobila Zdov-čevo povabilo. »Vesel sem, da sem med najboljšimi košarkarji Slovenije. Zdaj moram trdo delati in se prikazati v svoji najboljši luči. Občutki so čudoviti. Želim napredovati,« je z navdušenjem pripovedoval Krušič. Nikolič pa je pristavil: »To je fenomenalno. Kaj drugega težko rečem, saj je prav vse na vsakem koraku super. To je nova in izjemno velika izkušnja zame. Odlično se počutim na tem zagotovo veliko višji ravni, kar je dobra naložba zame za prihodnost.« Oba se na pripravah A-reprezentance enakovredno kosata s preostalimi reprezentanti. »Vpoklic sta si zaslužila. Zelo sem zado- voljen z njuno vključitvijo, znanjem, zbranostjo in odnosom. Saj veste, kako je, ko pokličeš igralce in te za marsikoga skrbi, kako se bo znašel in bo morda trening zaradi njega trpel. Vesel sem, da sta se dobro vklopila,« je dejal 47-letni Zdovc. Vrnitev v domače okolje Zdovc je sicer trener turškega Gaziantepa. »Zelo lepo se je vrniti domov, ko vidiš nekatere obraze, ki jih že dolgo nisi. Tudi tiste, s katerimi si bil skupaj kot otrok. Je pa bilo zanimivo, ko sem katerega od treningov začel kar v angleščini. Dobesedno te tujina povleče v to, da potem tudi v domovini nadaljuješ v podobnem slogu.« Kakšna je klubska prihodnost Mateja Krušiča in Mitje Nikoliča? »Razplet je zelo blizu. Ponudbe imam tudi iz tujine. Vse imam na mizi, le pravilno se bo treba odločiti,« je priznal Krušič. »V Rogaški Slatini so mi dejali, da so mi vrata na široko odprta, a sam se želim preizkusiti še kje drugje, saj se zavedam, da lahko stopim še stopničko višje. Na turneji po Kitajski sem videl, da se lahko kosam z evropskimi igralci, zato upam, da bom našel ustrezen klub.« Slovenija bo v Rogaški Slatini odigrala dve tekmi, danes s Kanado, v soboto pa z Ukrajino (obe ob 20.05). Žal je moral selekcijo zaradi poškodbe zapestja zapustiti Šentjurčan Luka Lapornik. MITJA KNEZ Foto: arhiv NT 24 RADIO, KI GA BEREMO 190.6 95.1 95.9 100.3 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. GHOST - ELLA HENDERSON 2. HOME - NAUGHTY BOY FT ROMANS 3. LIVE IT UP - COLBIE CAILLAT 4. LOVES ME NOT - CHRIS CAB 5. CLICHE LOVE SONG - BASIM 6. LOVE RUNS OUT - ONE REPUBLIC 7. DARK SUNGLASSES -CHRISSIE HYNDE 8. LITTLE GIRL EYES - DINO MFU & SLICK BEATS FEAT. JUSTIN TAYLOR 9. AFTERLIFE - INGRID MICHAELSON 10. MAPS - MAROON 5 (4) (5) (4) (3) (4) (1) (2) (3) (2) (1) DOMAČA LESTVICA 1. NENAVADNO JE OK - KING FOO (5) 2. SEN ZNALA JES - RUDI BUČAR & FRČAFELE 3. LJUBAVI (UNPLUGGED) -LEELOOJAMAIS 4. MEN VSE - CAZZAFURA FT. SENIDAH 5. TO JE PLAN - FLORA & PARIS 6. BLUES IN VINO - NUŠA DERENDA 7. ŽIV - TRKAJ FEAT. TONI 8. ZA TVOJ NASMEH - NIKKA 9. EGON - SMAAL TOKK 10. RAZPRODAJA - MANOUCHE FEAT. KLEMEN KLEMEN (1) (2) (3) (7) (4) (2) (1) (4) (3) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: CHANDELIER - SIA SHE CAME TO GIVE IT TO YOU - USHER FEAT. NICKI MINAJ PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: DEJ OSTAN (GEORGE CLOONEY) -CARPE DIEM ČISTO NA DNU - FAUŠ DUR & DARE KAURIČ Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Če je novinarski poklic za nekatere že sam po sebi dovolj razburljiv, to ne velja za Anjo Kovačič, ki je šele med oblaki nad Sečovljami našla pravo mero adrenalina. (Foto: osebni arhiv) Takšne in drugačne strasti r Če smo v prejšnji številki na radijski strani Novega tednika predstavili »športno sekcijo« našega uredništva, smo se tokrat osredotočili na podmladek oziroma na nove moči, ki so v zadnjih mesecih okrepile redakcijo Novega tednika in Radia Celje. Robert Gorjanc je z velikim zanimanjem spremljal letošnje svetovno prvenstvo v nogometu. Navijal je za Brazilijo, ki je žal klavrno končala. Mu je pa zato v uteho dres brazilskega kluba America Mineiro iz Belo Horizonteja, ki je tudi bilo eno od prizorišče svetovnega prvenstva. Dres je dobil ob gostovanju tega kluba v Celju leta 1998. Pričujoča fotografija pa je nastala na razstavi nogometnih dresov v Muzeju novejše zgodovine Celje. (Foto: osebni arhiv) tedenski spored radia celje ČETRTEK, 24. julij_ 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 25. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 26. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 27. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Janko Rode, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 28. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Janko Rode, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 29. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 30. julij 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 Sobota, 26. julij 10.00 do 13.00 KREKOV TRG Z LUTKO OKOLI SVETA IN PROJEKT SKUHNA Nedelja, 27. julij 11.00 do 18.00 MESTNA PLAŽA CELODNEVNA ANIMACIJA: VZAJEMKO NA OBISKU Torek, 29. julij 20.30 VODNI STOLP SVET V MESTU: KONCERT VITO MARENČE FLAMENKO TRIO Vito Marenče, kitara / Nino Mureškič, tolkala / Ana Pandur Predin, ples, ploskanje. Zavod Celeia Celje Sreda, 30. julij 18.00 MESTNA PLAŽA USTVARJALNA DELAVNICA Četrtek, 31. julij 18.00 MESTNA PLAŽA SONCE, DEŽ IN MAVRICA Avtorica pesmi in izvajalka: Tamara Laganin - Kranjec ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje Poletje v CELJU, knežjem mestu wmvxeieia.info FB V Celju smo face Organizatorji si pridržujejo pravico do spremebe programa. ZAVOD CELEIA CELJE Ä57M IMdiM (TJJK Ekskluzivni pokrovitelj v tiskanem mediid; Pokrovitelji: etefclro5*gnal i* banka celje i VZAJEMNA juriK.ü rami, KUPIM PRODAM SADNI mlin z enofaznim motorjem in krožno žago s trifaznim motorjem, 2,2 KW, prodam. Telefon 040 575-924. 2102 KUPIM TRAKTOR: Zetor, Ursus, Imt, Deutz, Tomo Vinkovič, Štore, Univerzal, letnik ni pomemben, kupim. Telefon 031 678-130. POSEST MOPED avtomatik, brez registracije in čelade, hitrost 25 km/h, star 3 mesece, prodam. Telefon 041 577-714. 2032 PRODAM POŠKODOVANO vozilo ali vozilo v okvari, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 040 325-128. p RABLJENO osebno vozilo, od letnika 2000 ali skuter, 50 ccm, kupim. Telefon 041 708-497. Š 161 STROJI OBNOVLJENO hišo v Šempetru, nova oprema, vseljivo takoj, prodam. V račun vzamemo stanovanje, cena 96.000 EUR. Telefon 031 493-944. 786 t rig lav Simbfo HIDRAVLIČNO stiskalnico za sadje, 150 l, prodam. Telefon 041 530-885. 1970 STISKALNICO za grozdje ali sadje prodam ali zamenjam za drva. Telefon 031 841-800. 1977 KOSILNICO BCS, s sedežem, 9 KM, kosa 127 cm, v dobrem stanju, zelo ugodno prodam. Telefon 031 640-415. 2075 LESNO obdelovalni stroj, primeren za mizarje, prodam. Telefon (03) 5461-764. 2084 ROČNI mlin pecljalnik za grozdje prodam. Telefon 031 837-492. 2098 jutut™ i astroioglnja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po cenike vašega operateije STAREJŠO hišo z lokalom ugodno prodam. Telefon 041 550-543. 2010 RADEČE, Svibno. Prodamo stanovanjsko hišo 183 m2 (stavbišče), »marof« 338 m2 (stavbišče), kozolec s kletjo 70 m2 drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29.431 m2, travniki in njive 29.385 m2, cena 49.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodam objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, cena 59.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 109.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. CELJE, Ronkova. Prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansar-da, 123,40 m2 neto tlorisne površine skupno 413 m2 stavbnega zemljišča priključki: elektrika, voda, kanaliza cija, kabelska TV, cena 149.800 EUR Informacije po telefonu 041 708-198 n NOVA Cerkev, Lemberg. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Lemberg pri Novi Cerkvi 9/b, 121,90 m2 neto tlorisne površine, s kletjo, odprtim balkonom, shrambo, kurilnico ter odprto teraso in pripadajoče zemljišče: travnik v izmeri 132 m2, travnik v izmeri 1.416 m2, travnik v izmeri 314 m2, pašnik v izmeri 111 m2, ogrevanje na kurilno olje ali trdo kurivo, priključki: elektrika, voda, telefon, cena 68.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŠENTJUNGERT. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Šentjungert 23, 83,40 m2 neto tlorisne površine, z odprtim balkonom, kurilnico in garažo, zidanico s kletjo 16,60 m2 neto tlorisne površine, 973 m2 pozidanega in 19.296 m2 kmetijskega ter gozdnega zemljišča. V hiši obnovljeno ogrevanje na bioma-so. Priključki: elektrika, voda, telefon, internet. Prodajna cena: 77.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n UMMM> živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba _____ pn(;FR|U|„ naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih A>fri 1 qfVif «frcuain oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti AKCIJ SE WE SESTEVAJO tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. S POPUSTOM NA KARTICI pizz&tia/ ^Veacma/ SKINAUT SMUČARSKA SOLA CELJSKA If© -C4> informacije 041 61G 464 SLADA TH50VSKD PODJETJE, d. a. o. ßRGX€&T 111 jcniiuRo.i~.DMui.« do° SlYinRJE b|A"M>n (Ml THERM AN A d.d. HOTELI I MEDICINA | WELLNESS I KONGRESI lesnina, (xxxB TOPFIT center za zdravje in rekreacijo taberh< (delo na kmetiji za plačilo), kjer sem pomagala pasti krave, naučila pa sem se tudi mol-sti,« pove Zdenka. Delo na kmetiji je hitro vzljubila. Otroci so imeli radi sladko Kdaj je začela peči piškote in krušne dobrote? Pri osemnajstih letih se je udeležila večdnevnega kuharskega tečaja, kjer se je navdušila nad peko. Izpopolnjevala pa se je tudi ob svojih treh otrocih, saj pravi, da so zelo radi jedli sladko. Na ocenjevalni prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju sodeluje že od leta 1992. »Pa sem dobila dve zlati priznanji in eno srebrno, tako da ni bilo znaka kakovosti, in spet eno srebrno in dve zlati priznanji. Zdaj sem pa končno imela srečo, da sem za domače krhke piškote prejela zlato priznanje tri leta zapovrstjo in s tem znak za kakovost,« smeje pove Zdenka. ne gre na tržnico, se ji zdi, kot da ji nekaj manjka. Navadila se je namreč na »ropot« na tržnici in na klepete s strankami. »Saj je pomembno, da nekaj zaslužiš, vendar je največ vreden tisti pozitiven občutek, ko se stranke vračajo in so zadovoljne,« pove Zdenka »Zelo verjamem v rek dobro z dobrim, slabo s slabim. Če pečeš, ko si slabe volje, ti pecivo zagotovo ne bo uspelo,« nas je opozorila Zdenka Orozel. Rezanci, kruh, piškoti, potica ... Zdenka ima od maja letos registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji. Ob ponedeljkih ponavadi dela domače rezance. Ob petkih peče za prodajo na velenjski tržnici. Kruh, potice, piškote, krape, vse, kar ji »pade na pamet«. Ob sobotah zjutraj vstane zelo zgodaj, že ob dveh, da speče kruh, žemljice, rogljič-ke, kajzerice in sirove štruč-ke. Vse to z namenom, da so strankam pravočasno na voljo sveži pekovski izdelki. Orozlova na tržnici prodaja že osem let. »Na začetku mi je bilo nerodno tam stati in prodajati, zato je prve tri tedne prodajala hči. Potem mi je rekla: Veš, mami, stranke bi rade videle tistega, ki peče<,« se spominja Zdenka. In tako je začela tudi sama prodajati. Zdaj, kot pravi, se ne vidi več v čem drugem. Če kdaj v soboto in doda, da sama prisega na pošten odnos. Stranko lahko samo enkrat okrog prineseš in nikoli več, še poudari. Stranke v zadnjem času največ povprašujejo po žemljah, rogljičkih, kmečkem kruhu. Čeprav ni čas krapov, povprašujejo tudi po njih. »Krofi so okrogli, krapi pa štirioglati, enkrat prerezani,« razliko pojasni Zdenka. Tudi njej se zdi kar malo »čudno«, da si stranke želijo krape poleti. A kot pravi, se jim je treba prilagajati. Maslo in ne margarina Zakaj so njeni krhki domači piškoti tako posebni? Kot obrazloži Zdenka, so njeni piškoti, za katere je prejela znak kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, boljši od drugih, ker so iz kakovostnih sestavin, niso presladki, pri čemer so narejeni izključno z domačo belo Zdenka sodeluje na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju že od leta 1992. Že večkrat je za svoje izdelke prejela srebrna in zlata priznanja. Letos pa je končno prejela še znak kakovosti za domače krhke piškote. Za domače rezance Zdenka porabi od 20 do 30 jajc na teden. Jajca so od domačih kokoši, zato naj bi bili njeni rezanci bolj okusni kot tisti iz trgovine. AKCIJA 39 Zdenka peče izključno v krušni peči. Za podkuriti uporablja dračje iz vinograda. Nato v peč naloži dve košari bukovih drv, ki gorijo približno dve uri. Potem razgrne žerjavico in jo pusti pri miru približno 45 minut. Peč je pripravljena za peko. »Včasih poiščem recept tudi v tej knjigi iz leta 1953. Ti recepti so zares uporabni. Notri najdeš vse, od juh, prikuh do likerjev,« je povedala Zdenka Orozel. Kot pravi Zdenka, dobrega kruha ne naredi zgolj dobra roka. Potrebne so tudi kakovostne sestavine. Zdenka nam je zaupala kar dva sladka recepta, in sicer recept za jabolčne sanje in recept za biskvit s sadjem, ki ga je pri petnajstih letih prejala od prijatelja, ki je končal kuharsko šolo. Pravi, da ga velikokrat uporablja, največ pa ga je takrat, ko so bili otroci še majhni. Biskvit je enostaven za pripravo, ni presladek in je hitro narejen. Na levi strani so koščki jabolčnih sanj. Na desni je ajdova potica, na katero je Zdenka še posebej ponosna. Recepta nam ni želela izdati, saj ga je »skreirala« sama. Jabolčne sanje Potrebujemo: 4 jajca 2 jogurtova lončka sladkorja 2 vanilina sladkorja 2 jogurtova lončka mleka 1 jogurtov lonček olja 2 jogurtovega lončka pšeničnega zdroba 4 žlice bele moke 2 pecilna praška 20 dkg mletih orehov 10 dkg rozin 1 kg naribanih jabolk Preliv: 10 dag masla 13 dag sladkorja v prahu 10 dag jedilne čokolade 6 žlic ruma Postopek: Stepemo jajca, sladkor in vanilijev sladkor. Dodamo mleko, olje, pšenični zdrob, moko, pecilni prašek, mlete orehe, rozine, naribana jabolka. Premešamo. Maso vlijemo v namaščen večji pekač (ali obložen s papirjem za peko). Pecimo 30 minut na 180 stopinj Celzija. Pecivo ohladimo in prelijemo s čokoladnim prelivom. Tega naredimo tako, da na sopari stopimo jedilno čokolado, maslo in sladkor v prahu. Dodamo tudi rum. Biskvit s sadjem Potrebujemo: 15 dag masla 20 dag sladkorja v prahu 5 rumenjakov 5 beljakov 1 dcl mleka 2 žlici ruma 1 vanilin sladkor 35 dag moke V pecilnega praška malo naribane limonine lupine sadje (slive, marelice, jabolka, breskve, hruške, borovnice) Postopek: Maslo in sladkor stepemo, da narasteta. Dodamo rumenjake, mleko, rum, vanilijev sladkor, moko in pecilni prašek ter nari-bano limonino lupino. Na koncu dodamo še sneg beljakov. Maso vlijemo v namaščen manjši pekač (ali obložen s papirjem za peko). Po testu razporedimo sadje. Pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj Celzija od 25 do 30 minut. moko iz mlina, maslom, vani-lijevim sladkorjem, limonino lupinico in seveda z veliko ljubezni. Zdenka že več let ne uporablja margarine, pravi, da je nekoč gledala kuharsko oddajo, kjer je kuhar pojasnil, kako se dela margarina in kaj vsebuje. Od takrat uporablja izključno maslo. Peka je po njenem lahko uspešna le, če pečeš takrat, ko si dobre volje. »Krušna peč je zakon!« Na katere svoje izdelke je najbolj ponosna? Seveda na nagrajene piškote in tudi na ajdovo potico, za katero je sama »skreirala« recept. »Delam strogo po receptu,« nas o skrivnosti uspešne peke pouči Zdenka. Podobno kot pri pecivu in piškotih je tudi pri kruhu, pravi. Zdenka peče izključno v krušni peči. Potem ko speče kruh, da v peč še krhke piškote. »Lahko bi sicer kekse pekla tudi potem, ko zakurim v peči, vendar okus ni nikoli takšen, kot je, če kekse spečeš takoj za tem, ko si z nje vzel kruh,« nam izda skrivnost svojih piškotov. Ko iz peči vzame piškote, speče še mlince. »Zvečer je peč še ravno dovolj vroča, da lahko v njej posušim še španske vetrce. Ko dam pa še vetrce ven, lahko posušim še kakšno sadje ali karkoli drugega,« pove Zdenka in doda, da je krušna peč pač zakon. Zdenka nam je razložila, kako pripravi krušno peč za peko. Za podkuriti uporablja dračje iz vinograda. Nato v peč naloži dve košari bukovih drv, ki gorijo približno dve uri. Potem razgrne žerjavico in jo pusti pri miru približno 45 minut. V tem času vzhaja testo za kruh. Žerjavico pomete s posebnim omelom, narejenim iz koruzne »slame«. Vzhajano testo z loparjem položi v peč. Poleti je peka sicer precej zahtevna, saj je zelo vroče, a pozimi je prav prijetna, nasmejano pove Zdenka. Nad pečjo pa imajo tudi »zelhar«, v katerega je napeljana cev iz peči. Tako pa dimijo meso. Dobra moka, dober kruh Zdenkin kmečki kruh je iz polbele moke, ki ji doda še malo ržene. In sicer zato da ostane kruh dlje časa svež, pojasni. Peče tudi ajdovega z orehi, koruznega, pirine-ga in čistega rženga. Stranke najbolj povprašujejo po kmečkem kruhu. Zdenka nabavlja moko v mlinu, kjer imajo zelo kakovostno moko. »Pravijo, da kruh naredi roka. Je že res, vendar če ni dobre moke, tudi kruh ne more biti dober,« poudarja Zdenka. Čajota, asimine, žižola ... Zdenka ima še eno strast. To je strast do vrtnarjenja. Ima večji vrt in tudi pokrit rastlinjak. Posebej ponosna je na pridelavo avtohtonega slovenskega česna, ki ga prideluje že 28 let. Dobila ga je od svoje mame. Iz leta v leto uporabljajo zgolj domače seme česna. Je pa Zdenka znana tudi po zelo eksotičnih rastlinah. Okoli njene hiše lahko najdemo resnično veliko za te konce nenavadnih in »neznanih« rastlin. Od ka-kija, žižole ali kitajskega datlja, fige do čajote ali bodeče bučke, asimine ali indijske banane, ki imajo, kot pravi Zdenka, okus po mangu, banani in ananasu. Nasajene ima tudi šparglje, ameriške borovnice, ploščate breskve, šmarne hrušice, nešplje, maline, breskve, kutine in še marsikaj bi lahko našli na njenem vrtu in v sadovnjaku. Zlata marmelada iz aronije Iz aronije, ki je prav tako na njenem vrtu, kuha marmelado. Zanjo je letos na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju prejela zlato priznanje. Aronija po besedah Zdenke ni dobra sama po sebi, ker je zelo trpkega okusa. Je pa zelo primerna za marmelado. Plodove pobere, ko so zelo zreli, že rahlo »uveli«. Ker aronija ni sladka, jo moraš kuhati s sladkorjem in z želinom, razloži Zdenka. »Ko se jagode razpočijo, jih pretlačiš in potem vse drobne pikice ven spraviš in šele nato skuhaš marmelado. Dela je veliko, vendar se izplača, ker je zares odlična,« je navdušena Zdenka, ki sicer kuha tudi kakšne še bolj eksotične marmelade. Takšna je na primer bezgova s pomarančnim sokom. Otroci na svoje Zdenka in Marijan imata tri otroke. Poročila sta se leta 1978, spoznala pa leto prej. Prvega sina Borisa sta dobila leto po poroki, drugega sina Uroša pa leta 1980. Hči Rozi se je rodila dve leti za Urošem. Otroke sta imela drugega za drugim zato. To pa zato, ker ima Zdenka enajst let mlajšo sestro. Za svoje otoke si je želela, da si odraščali skupaj. Sinova sta že odšla od doma, največ ji pomaga hči. »Takšni so časi. Na kmetiji ni takšnega dohodka, kot bi si ga želeli mladi. So drugi časi. Včasih so rekli: >Imamo za hrano, imamo za davek.< Zdaj pa je treba še kaj drugega narediti,« je stvarna Zdenka. Sin Boris se je odselil lani, Uroš je z ženo s trebuhom za kruhom odšel pred štirimi leti v Avstralijo. Zdenka ponosno pove, da ima že eno vnukinjo Naomi. Letos je Zdenka naredila ogromen korak in obiskala družinico v Avstraliji. Kot je povedala, je šla prvič na takšno potovanje. Kdo bo prevzel kmetijo, še ne ve. Kot pravi, naj se odločijo sami. Težava je v »papirologiji« Ni pa samo boren dohodek kriv, da otroci odhajajo s kmetij. Veliko težavo kmetom povzroča »papirnata vojna«, je kritična Zdenka. »Mene ubija, ko sem še dokaj mlada, kaj šele starejše. Pa ti ponujajo zdaj ta program in oni program. In ti govorijo, kaj se splača, tu je denar,« pravi in dodaja, da sama pač noče biti sužnja za 300 evrov. Zato je tudi izstopila iz vseh dodatnih programov. Tako z možem prejemata samo osnovne kmetijske subvencije. Po njenem mnenju tisti, ki kmetuje s pametjo, ne uničuje zemlje. Dela po nekih starih ustaljenih pravilih. »Ne uporablja umetnih gnojil in škropiv kar povprek. Vseh kmetij inšpektorji tako ali tako ne bodo nikoli pregledali. Vsak pameten kmet ve, da dela za sebe. Že tako iz zraka dobimo dovolj strupa. Na to pa ne moremo vplivati,« je prepričljiva Zdenka. JERICA POTOČNIK Foto: GrupA Zdenkina strast je tudi vrtnarjenje. V bližini hiše ima velik vrt in pokrit rastlinjak. Preden se je preselila na kmetijo, ni imela veliko izkušenj s kmetovanjem. 40 REPORTAŽA so izvirniki. Ker so njegove knjige razprodane, sta jih snovalca razstave iskala po različnih antikvariatih in pri Niko Kuret se je po prvi svetovni vojni, ko je izgubil službo, preživljal s poslikavanjem glavic ročnih lutk, zasebnih zbiralcih. Nekaj so jih posodile javne ustanove, ki so za razstavo posredovale tudi fotografije in filme. ki si jih prodajale trgovine z igračami. V širnem svetu raziskovalca Prva razstava o življenju in delu največjega slovenskega narodopisca Skozi težka lesena vrata v stari šoli na Planini pri Sevnici obiskovalec vstopi v svet raziskovalca. V svet starih šeg in praznovanj, v družbo umetelno izdelanih ročnih lutk in drugih igrač, s katerimi so si otroci nekoč krajšali popoldneve, ter v delovno sobo, kjer so nastajale razprave, znanstveni članki in številne monografije. Vse to je le drobec življenja akademika dr. Nika Kureta. Zdi se, da kljub njegovi izjemni zapuščini o njem vemo premalo. Niko Kuret je bil romanist in etnolog, ki je na področju narodopisja Slovencem zapustil dediščino, ki jo le stežka povzamemo na kratko. Rodil se je v Trstu, kot desetletni deček pa je leta 1916 z družino prišel na Dežno v občino Dobje, rojstni kraj svoje matere, ki mu danes rečemo Lažiše. To leto je močno vplivalo na njegova zanimanja, saj takrat ni obiskoval šole, so mu pa v srce sedli kmečki običaji, ki jim je bil priča. Med vsakimi počitnicami se je vračal »na kmete«, tudi potem ko je njegova mama že umrla. »Zanimalo ga je praktično vse in ni bilo etnološke teme, ki je ne bi raziskoval,« pravi Saša Kro-fl, ki je razstavo Čar izročila zasnovala z Gorazdom Tla-kerjem. Rodi se Pavliha Kureta je že v času, ko je služboval kot profesor, privlačilo gledališče. Urejal je revijo Ljudski oder, izdajal priredbe dram, od začetka je sodeloval pri razvoju slovenskega radia. Z vsem tem so povezani pisani in zgovorni obrazi ročnih lutk, ki oko pritegnejo takoj, ko vstopimo v razstavni prostor. Ročne lutke je Kuret predstavil Slovencem, ko jih je poznala že vsa Evropa, pri nas pa še niso bile uveljavljene. Ko je organiziral mladinske oddaje na Radiu Ljubljana, so znani igralci pod imenom Pavlihova druščina sčasoma med igranjem iger v studio povabili otroke. Igralci so leta 1940 ustanovili Pavlihov oder, otroci pa so lutke vzeli za svoje. V času okupirane Ljubljane so z njimi lažje preživeli vojni čas. Svet iger in igrač Kuret se je s potrebo po igri in igranju srečal kot otrok, kasneje pa kot oče. O pomenu igranja sta z ženo pisala že v reviji Mladika, družinskemu listu Mohorjeve družbe. »V svojem času sta razmišljala kot današnji sodobni pedagogi. Zagovarjala sta idejo, da izpopolnjen človek lahko zraste samo iz otroka, ki se lahko igra, kolikor hoče, kadar hoče in kakor hoče. Trdila sta, da je to otrokova osnovna potreba, ne pa zgolj dobra volja staršev,« je povedala Kroflova. Najpomembnejša dela na tem področju so tri knjige Veselja dom, v katerih je Kuret opisal igre in igrače, znane v evropskem prostoru. Zraven je pojasnil, kako jih čim preprosteje in kar najceneje izdelati doma. Tako je svet iger odprl tudi za otroke manj premožnih družin. Od jaslic do mask Poglobil se je tudi v raziskovanje jaslic na Slovenskem in utemeljil, da so prav one del naše božične tradicije, ne pa božično drevo, ki smo ga prevzeli od Nemcev. Posvečal se je preučevanju duhovne drame in koledni-ške tradicije, a tudi šemam in maskam slovenskih pokrajin. Kot je poudarila Kro- flova, se brez njegovih prizadevanj ne bi ohranili pustni karnevali, kot so »laufarija« v Cerknem, »škoromatija« v Brkinih in kurentovanje na Ptujskem polju. Za obnovo stavbe na Planini je poskrbelo podjetje Tajfun, del denarja za ureditev nadstropja, v katerem bosta poleg razstave o Kuretu kmalu zaživeli še razstavi o Ani Wambrechtsamer in Alfonzu Juršetu, je prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Niko Kuret je oče Pavlihe, lutke, ki sredi trga postavi svojo špansko steno in brez dlake na jeziku pove vse, kar gre ljudem in oblasti. Praznično leto Slovencev Seveda razstava obširno predstavi najbolj znano delo Nika Kureta, knjigo Praznično leto Slovencev, ki je izšla v štirih delih. V njej je raziskoval življenje preprostega kmečkega človeka skozi letne čase in cerkveno leto, in sicer z močnim zavedanjem, da imajo krščanski prazniki poganske korenine. V nekdanji planinski šoli bo svojo spominsko sobo dobila tudi pisateljica Ana Wambre-chtsamer, ki je med drugim napisala knjigo Danes Grofje celjski in nikdar več. Za prevod tega dela je poskrbel prav Niko Kuret in o avtorici, ki jo je slovenska literarna zgodovina skoraj povsem prezrla, objavil tudi prve članke. Podobe Planine v prvi polovici 20. stoletja bo v prihodnje odstr-la razstava fotografij Alfonza Juršeta. Mali in veliki otroci pa bodo hišo oživili med zlaganjem domin, ob vrtenju mar-jance in odkrivanju že skoraj pozabljenih igrač v igralnici Veselja dom. TINA VENGUST Foto: SHERPA Li A J Ker je Niko Kuret čutil potrebo po bolj organiziranem znanstvenem delu, je predsedstvu Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Sazu) leta 1947 predlagal, naj ustanovi narodopisni inštitut. Kljub temu da je bil pobudnik in dvakratni nagrajenec Premio Pitre (Palermo), odlikovan z veliko Herderjevo nagrado na Dunajski univerzi, nagrajenec sklada Borisa Kidriča in prvi dobitnik Murkovega priznanja, dosmrtni član mednarodnega združenja za etnologijo in folkloro v Parizu ter dopisni član Belgijske kraljevske komisije za folkloro, je ves čas ostajal v ozadju. Redni član Sazu je postal šele štiri leta pred smrtjo. Novembra 1993 je postal še član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Saša Krofl ob najbolj znani Kuretovi knjigi, ki nosi naslov Praznično leto Slovencev. Učilnica, ki jo je Kuret izdelal za svojo hčer Lučko, v dolžino ne meri več kot dobrih 40 centimetrov. Drobcene ročno izrezljane lutke so gibljive, poleg njih je ohranjena vrsta pisanih oblačil, tudi miniaturne Otroci so se nekoč igrali s kositrnimi vojački, Niko Kuret pa je zvezke lahko prelistamo ali prisluhnemo šolskemu zvoncu. Ob ogledu svojemu sinu Primožu takšno igro izdelal sam. Tudi top je ohra-nehote pomislimo, s kakšno ljubeznijo je oče izdelal vse te podrobnosti. njen in pripravljen, da z njim na sovražnika izstrelimo zrno graha. PORTRET 41 »Pin-up« dekle, ki verjame vase Maja Založnik iz Slovenskih Konjic glasbeno ustvarjanje gradi na retro stilu Konjičanka je prvič konkretneje opozorila nase pred dvema letoma, ko je s Celjanom Urošem Pericem posnela avtorsko skladbo Sweet sugar honey. Vsi ljubitelji resnič-nostnih šovov, v katerih zbirajo mlade glasbene talente, pa se je zagotovo spomnite po temperamentnosti, širokem nasmehu in nenazadnje retro stilu, s katerim poleg petja navdušuje občinstvo. Maja Založnik je začela prepevati kot majhna deklica. V prvi vrsti se je navduševala nad ameriško pevko Mariah Carey, katere pesmi je prepevala največ. Njeno prvo občinstvo so bili njeni domači. Babici in dedku je na Hrvaško v času osamosvojitvene vojne namesto pisem pošiljala kar kasete, na katere je posnela svoje prepevanje. Kot osnovnošolka je pevsko znanje začela piliti in nadgrajevati v šolskem zboru ter ob igranju sintetizator-ja, ki je bil pred dvajsetimi leti zelo priljubljeno glasbilo med osnovnošolci. Resničnostni šovi odskočna deska Glasbena pot Založnikove se je začela v srednji šoli. Z željo, da bi svoje ustvarjanje predstavila čim širšemu krogu ljudi, se je začela udeleževati številnih avdicij resničnostnih šovov, v katerih so iskali mlade glasbene talente. Kako je sodelovati na tovrstnih tekmovanjih, se je Založnikova prepričala že kot osnovnošolska, ko se je udeležila karaok. Kasneje je sodelovala na avdicijah za tekmovanja Popstars, Bodi idol, Slovenija ima talent, Bitka talentov in nazadnje še na Misiji Evroviziji. Kljub temu da se ji ni nikoli uspelo uvrstiti med najboljše, so takšne in drugačne pevske preizkušnje zanjo predstavljale odskočno desko za nadaljnje glasbeno ustvarjenje. Z udeležbo je, kot pravi danes, opozorila nase in na svoj talent. »Veliko ljudi me je spraševalo, ali me je poraz potrl. Ne, ni me. Že z udeležbo sem po eni strani dosegla svoj cilj, da sem se predstavila ljudem in opozorila nase,« pravi danes, ko se tovrstnih avdicij ne udeležuje več, saj je njeno ime postalo znano širši množici. Duet s Pericem prva uspešnica Na slovenskem glasbenem prizorišču je postala prepoznavna, ko je leta 2012 s slovenskim Rayem Char-lesom oziroma Urošem Pe-ričem, ki mimogrede letos praznuje deset let glasbenega ustvarjanja, posnela duet Sweet sugar honey, za katerega sta glasbenika sama napisala besedilo in glasbo. Danes sodeluje s skupino Pappas, s katero je intenzivneje začela ustvarjati avtorsko glasbo, ki v prvi vrsti temelji na soulu, r'n'b, bluesu, džezu, gospelu in popu. Do zdaj ji je s člani omenjene skupine uspelo pripraviti šest avtorskih skladb, želijo pa si, da bi jim čimprej uspelo v bero dodati še nekaj pesmi in tako zbrati gradivo za prvo zgoščenko. Sprva so načrtovali, da jim bo to uspelo že letošnjo jesen, vendar bo kot kaže zgoščenka, kot napoveduje Založnikova, končana nekje do novega leta. Od pevke »šlagerjev« do spremljevalke na koncertih Založnikova, ki je končala srednjo turistično šolo v Mariboru, je še do pred kratkim delala v turistični agenciji. Ker jo je delo oviralo pri razvoju glasbene kariere, se je lani odločila, da se v prvi vrsti posveti samo glasbi. Lansko pole- tje je tako poltretji mesec s spremljevalno skupino prepevala na turistični ladji, ki je plula po Baltskem morju, kjer je kot ladijska pevka ob večerih zabavala zbrane goste s širokim repertoarjem skladb, od plesnih ritmov do nemških šlagerjev. Nenazadnje tudi kot turistična spremljevalka vodi skupine na različne koncerte v tujino. Tako je bila konec tedna v vlogi spremljevalke v Torinu na koncertu skupine One Direction, pred časom pa je glasbene navdušence vodila tudi na koncerte skupin The Rolling Stones, Pearl Jam in Metallica. Ker nima menedžerja, nemalo energije porabi za zagotavljanje nastopov. Sama navezuje stike s klubi, hoteli in z gostinskimi lokali, kjer je dandanes, ko je kriza prisotna tudi na glasbeni sceni, največ priložnosti za nastopanje. »Organizacija in zagotavljanje nastopov sta precej naporna. Neprestano se moram dokazovati in skrbeti, da sem v ospredju in prepoznavna,« pojasnjuje Založnikova, ki nase zato ne opozarja zgolj s prepevanjem, temveč tudi s svojim edinstvenim stilom. Zasvojena s tetovažami Za retro oziroma »pin-up« stil jo je pred tremi leti navdušil prijatelj, ki je sicer tudi avtor vseh njenih sedemnajstih tetovaž. Pri tovrstnem stilu gre v prvi vrsti za poudarjanje ženskih atributov in seksipila, kar je bilo v prvi vrsti značilno za modne smernice v prvi polovici prejšnjega stoletja, ko so pripadnice nežnejšega spola poudarjale ženske obline, ozke pasove, rdeče ustnice, lepotne pike na obrazu, oči, lase pa rahlo kodrale. »Nikoli ne bom vitka kot manekenka, zato lahko s tem stilom najbolje izrazim sebe in se odlično počutim v svoji koži,« pravi Konjičanka, ki je obenem tudi članica skupine, ki se ukvarja s »pin-up« ličenjem in friziranjem. Poleg stila Založnikove je na njej nemogoče spregledati tudi vrsto tetovaž, s katerimi je, kot pravi v smehu, kar malo zasvojena. Nahajajo se na goleni, stegnu, rami, nadlahti ... Motivi so povsem različni, od »pin-up« dekleta z mikrofonom, ure, ki prikazuje čas njenega rojstva, do mornar-ke in pilotke, ki simbolizira njeno svobodo. ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA Ali ste vedeli? Angleški izraz »pin-up«, ki sicer v dobesednem prevodu pomeni plakat, se nanaša na fotografije, podobe in ilustracije, na katerih so bile običajno upodobljene igralke in modeli na začetku 20. stoletja, največjo priljubljenost pa so doživele med drugo svetovno vojno. Videz teh žensk je kmalu začela posnemati širša množica, med nekaterimi pa je priljubljen še danes. Njena najnovejša avtorska skladba je Vzemi, vse ti dam, ki jo je posnela s spremljevalno skupino Pappas (Foto: osebni arhiv) »Na slovensko glasbeno sceno je težko prodreti. Ne vem, na kakšen način bi me občinstvo spozna- ■[ lo, če se ne bi udeležila Misije Evrovizije in s tem opozorila na svoje glasbeno ustvarjanje,« pravi pevka Maja Založnik iz Slovenskih Konjic. Najraje prepeva skladbe glasbenih velikanov Ette James, Arethe Franklin in Stevieja Wonderja. Pred dvema letoma je posnela duet s Celjanom Urošem Pericem. Širšemu občinstvu je prepoznavna po »pin-up« stilu, sicer pa na njenem telesu ne manjka tetovaž, za katerimi se skrivajo zgodbe. 42 REKREACIJA Še brez statusa kopalne vode Med večjimi jezeri na Celjskem je še najbliže statusu kopalne vode Velenjsko jezero Poleti si marsikdo zaželi osvežitve v katerem od jezer na Celjskem. Ali zato ker je tam ceneje ali pa ga bolj kot na bazenih privlači kopanje v naravnem okolju. Ob tem je treba poudariti, da na Celjskem še nimamo jezera, ki bi imelo status kopalne vode, kar pomeni, da ne izpolnjujejo vseh potrebnih meril glede kakovosti vode in da Agencija RS za okolje v teh jezerih ne izvaja rednih meritev, s katerimi bi ugotavljala kakovost vode. V Šmartinskem, Velenjskem, Slivniškem in Braslovškem jezeru, ki so v središču našega zanimanja, se tako lahko kopamo izključno na lastno odgovornost. To pomeni, da smo sami odgovorni za zdravje in varnost kopanja. Lahko pa kakovost vode preverjajo upravljavci jezer in o tem obveščajo lokalno prebivalstvo, kar je zagotovo dobra informacija za uporabnike, vendar ne sodi v okvir meritev omenjene agencije. Ali upravljavci to počnejo, smo ugotavljali tudi mi, prav tako, ali imajo načrte, da bi v bližnji prihodnosti zadostili pogojem za pridobitev statusa kopalne vode in kaj se trenutno dogaja na jezerih oziroma kakšne aktivnosti izvajajo upravljavci. Šmartinsko jezero: do urejenega kopališča še daleč Šmartinsko jezero je po dolžini obale največje slovensko umetno jezero, poleg svoje prvotne funkcije zadrževalnika visoke vode postaja rekreacijsko, športno in turistično območje, ki je iz leta v leto bolj priljubljeno. Mestna občina Celje (MoC) je že uredila pešpoti in kolesarske steze od cerkve sv. Duha do Šmartinskega jezera, v državnem prostorskem načrtu pa so že javno naznanili, da želijo na tem območju urediti tudi javno naravno kopališče. K temu projektu sodi ureditev plaže, parkirišč in sanitarij, gostinske ponudbe in prostora za kampiranje. Kot so povedali v MOC, je odvod komunalnih odpadnih voda v okolici Šmartinskega jezera predviden z gradnjo javne kanalizacije, ki bo vezana na čistilno napravo Celje. Del te kanalizacije so že zgradili (približno 6,5 kilometra od predvidenih 20 kilometrov) in je že v uporabi, zato sta se zmanjšala fekalna onesnaženost vode oziroma vnos fekalnih mikroorganizmov. Ker Šmartinsko jezero še ni uvrščeno v seznam kopalnih voda, agencija za okolje (Arso) ne izvaja predpisanih meritev kakovosti vode. Lastnih meritev, ki bi jih pregledal nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, pa zaradi trenutne faze komunalnega urejanja jezera ne naročajo. V MOC tako nimajo podatkov o kakovosti jezerske vode in zato tudi o tem ne obveščajo lokalnega prebivalstva. Slivniško jezero: razvoj večinoma na papirju Kopanje je zgolj na lastno odgovornost možno tudi v Slivniškem jezeru v občini Šentjur. Jezero je leta 1976 nastalo za potrebe tehnološke vode Železarne Štore in kot zadrževalnik poplavnega vala, sočasno pa naj bi se na akumulaciji razvila ribištvo in rekreativni turizem. Sčasoma so nastajali najrazličnejši projekti urbanizacije in razvoja jezera, vendar je večina ostala na papirju, najbolj so se razvili turistični ribolov in nekatere druge rekreativne dejavnosti. Glede na zakonodajo namreč ločimo kopalna območja in naravna kopališča. Glavna razlika je, da so naravna kopališča urejena, poskrbljeno je tudi za varnost kopalcev (reševalci iz vode, oprema za reševanje, prva pomoč), na kopalnih območjih pa se kopamo v naravnem okolju, a le na lastno odgovornost. ^..v- .v..., Kljub ugodnim pogojem za kopanje v Velenjskem jezeru je tam še vedno mogoče kopanje le na lastno odgovornost. Trenutno imamo v Sloveniji 48 naravnih kopalnih voda. Na celinskih vodah jih je 27, na morju pa 21. Od jezer v Sloveniji imata status kopalne vode samo Blejsko in Bohinjsko jezero. »Jezero je vsekakor premalo izkoriščena priložnost tako glede kopanja kot tudi rekreacijskega turizma. V okviru razvojnega programa, ki ga pripravljamo, je na delu jezera predvidena tudi ureditev plaže kot letnega kopališča. Voda je po kakovosti prvorazredna in je zato primerna, vendar je treba dodatno čiščenje odpadnih komunalnih voda v okoliških krajih,« je povedal Edvard Peperko, vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja v Občini Šentjur. Peperko je še pojasnil, da občina sicer meritev kakovosti vode ne naroča, prav tako zaenkrat še ne dela konkretnih korakov v smeri, da bi jezero postalo uradno kopališče, ampak je to del dolgoročnega razvojnega načrta. Letno kopališče je sicer predvideno na Ramni plaži, kjer je občina pred časom uredila parkirišča in mobilne sanitarije. »Tam opazimo kopalce, čeprav kopališče ni urejeno. Že v preteklosti je bil na tem mestu nasut prodni kamen, tako da je teren po svoje že pripravljen, treba pa je poskrbeti za brežine in dostope do vode, je še povedal Edvard Peperko. Braslovško jezero: v zadnjih letih lepša podoba Braslovško jezero so zajezili pred približno šestdesetimi leti. V času bivše skupne države je bilo zelo priljubljeno tako med domačini kot obiskovalci. Poleg tega, da so se v njem kopali, so se v topli polovici leta po njem vozili s čolni in pozimi drsali. Z njim je upravljal Hmezad, ki je nato jezero predal v upravljanje zasebnikom, pod okriljem katerih je območje začelo nazadovati. Z zglednim sodelovanjem lokalne skupnosti, ribičev in najemnika gostinskega Meritve ekološkega stanja jezer lokala jezero in njegova okolica v zadnjih letih ponovno dobivata spod-budnejšo podobo. »Marsikdo pravi, da je voda v Braslovškem jezeru umazana, vendar ni tako. Ko smo obnavljali pomol za kopalce, so delavci ugotavljali, kako veliko rakov je na obrežju, pri čemer vemo, da so raki znanilci čiste vode. Zato so pogoji za kopanje v jezeru takšni, kot so bili pred dvajsetimi, tridesetimi leti,« je povedal župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, ki o načrtih, da bi jezero kdaj dobilo status kopalne vode in o opravljanju meritev, ne govori. Bodo pa v občini, ki ni upravljavka jezera, uredili tuše in še kakšno malenkost za dobro počutje kopalcev. A ti se morajo zavedati, kot še opozarja Strojanšek, da gre za kopanje na lastno odgovornost, o čemer opozarjajo tudi obvestilne table. Vir: ARSO Posebna onesnaževala Metaloklor (pesticid) Mg/l *LP - OSK 0,3 (predpisana vrednost) JEZERO/ leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Šmartinsko jezero 0,4 0,04 0,018 0,02 0,04 0,038 Slivniško jezero 0,2 0,1 <0,03 0,08 0,2 0,181 *LP - OSK - letno povprečje - okoljski standard kakovosti predstavlja mejno vrednost za dobro stanje Kot je razvidno iz tabele, je Šmartinsko jezero le leta 2008 preseglo predpisano vrednost vsebnosti pesticida metaloklor, kasneje pa je ustrezalo standardom. O izvajanju meritev V sektorju za kakovost voda agencije za okolje izvajajo dve različni meritvi: eno za ekološko stanje voda, ki spremlja obremenjenost vode s hranili, pesticidi in težkimi kovinam, in drugo za ustreznost kopalnih voda z vidika mikrobioloških in kemijsko-fizi-kalnih kazalcev. Z vidika ekoloških meritev Šmar-tinsko in Slivniško jezero sodita med manj obremenjene in bolj čiste zadrževalnike voda. »V okviru državnega emisijskega monitoringa površinskih voda stanje v teh jeze- rih spremljamo že od leta 2003. Leta 2008 je bila sicer presežena vsebnost pesticida metaloklora v Šmartinskem jezeru, v Slivniškem pa ne. Od takrat se je vsebnost pesticidov zelo zmanjšala, vrednosti pa so več kot desetkrat manjše od tistih v letu 2008. Kljub temu prihaja do cvetenja cianobakterij, ki so zdravju vsekakor škodljive. Na Šmartinskem jezeru je pogost pojav mikrocistisa, ki lahko izloča človeku nevarne strupe,« je povedala Špela Remec iz Urada za hidrologijo in stanje voda pri Arso. Ob tem pou- darja, da na podlagi ekoloških meritev voda ni mogoče odločati o tem, ali je jezero primerno za kopanje ali ne, ampak je to mogoče presojati na podlagi meritev, ki ugotavljajo kakovost kopalnih voda. Pri slednjem se spremlja navzočnost dveh vrst bakterij, koliformne bakterije in streptokokov, ki so pokazatelji morebitnega fekalnega onesnaženja. Če vrednosti teh bakterij ustrezajo predpisanim merilom poleg ostalih parametrov, potem se lahko območje razglasi za kopalno vodo. AK, RG Kaj so kopalne vode? Zakonodaja določa, da se kopalna voda določi glede na potencialno število kopalcev (vsaj 300 ljudi na dan vsaj 3-krat v kopalni sezoni) in glede na geografske značilnosti, so nam povedali na Arso. Nadalje so kopalne vode določene tam, - kjer se izvaja dejavnosti kopališč, - kjer je dostop do jezera po javni poti, - kjer je širina brega vsaj 10 m in dolžina vsaj 100 m, - kjer ni izpustov komunalnih odpadnih voda, - kjer na območju kopalne vode ni takšne rabe zemljišč, ki bi z ukrepi onemogočala dosego ustrezne kakovosti vode, - kjer kopanje ni v nasprotju z drugimi rabami voda, kjer kopanje zaradi hidromorfoloških sprememb ni nevarno z vidika utopitev ali ni nevarno za zdravje kopalcev. Velenjsko jezero: še najbliže statusu kopalne vode Velenjsko jezero, ki je nastalo zaradi ugrezanja oziroma kot posledica izkopavanja premoga v Šaleški dolini, je s površino približno 1,4 kvadratnega kilometra največje v Šaleški dolini in med večjimi v Sloveniji. Pred začetkom kopalne sezone je Mestna občina Velenje tudi letos naročila meritve Velenjskega jezera, s pomočjo katerih bodo obiskovalce seznanjali s kakovostjo jezerske vode z vidika primernosti za kopanje. Vzorčenje in analize vode opravlja Inštitut za ekološke raziskave Erico iz Velenja, za kar je letos velenjska občina namenila skoraj 2.700 evrov. »Po lanskih meritvah niso bile nikoli presežene maksimalno predpisane vrednosti glede vsebnosti bakterij fekalnega izvora, ki so pomembne za mikrobiološko analizo, prav tako tudi ne priporočene vrednosti, ki zadevajo fizikalno-kemijsko analizo (pH, ...), prosojnost vode, količina raztopljenega kisika ...). Voda je bila ves čas primerna za kopanje, zato predvidevamo, da bo tako tudi letos, saj zaenkrat ni vidnih nobenih znakov onesnaženja,« je povedal Rudi Ramšak, raziskovalec na področju voda pri podjetju Erico. Prva letošnja meritev, ki so jo opravili na območju čolnarne, kjer redno spremljajo kakovost vode, je Ramšakove navedbe tudi potrdila. Voda je tudi letos ustrezala standardom za kakovost kopalnih voda. Rezultati tedenskih meritev so sicer dostopni na spletni strani MOV, izobešeni pa so tudi pri čolnarni in na recepciji Kampa Jezero. Na podlagi rezultatov bodo v velenjski občini lahko pripravili strokovno utemeljitev za uvrstitev Velenjskega jezera na seznam kopalnih voda, kar bi pomenilo, da bo Arso redno meril kakovost vode v jezeru. Kljub temu da se je tudi v Velenjskem jezeru mogoče kopati le na lastno odgovornost, je ob njem v času kopalne sezone vsak konec tedna na območju plaže prisoten reševalec iz vode, kupili pa so tudi srčni defibrilator. ROBERT GORJANC TV, AK, ŠO Foto: SHERPA PODLISTKA 43 Celjski mestni gozd v Pečovniku (2) Kako je Celje v srednjem veku pridobilo svoj gozd Zgodovina mestnega gozda v Pečovniku sega v obdobje srednjega veka, ko je bila fevdalna družba na svojem višku. Kdaj in kako je mesto pridobilo svojo posest, ni dokumentirano. Obstaja več domnev. Čas, ko so pri nas nastajale zasnove mest, je že zelo odmaknjen. Viri so skopi, zato je tudi razumevanje tega obdobja težavno. Z velikostjo naselja je rasla potreba po lesu, ki je bil takrat poleg vode edini energetski vir. Možnosti in način oskrbe z lesom so pogojevali razvoj naselij in obratno. Celje je vse do 18. stoletja zadržalo obsežno zemljiško posest ob samem mestu. Dokler je bilo Celje skromen zaselek, je lahko potrebe po lesu krilo v neposredni okolici, delno tudi z zaraščenih gmajn. Darilo grofa Hermana II. Od domnev, kako je Celje prišlo do svojega mestnega gozda, se mi zdi najbolj verjetna tista, ki jo navaja prof. Gubo. V svoji Zgodovini mesta Celje (Andreas Gubo, 1909) dobesedno navaja, da ima mesto med Pečovnikom in Vipoto svojo posest oziroma mestni gozd, ki je darilo grofa Hermana II. Prof. Gubo žal za svojo trditev ne navaja vira. Veljal je za enega najboljših poznavalcev zgodovine Celjskih grofov. Njihov izvor in življenje je proučeval, ko spomin na fevdalno obdobje še ni splahnel in ko so mu bili izvirni dokumenti lažje dostopni. Zato mislim, da kljub temu da ne navaja vira, lahko z veliko verjetno- Pogled na mestni gozd v Pečovniku okrog leta 1900 (Foto: arhiv D. Košutnik) stjo sprejmemo njegovo trditev, da je gozdno posest v Pečovniku Celju podaril grof Herman II. Njegova trditev je blizu tudi vsem, kar vemo o ureditvi in pravicah srednjeveških naselij. Izborjena pravica Celjskih Vaške gmajne so bile od nekdaj last zaselkov in niso spadale pod kraljevi regal. Komu je vladar prenesel pravico do gozdov ob organizaciji mejne krajine na našem območju, lahko le domnevamo. Po razpadu mejnih mark so skušali vladarji v večjih slabo naseljenih gozdnih kompleksih ponovno uveljaviti svoje pravice do nerazdeljene zemlje. Habsburžani so si to pravico zagotovili s potvorjeno listino iz leta 1358, ko so si priznali tudi gozdni regal. To je bila osnova, na kateri so osnovali poznejše gozdne rede, s katerimi so omejevali rabo gozdov. Žovneška posest v Savinjski dolini pa je bila že od nekdaj lastna oziroma alodialna. Takšen položaj so si Celjski izborili tudi za celjsko posest skupaj z gozdovi, vendar pot ni bila lahka. Pravico do naziva grofov Celjskih, ki je bila prostorsko vezana na celotno porečje Savinje, so si pridobili šele leta 1372. Tedaj so dobili tudi naziv državnih grofov. Pravico do gozdov v svoji posesti so si pridobili tudi na Kranjskem. Že Celjska kronika (Ignac Orožen, 1854) tako omenja gozdni dvor pred mestom, kjer so imeli Celjski upravo gozdov in lova. Habsburžani mestn CELJE so vse to, skupno z gojiščem divjadi, predvsem čapelj, le zadržali in upravo razširili na vso četrt. Pomembna pravica do lova Celjski so v času svoje največje moči imeli v okviru svoje posesti tudi obsežne gozdove. Zato je povsem razumljivo, da so mestu, ki so ga razvijali in utrjevali, lahko namenili za njegove potrebe ustrezno gozdno posest. Ta v tistem obdobju, zlasti če nanjo ni bila vezana pravica do lova, ni imela velike vrednosti. Meščani pa pravice do lova niso imeli. To bi lahko bil razlog, zakaj mestni gozd ni omenjen v listini, s katero je Friderik II. mestu podelil mestne pravice. Tudi pozneje, ko so te pravice potrjevali Besedilo: Dušan Košutnik (iz knjige Celjski mestni gozd v Pečovniku, 2013. Zavod za gozdove Slovenije, 192 str.). Izbor in prireditev besedila: mag. Robert Hostnik. in dopolnjevali nasledniki, kot so Ulrik II., Habsburžani Friderik III., Maksimiljan I., Leopold I. in drugi, o gozdu in gmajnah ni govora. Mesto se je zavzemalo za čim številčnejše sejme, mitnine in izključne pravice v trgovini, obrti in gostinstvu. Gozd tedaj še ni imel v življenju mesta takšne teže, da bi ga postavili ob bok drugim mestnim pravicam. Pravica do lesa za kurjavo je bila tedaj meščanom očitno samou- mevna in Celje pri tem ni izjema. Prva omemba v sodni knjigi iz leta 1484 Kmalu potem ko je Celje pridobilo mestne pravice, so začeli voditi sodno knjigo, ki je ohranjena do leta 1515. Pregledal in objavil jo je prof. Gubo. Vendar v njej gozd nekaj časa ni omenjen. Podatek, da je imelo mesto gozd v Pečovniku, zasledimo v sodni knjigi prvič leta 1484. Tega leta je naslednik župana Marinka Fufzehna Balthasar Rosell iz mestnega gozda v Pečovniku prodal 76 dreves in hlodov in iztržil 5 funtov in 49 pfenigov. Zaradi izdatkov za obrambo mesta se je kljub temu zadolžil še pri grajskem glavarju (Gubo, 1909: 185). V mestni gozd v Pečovniku so za potrebe mesta posegli tudi leta 1488. Obnavljali so prostore v mestni hiši in obnovili obrambne palisade okoli mesta. To so prvi podatki o mestnem gozdu v Pečovniku, ki nam potrjujejo, da je Celje dobilo mestni gozd nekje sredi 15. stoletja in da so Celjani gozd koristili tudi za potrebe mesta. Posredno je to potrjeno tudi ob popisih deželnoknežjih gozdov. Tako urbar Celjske grofije za urad Celje leta 1498 navaja, da se deželnoknežji gozdovi razprostirajo med Rifnikom in potokom, ki teče med Pe-čovnikom in Vipoto (Gubo, 1909: 174). Od tam dalje je bil lahko le mestni gozd. Prihodnjič: Kako je gozd služil mestu in občanom Svetovna vojna 1914-1918 Anton Czmyr se po koncu vojne ni v več vrnil v rodno Galicijo, saj si je v Celju ustvaril družino. Anton Czmyr, rojen l. 1888 v Chodorovu v okraju Bibrka (Galicija), je bil pripadnik topniške baterije št.1 Gorskega topniškega polka št. 11. Njegova enota se je proti koncu vojne znašla na kmetiji v Škofji vasi pri Celju, kjer je bil nekaj časa štab in tu se je najprej zagledal v Nežiko Tanšek, ki pa je že v času vojne umrla zaradi jetike. V družini sta bili še dve dekleti in Anton si je izmed njiju za ženo izbral najmlajšo hči Angeliko roj. 1899. Prispevek: Miroslav Čmer, Osenca (Celje) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: Album Slovenije, www.kamra.si kulturno zgodI™?! zbirka 24. julij 2014, ob 17.00 Vabljeni na javna vodstva v " Pokrajinski muzej Celje muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; 03 428 09 62, 03 428 09 50 A i1 Anton Czmyr in Angelika Tanšek sta se poročila 26. 10. 1919. grofje celjskl:|j^^lllfll Nedelja, 27. julij 2014, ob 11.00 ^ 44 POTOPIS Kambodža, Piše: TANJA KOSTOMAJ še neodkriti biser Zaradi množice turistov ne bo dolgo ostala skrita in neopažena Dežela, ki je svetu ponudila mogočni Angkor Wat, in dežela, ki se počasi prebuja in odpira svetu po letih krvave vojne ter politične nestabilnosti. Kambodža je še marsikaj več in človek ob obisku turistične destinacije, ki velja v teoriji za alternativno, ne ostane ravnodušen. Kljub monsunskemu podnebju, ki vlada temu delu sveta, sva se s sopotnikom Robijem v deželo mogočnih templjev odpravila konec septembra lani, vendar je Kambodža tudi v tem letnem času lahko doživetje. Po pristanku v skomercializiranem Ban-gkoku, ki naju naposled ni prepričal, naju je gnala želja po manjšem odmerku »zahodnjaškega« načina življenja, na kar sva morala počakati vse do zadnjega tedna, saj tudi Kambodža že pridno sledi trendom privabljanja turistov na račun nizkih cen, predvsem alkoholnih pijač in drugih opojnih substanc, ki privabljajo zmedeno žurersko mladino. Tudi stranišče je lahko doživetje. Mere straniščnih školjk niso enake evropejskim. Rezultat: tudi največja dama po obisku njihovih stranišč ni več dama. Siem Reap z znamenitimi templji Angkor Po deveturni vožnji z avtobusom do Siem Reapa naju je Kambodža naposled le sprejela. Zaradi monsunskega dežja je bil večji del tega območja pod vodo, poplavljene so bile tudi ceste, ampak domačini so tega vajeni. Mesto Siem Reap je na severozahodu države in je z leti postalo pravo turistično središče, saj je v neposredni bližini svetovno znanih templjev Angkor. Kljub masivnemu premiku v smeri gospodarske blaginje zaradi turizma je ozadje še precej klavrno, predvsem usoda malega človeka. Reven sloj je prisiljen plačevati višje cene v osrednjih marketih in nekako preživeti na račun samooskrbe, s kmetijstvom in z ribištvom, ki je s finančnega vidika tudi zelo slabo donosno. Kava z okusom po čokoladi brez dodane čokolade je znana po posebnem načinu praženja, pri čemer dobi rahlo sladkast okus, ki se še zaokroži s kondenziranim sladkim mlekom in z nekaj kockami ledu. Angkor v najemu Vietnamcev Le slabih 20 minut vožnje od mesta Siem Reap so svetovno znani templji Angkor iz 12. stoletja z veličastnim Angkor Watom na čelu in s »hollywoodskim« Ta Prohmom, kjer je Angelina Jolie posnela slavne prizore iz filma Tomb Raider. Za nekatere je obisk templjev svojevrstno doživetje, za druge je ravno nasprotno, predvsem zaradi ogromne gneče in mase turistov s Kitajske, iz Indije in ostalih držav sveta. O tem priča zgovoren podatek, da Angkor letno obišče približno dva milijona ljudi. Zanimivo oziroma žalostno pa je, da je Kambodža Angkor prodala oziroma dala v najem za dobo 99 let Vietnamcem. Phnom Penh Obisku turističnega je sledil obisk gospodarskega, političnega in kulturnega središča -Phnom Penha, glavnega mesta Kambodže. Poleg Kraljeve palače, Srebrne pagode, Narodnega muzeja, Zapora S21 in Polja smrti je mesto polno številnih marketov, tržnic, prodajalcev ulične hrane, šolarjev, menihov, hrupa in gneče ter smoga. Je odraz številnih nasprotij, od blišča do bede, ki sta vidna na vsakem koraku. Čeprav je tuk-tukar v upanju na dodaten zaslužek priporočal obisk Polja smrti z besedami »čudovit kraj«, temu nismo mogli verjeti. Čeprav je ta kraj za marsikaterega obiskovalca zgolj zgodovinski izraz, ne smemo prezreti krutosti in razsežnosti enega največjih genocidov v zgodovini človeštva, ki je državo prelevil v orjaško pokopališče. Navdušite nas s potopisom! i POTOPIS 45 Brezžični internet je v Kambodži prej nujno zlo kot redkost. Tudi če v hotelu ni tekoče vode, ne skrbite, WI-FI deluje brezhibno. Kep in Kampot Po turobnem Phnom Pen-hu sva se odpravila dalje, stran od mestnega vrveža, proti jugu na obalni del Kambodže proti Kepu. Čas sva izkoristila tudi za obisk Kampota in nacionalnega parka Bokor. Nekoč miren Avtobus s spalniki? Seveda, ampak ni za klavstrofobike in ljudi z bolečinami v vratu in križu. kip Bude, še večja igralnica in ostale novozgrajene kapacitete so že temeljito spremenili bistvo parka in skoraj dodobra izkoreninili ves čar, ki ga je Bokor nekoč premogel. Koh Rong Samloem Če je bil večji del potovanja namenjen spoznavanju Kambodže in njene kulturne ter naravne dediščine, je na srečo na koncu preostalo nekaj dni za tisto, kar večina ljudi razume pod definicijo dopu- sta. Neskončna belina peščenih rajskih plaž je bila preveč mamljiva, da bi se ji človek lahko tako zlahka uprl. Otok Koh Rong Samloem nekateri imenujejo kar zadnji raj na zemlji. Glede na videno niti ne dvomim v to, a se bojim, da tudi poslednji raj počasi izginja in sva morda ujela še zadnji vlak, da ga doživiva v takšni meri, kot je nekoč bil, saj številni tuji investitorji že iščejo nove oblike zaslužka in s svetlobno hitrostjo gradijo nove turistične kapacitete. Razkošja na otoku Koh Rong Samloem ne smemo pričakovati, saj na njem ni niti elektrike, vendar obiskovalcem postreže z drugačnim razkošjem. Do turkiznega morja naju je ločilo le nekaj korakov in kilometrska plaža je bila skoraj samo za naju. Možgani samodejno preskočijo v najnižjo prestavo delovanja. Žal pa je samo še vprašanje časa, do kdaj se bo otok še lahko enačil s poslednjim rajem. in spokojen Bokor danes preplavljajo zvoki gradbene industrije, ki so jo tja uvozili Kitajci po odkupu celotnega nacionalnega parka. Njegov videz je danes že spremenjen do te mere, da je le še droben odraz tistega, kar je nekoč bil. Ogromen sedeči Hrana v Kambodži je prav zagotovo gurmanska, vendar pazljivo - rahlo pekoče ni rahlo pekoče, ampak peče kot sam vrag. Priporočam tudi, da nosite široke hlače - precej široke, ki vam bodo lahko prišle prav tudi po vrnitvi domov, saj se lahko zgodi, da vam kavbojke ne bodo več tako prav, kot so vam bile pred odhodom. Še pred malo več kot desetletjem je bil Siem Reap zgolj provincionalno mesto z nekaj nastanitvami, manjšim delom asfaltiranih cest, medtem ko je bilo nočno življenje daleč od tega, kar lahko vidimo danes. Tudi o tuk--tukarjih ni bilo ne duha ne sluha. Na prelomu tisočletja pa je prišlo do preobrata in hitrega vzpona turizma, ki je danes največji vir zaslužka v mestu. Po več kot treh tednih pohajkovanja po starodavnih čudesih sveta in mogočnih templjih, kaotičnih mestih, a tudi bujnih džunglah in rajskih belih plažah se je Kambodža izkazala za deželo nasmejanih ljudi, ki so v preteklosti marsikaj pretrpeli, zdaj pa s svojo toplino odpirajo vrata številnim popotnikom, kot sva bila tudi midva z Robijem. Neskončnost riževih polj, bujnost bližnje džungle, odkrivanje podzemnih jam in vsakodnevni prevoženi kilometri z najetim motorjem so nama popestrili že tako »kičaste« prizore narave. Če sva se prej večinoma premikala po mestih, naju je v provinci Kep čakalo popolno nasprotje. Nisva bila več turista, postala sva neopažena in se počutila kot doma. Pokrovitelj akcije "T" I Ilk I Navdušite nas s potopisom: " 11 I II I 11^3 www.optimist.si i^MiaB^titfjiHMmHti^tia^t^li^jl 46 BUKVARNA / PODLISTEK Otmar Klipšteter: Ne živi predolgo Življenje v zgodbah Biografska in avtobiografska literatura je med bralci razmeroma zelo priljubljena, četudi vsaj praviloma odpira kar nekaj vprašanj. Zakaj sploh (avto)biografi-ja? Ali z branjem nasedamo nekemu narcisizmu, ki je avtorja napeljal k temu, da se je razpisal o sebi? Ali se uklanjamo nekemu tihemu voajerstvu, ki preži globoko v nas, ko si drznemo brskati po življenju drugega? ... A četudi si odgovorite na ti vprašanji z da, ostaja dejstvo, da so življenja drugih, praviloma bolj slavnih, znanih, zaslužnih ..., zanimiva. Tudi zato hlastamo po njih. 81-letni Otmar Klipšteter, za prijatelje in znance Fredi, ni nekakšna super zvezda na s temi sijočimi dragulji preobloženem slovenskem nebu. Čeprav bi lahko in bi na svoj način tudi moral biti. Je preprost, izjemno izobražen, razgledan, topel in dober človek, upokojen novinar, ki je mlatil po pisalnih strojih in proti koncu kariere tudi po računalniških tipkovnicah pri Večeru in Dnevniku. Na jesen svoje druge (upokojenske) pomladi se je odločil napisati knjigo o svojem življenju. Toda kako izvirno in kako po njegovem ... Brez kakšnega strogega reda in časovnega sosledja je v delu, ki ga je sebi podobno duhovito naslovil Ne živi predolgo, pred bralce prinesel 38 kratkih zgodb. Večinoma vse so napisane v rahlo samoironičnem, satiričnem in duhovitem slogu, a z očitnim pridihom nostalgije in z veliko ljubeznijo do dela, ki ga je opravljal, do družine, prijateljev, dogodkov, ki jim je bil priča in jih je tudi (so) ustvarjal. Fredi je bil kljub bolehno-sti, ki ga spremlja celo življenje, in astmi, s katero je moral in mora živeti, športnik po srcu, duši in dejanjih. Aktiven košarkar, navdušen smučar, eden soustanoviteljev po- horske Zlate lisice in eden od pionirjev slovenskega novinarskega smučanja, združenega v mednarodni zvezi SCIJ. Predvsem pa je bil in je še Novinar. Namenoma zapi- sano z veliko začetnico. Zvest Večeru, vse dotlej, ko so ga iz njega pod političnimi pritiski skoraj dobesedno izgnali, je soustvaril prilogo in zatem samostojni tednik 7D. Bil je avtor dolgoletne kolumne Gospodinjec, ob kateri so se krohotali moški in ženske. Bil je zraven pri legendarnih akcijah Večerovih izletov, pri rancariji, ki je še v tistih »tako hudo svinčenih časih« z rancami (splavi) povezala mesta ob Dravi od Avstrije preko Slovenije in Hrvaške do Madžarske. Soustvarjal je sloviti TV Žehtnik ... in še in še. Je tudi novinar, ki je s svojo izobrazbo zgodovinarja napisal morda doslej najbolj duhovito reportažo, kar sem jih bral - o romanju Ulrika II. Celjskega v katalonsko Kom-postelo - v kateri je utemeljil, zakaj so Katalonke bolj blede polti, zakaj klekljajo kot Idrijke, zakaj se obala tam imenuje Costa Brava in zakaj so odnosi med katalonsko in slovensko partijo tako pristni (z avtorjevim dovoljenjem je reportažo ponatisnil tudi Novi tednik). Je tudi novinar, ki je napisal eno najbolj pretresljivih reportaž o umiranju svoje ljubljene Vere na mariborski urgenci. Je novinar, ki je duhovito zapisal, zakaj je ob povabilu, da se kot član delegacije jugoslovanskih novinarjev udeleži večera v dunajski operi, med dolgočasnim sporedom ostal buden (tiščali so ga novi čevlji) in zakaj je njegov avstrijski prijatelj med istim sporedom pristal speč med bujnim oprsjem makedonske kolegice. Zgodbe, kot jih je Frediju pisalo življenje in kot jih je on pisal za življenje, vodijo bralca skozi desetletja dogajanj v Mariboru in niso niti za hipec dolgočasne. Vse to po zaslugi Fredijevega izjemnega sloga pisanja, njegove duhovitosti, satrirčno humornega pristopa, ki bi mu ga tudi dandanes moral zavidati vsak stanovski kolega. Jaz mu ga že. Tudi zato Fredijevo delo Ne živi predolgo presega avtobiografsko literaturo kot takšno in presega nostalgičen pogled na čase, kakršni so bili in po katerih se nam pogosto kolca. Je iskrena skozi zgodbe povedana zgodovina preprostega človeka, danes aktivnega »facebookovca« in človeka, za katerega lahko vsakdo, ki ga vsaj bežno pozna, reče - živi (in piši) še dolgo. BS O avtorju: Otmar Klipšteter je leta 1933 rojen Mariborčan. Po študiju zgodovine se je zaposlil kot novinar pri dnevniku Večer, zadnja aktivna novinarska leta pred upokojitvijo je delal kot novinar pri Dnevniku. Živi v Mariboru, Ne živi predlogo pa je njegova prva knjiga. ZGODBE IZ KAMRE AUkamra www.kamra.si Goričarjeva-Lehkyjeva hiša Vajdova hiša Stavbna dediščina mozirskega trga (14) V sklopu predstavitve stavbne dediščine mozirskega trga predstavljamo: Goričar-jevo-Lehkyjevo, Vajdovo-Bognerjevo in Kreševo hišo. Goričarjeva-Lehkyjeva hiša V začetku 20. stoletja je hišo kupil Anton Goričar, prvi poštni uradnik v Mozirju, zato se je v njo preselil poštni urad. Zadnji lastnik hiše je bil njegov sin, zdravnik v Slovenskih Konjicah dr. Anti Goričar, ki je prodal hišo leta 1954. Prvotni lastniki hiše so bili družina Lehky, ki so prišli s Češke. Zanimiv je Ivan Lehky, ki je doživel krvavo tragedijo v daljni Mehiki. Ko je leta 1864 nadvojvoda Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški (Maksimilijan I. Mehiški) prevzel krono Mehike, je zbiral vojake tudi v Mozirju. Javil se je tudi Ivan Lehky. Iz Trsta so se odpeljali v Veracruz v Mehiko. Ko so Maksimiljana ubili, se je Ivan vrnil v domovino s francosko trgovsko ladjo. Vse svoje življenje ni mogel pozabiti šarmantnih kreolk in »mehikanske-ga« žganja »pulko«. Umrl je leta 1911, smrt pa ga je odvedla v »val paraiso«, o katerem je tolikokrat sanjal. Bil je originalen tip človeka in starega Mozirjana. Vajdova-Bognerjeva hiša V hiši je bil rojen Franjo Vajd, zgodovinar in dolgoletni ravnatelj mozirske šole. Visoka nadstropna hiša z vrtno parcelo in gospodarskim poslopjem je s preloma 18. in 19. stoletja. Notranjost je intaktna in ima tradicionalen tloris kmečke hiše. Zunanjščina s petosno ulično fasado je predelana. Vajdi so bili kolarji (bognerji). Izdelovali so vozičke, samokolnice . Kreševa hiša Nizka pritlična stavba ima čopasto streho in štiriosno fasado iz leta 1849. Notranjščina ima tradicionalen tloris kmečke hiše. Pred drugo svetovno vojno je bila v hiši trafika. ROMAN MEŽNAR, Knjižnica Mozirje Viri: Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mozirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu; Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje: Občinska kulturna skupnost, 1985; Mozirje. Mozirje: Občina, 2008. Kreševa hiša BRALCI POROČEVALCI / PISMA BRALCEV 47 14. junija so se v gostišču Kmetec na Starem gradu srečali nekdanji sošolci na gradbeni šoli v Celju in proslavili 50 let mature. To je bila druga generacija Tehniške srednje šole Celje v razredu visokih in nizkih gradenj. Šola je bila takrat še ob Mariborski cesti. V njej so nabirali znanje za uspešno gradbeno kariero. »Marsikaj smo mi zgradili,« so zapisali ob spominski skupni fotografiji in dodali, da Ko pri splavarjih zadiši ... Prva vrstajz leve): Rajko Selišnik, Jožica Vrtačnik - Mandič, Štefan Lešnik, Zdenko Vončina, Mirko Petrič, druga vrsta: Jože Smodila, Vida Žnidarec - Škedelj, Vera Vacik - Veligovšek, Ivanka Kroflič - Kragelj, Olga Jazbec - Kolar, Ana Špat - Kosaber, Jakob Žvipelj (Stuttgart), Simona Gumzej - Murko, Karolina (Špela) Špiler - Gobec, Marija Vivod - Bachmann (Gerlingen), Jože Bregar (Eggenfelden), Marjana Leskovšek, tretja vrsta: Slavko Urankar, Tanja Vučko - Robida, Stanko Kolar, Marjan Adamič, Kancian Kurent (Koci), Anton Aškerc, Marjan Kotnik, Jože Škoberne (Toronto) Maturanti spet skupaj Dnevi splavarjenja so tridnevna prireditev, ki jo radeški kulturno turistični rekreacijski center organizira junija v počastitev državnega praznika že od leta 1998. Tokrat so jo naslovili Ko pri splavarjih zadiši. Letošnje osrednje dogajanje je bilo posvečeno kulina-riki. Kuharski mojstri iz različnih uveljavljenih kuhinj so obiskovalcem prireditve na prostem prikazali pripravo različnih jedi, poudarek pa je bil posvečen ribam, saj je z njimi bogata tudi reka Sava, ter pregreti smetani, ki jo domačini uporabljajo za pripravo potic, štrukljev in drugih dobrot. Po besedah direktorice Kulturno turistično rekreacijskega centra (KTRC) Radeče Marije Imperl so Dnevi splavarjenja obiskovalce vabili tudi s kulturnimi, z zabavnimi in rekreacijskimi dogodki. Med slednje sodijo splavarjev tek, pohod na Svinjski rt, mednarodni turnir v speed badmintonu in kolesarski vzpon na Če-lovnik. Manjkala nista tudi tržnica domačih dobrot in posavski rokodelski sejem, za pridih kulture so poskrbeli udeleženci slikarske ko- lonije in umetniki, ki so pred očmi obiskovalcev ustvarjali skulpture iz debel. Železni most slavi Osrednja etnološka prireditev je postregla z gledališko pripovedjo. Dramski ustvarjalci so prikazali, kako so splavarji pred 120 leti v ošta-riji poskusili domače dišeče jedi, popili kozarec rujnega in slavili odprtje železnega mostu. Skok z omenjenega mostu je bil pred leti tudi ena največjih zanimivosti Dnevov splavarjenja. Ker pa je reka Sava nepredvidljiva in je lahko takšno početje nevarno, so se organizatorji tej dejavnosti zaradi prevelikega tveganja raje odpovedali. KTRC Radeče je bil letos tudi soorganizator Posavskega festivala tematskih poti, ki je postregel s 37 rekreacijskimi prireditvami po Posavju. Namen festivala je bil oživiti obstoječe pohodniške in kolesarske poti v regiji ter ljubiteljem gibanja približati šest poti, ki so bile na novo urejene v okviru projekta Posavske poti prijetnih doživetij. Med njimi je tudi Učna pot Savus v Radečah, kjer je bil uradni zaključek festivala. TV zdaj gradijo le še spomine, ki sicer radi kar mimo zbežijo, zadnje čase pa jih je vse več. Na srečanje je prišlo več kot 20 nekdanjih sošolk in sošolcev, trije so se pripeljali iz Nemčije in eden celo in daljne Kanade. Razrednik ing. Leander Litera se srečanja žal ni udeležil zaradi slabega zdravstvenega stanja. AB ■jjn partner pri gradnji hBe £3 CINKARNA _ www.cinkarna-gradnja.si SPLETH A trgovina Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Odmev Nujna je združitev obeh energetskih holdingov V Novem tedniku je bil 17. 7. 2014 objavljen intervju z dr. Maksom Tajnikarjem z naslovom Nujna je združitev obeh energetskih holdingov, v katerem se je razgovoril o problematiki slovenske energetike s poudarkom na Premogovniku Velenje. Odzivamo se na tiste dele njegovih odgovorov, ki so bodisi neresnični ali zavajajoči. Ena takšnih je trditev, da je za nastali položaj v premogovniku v veliki meri krivo vodstvo HSE. Dr. Tajnikar očitno ne pozna dovolj zgodovine skupine HSE in konkretno Premogovnika Velenje, da bi vedel, da je bilo obstoječe vodstvo HSE prvo doslej, ki se je sistematično lotilo odkrivanja nepravilnosti na eni in sanacije nastale- ga položaja, ki ga zaznamuje velika likvidnostna vrzel v Premogovniku Velenje, na drugi strani. Na pobudo poslovodstva HSE in z aktivno podporo nadzornega sveta PV se je začel pripravljati Program finančnega in poslovnega prestrukturiranja PV, ki bo osnova ne le za njegov obstoj, temveč za preživetje. Na tem področju je bilo v preteklosti storjeno zelo malo. Govoriti, da je holding pustil Premogovnik Velenje na cedilu, kar vehementno trdi dr. Maks Tajnikar, pa je navadna laž. Premogovnik Velenje ima okoli 30 milijonov evrov likvidnostnega primanjkljaja, ki je posledica zgrešenih odločitev iz preteklosti, denar za plače in dodatke pa jim že več kot osem mesecev zagotavlja HSE. Nenazadnje je bil 17. julija letos podpisan tudi aneks k tripartitni pogodbi med HSE, TEŠ in PV, ki zaposlenim v PV zagotavlja izplačilo plač in drugih pre- jemkov v skladu s kolektivno pogodbo ter stabilno poslovanje in likvidnost družbe do konca leta 2014. Dr. Tajnikar dalje ugiba, da ima HSE relativno visoke stroške režije, čeprav številk ne omenja. Zato se sprašujemo, koliko je s stanjem skupine HSE in njenimi stroški sploh seznanjen in če ve, da se v krovni družbi, HSE, d. o. o., vršijo celotna prodaja oz. trženje električne energije, obvladovanje financ in likvidnosti celotne skupine HSE ter ostale funkcije, ki jih morajo in so jih dolžne izvajati krovne holdinške družbe. Je pa res, kar je pokazala tudi študija družbe PWC, da se v celotni skupini HSE določene funkcije (podporne službe) podvajajo, kar bi morali kot prvi korak k racionalnejšemu poslovanju čim prej urediti (združiti). Žal naše odvisne družbe to nerade slišijo, vsaki omembi, kaj šele poskusu racionalizacije in optimizacije poslovanja, pa se z grožnjo po stavki prvi po robu postavijo sindikalni predstavniki. In tako že v kali zadušijo potencialne rešitve problemov tistih, ki jih zastopajo. In končno dr. Tajnikar zatrdi, da »razpršitev dejavnosti PV ni tako napačna dolgoročna strategija podjetja«. Z vsem spoštovanjem do njegovega znanja s področja ekonomije in financ bi vendarle pričakovali, da si bo pred izvedbo intervjuja za Novi tednik prebral bilance skupine Premogovnik Velenje, iz katerih bi razbral, da so vse odvisne družbe PV globoko v rdečih številkah. Želeli bi slišati njegove primere tujih premogovnikov, ki z visokimi dobički šivajo spodnje perilo in tržijo hotelske kapacitete. Dr. Maks Tajnikar svojih trditev v intervjuju ne podkrepi z nobeno številko, izračunom ali drugačnim konkretnim dokazom - niti tiste ne, ko pravi, da je združitev obeh energetskih stebrov nujna. Na HSE smo mu vedno na voljo za pogovor in predstavitev podatkov in dejstev, da bo na njihovi osnovi lažje načrtoval prihodnje medijske nastope. mag. PETJA RIJAVEC, vodja Službe komuniciranja HSE Prejeli smo Tam, kjer se življenje začne Pod zgornjim naslovom je bilo pred več kot desetimi leti objavljeno moje pismo. Pisal sem o ginekološki ambulanti v Splošni bolnišnici Celje. Tu prvič mlada dekleta in žene izvedo, da bodo mamice po- stale. Toda ko prvič prestopijo prag te ambulante, se verjetno vse zgrozijo, ko se znajdejo v »kleti«, ki bolj spominja na industrijski objekt z raznimi cevmi pod stropom kot na ambulanto, kjer se življenje začne. Manjka še samo, da bi visela s stropa pajčevina, da bi človek dobil vtis kot v filmu Brezno in nihalo. Ampak mlade bodoče mamice takoj pozabijo na čuden občutek, ko jih sprejme zelo prijazno medicinsko osebje ambulante, ki se zelo trudi delati v tem »podzemlju«, ki si naziva ambulanta ne zasluži. V tej ambulanti so tudi moji vnukinji povedali, da bo postala mamica in da sem jaz že pradedek. Upam le, da bom dočakal dan, ko bo mamica mojega prapravnuka za vesel dogodek izvedela že v novih prostorih, ki jih bolnišnica že dolgo obljublja. JOŽE JURC, Slovenske Konjice Zakoni - napisani in nenapisani Ondan sem od neke stare mame slišal, da je po novem prepovedano sprehajati pse ob železnici na Otoku. Ni mi bilo jasno, od kod tako fašističen odlok, pa sem zavrtal nekoliko globlje v staro mamo. Pa sem izpulil iz nje, da so se stanovalci sami spomnili, da jih psi motijo, in so vzeli zakon v svoje roke ter prepovedali te štirinožne tovarne pasjih kakcev. Ker je to banana burek republika, sem v tej potezi videl mnogo globlje razsežnosti. Države tako nihče ne jemlje več resno. Kaj če bi se recimo stanovalci mojega bloka zmenili in postavili nekje zunaj tablo, da se črnci ne smejo več gibati v bližini našega bloka? Veljalo bi! Kaj če se vdove partizanskih herojev in prvobor-cev (tistih, ki so rojeni po letu 1945) spomnijo, da ne želijo več, da v njihovi stolpnici stanujejo tisti, ki trgujejo z dro-go? In posežejo po orožju pokojnih soprogov? Vrag ve, kaj bi bilo. Bojim se hoditi okrog po rojstnem mestu - kaj če je kje prepovedano gibanje tetoviranim osebam? Jaz pa ves porisan! Metek me lahko hitro najde. Prototip teh nenapisanih zakonov sem videl že pred leti, ko je bila pred sosednjim blokom tabla, da lahko tam parkirajo samo stanovalci. Pa saj vemo, da so parkirišča last občine in torej vseh nas. Ampak staroselcem tistega bloka se je zazdelo, da so parkirišča samo njihova, pa so si vzeli pravico za takšno tablo. Kaj bo naslednji korak? Da bomo sami betonirali ležeče policaje? Ti boš prinesel »kelo«, jaz »fandl«, Joža cement, Bertl pesek? Pa bomo! ALEKSANDER CEPUŠ, Celje 48 BRALCI POROČEVALCI Dobrotnica Marija V Domu Lipa Štore že dve leti uspešno deluje pogovorna skupina Lipa, ki jo vodi Emilija Pešec. S predavanji in pogovori poskrbi za našo duševno hrano. Za stike med nami, za obisk trgovine in druge dejavnosti pa poskrbi 83-letna Marija Letonja. Za vsakega v domu najde spodbudne besede, ki jih podkrepi s humorjem. Marija stanuje že dve leti v oskrbovanem stanovanju na Lipi, kamor se je preselila in tam na novo pognala korenine. Rojena je bila v Sv. Florijanu pri Rogatcu. Šolala se je na mariborskem učiteljišču. Njeno prvo delovno mesto je bila Ptujska Gora, kjer je polnih 35 let učila male nadebudneže. Zrasla je z okoljem in kot tovarišica Marija pustila sledove svojega dela. Ko se je upoko- jila, je šla za sinom Dragom, ki živi v Celju. Marija se je naselila blizu njega, v Štorah. V novem okolju na Lipi je srečna. Veliko ji pomeni svoboda, ker se le tako lahko razdaja ostarelim ljudem. Vozi jih na sprehode in za njih hodi po zdravila v lekarno. Želje oskrbovancev bere iz oči in če se le da, usliši njihove prošnje. Pripravljena je vzeti pot pod noge in odhiteti v trgovino, da prinese prijatelju smetano za posladek. Vedno je nasmejana in nobena stvar ji ni pretežka, zlasti če vse skupaj zabeli s humorjem. Nekoč tovarišica Marija, danes naša Marija, dobrotnica. Dobrota ji sije iz oči, hvaležnosti ne pričakuje, ker verjame v dobro v ljudeh. ZDENKA STOPAR Marija Letonja večkrat odpelje na sprehod oskrbovance doma. & Z lanskega gostovanja v Maroku Sedijo z leve: Marjan Hlačar, Anita Žohar, Milan Zupančič in Andrej Šušterič. Stojijo z leve: Franci Zupančič, Dmitar Vasic, Rudi Stopar, Rado Petru, Janez Cankar in Dani Novak. Manjkajo: Vlado Privšek, Drago Bizjak, Viki Dorn, Vojko Prislan, Peter Robič in že pokojni Slavko Zagoričnik. Po treh desetletjih Po tridesetih letih so se srečali člani uprave Rokometnega kluba Aero Celje, ki so junija 1984 prevzeli vodenje kluba, ki je bil takrat po izpadu iz prve jugoslovanske rokometne lige v resni organizacijski in tekmovalni krizi. Večina članov nove uprave kluba je bila iz podjetja Aero Celje, takrat glavnega pokrovitelja kluba. Predsednik predsedstva kluba je ostal Milan Zupančič, glavni direktor Aera, novi predsednik izvršnega odbora pa je bil Andrej Šušterič. To je bil eden prelomnih trenutkov v bogati zgodovini celjskega rokometa, saj je ta uprava kluba na čelu z Andrejem Šušteričem in s sekretarjem kluba Vladom Privškom leta 1990 uspela za glavnega pokrovitelja kluba pridobiti Pivovarno Laško. AŠ Uspešna 35. sezona Hiša umetnosti Celje in Plesni teater Igen sta nadvse uspešno zaključila sezono Z Gusarji okoli sveta (otroško predstavo) je svet prepotovalo in preplesalo več kot 200 plesalcev Hiše umetnosti Igen, starih od 3 do 22 let. Mladi Plesni teater Igen pa v prihodnjih mesecih čaka še nekaj nastopov tako doma kot tudi po svetu, saj bo že v začetku avgusta odpotoval na Festival plesa in folklore v Maroko. Plesalci so v minuli sezoni nastopili na božični produkciji Hiše umetnosti Celje, na velikem praznovanju Citycentra in na občinskem in regionalnem srečanju slovenskih plesnih skupin. Najbolj talentirani so s svojimi koreografijami tekmovali tudi na domačem tekmovanju mladih avtorskih ustvarjalcev Opus, s plesno slikanico Vidkova srajčica so nastopili na festivalu Lent in se večkrat uspešno predstavili na festivalih v Casablanci in Beogradu. Kot je glasba dar bogov, je ples dar angelov. Govorica telesa je univerzalen jezik, ki ne pozna političnih niti kakršnih koli drugih meja. Umetnost giba, »govorica« izraza in plesna dinamika včasih povedo več kot reka besed. S to mislijo Plesni teater Igen želi vsem prijetne počitnice, medtem pa se umetniška ekipa že pripravlja na novo sezono. JC Debitanti so osvojili prehodni pokal. Prehodni pokal v Rečico pri Laškem Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Sveti Štefan je organiziralo 16. tradicionalno pionirsko tekmovanje za pokal krajevne skupnosti Sveti Štefan in 23. meddruštveno nočno tekmovanje za memorial Štefana Krumpaka. V skupini pionirk in pionirjev je tekmovalo 14 ekip. Pionirke PGD Prevorje so osvojile drugič prvo mesto in tako obdržale prehodni pokal. Druge in tretje so bile pionirke PGD Šentvid, četrte pa pionirke PGD Šmarje pri Jelšah. Med pionirji je prvo mesto zasedla desetina PGD Drešinja vas pri Žalcu in osvojila prehodni pokal, druga je bila PGD Loka pri Žusmu in tretja PGD Šmarje pri Jelšah. V nočnem tekmovanju članic in članov je sodelovalo kar 23 ekip PGD iz vse Slovenije. Članice PGD Loka pri Žusmu so bile tretje leto zmagovalke in so tako prehodni pokal trajno obdržale. Druge so bile članice PGD Prožinska vas in tretje PGD Mestinje. V moški skupini je tekmovalo 16 ekip. Prvo mesto je osvojila debitantska desetina PGD Rečica pri Laškem in s tem tudi prehodni pokal, drugo PGD Mestinje in tretji PGD Pristava pri Mestinju. Priznanja in pokale so podelili predsednik domačega PGD Bori Čavš, poveljnik Martin Slatenšek in podžupan Občine Šmarje pri Jelšah Janko Šket. Veselo druženje je trajalo do jutranjih ur ob zvokih Ansambla Štrajk. MILENKA BLAŽEVIČ Foto: SEBASTJAN ČUDEN OSIR BRALCI POROČEVALCI 49 Srečanje osnovnošolcev V petek, 20. junija, smo se zbrali ob petdesetletnici konca Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur - generacija 1963 in 1964. Prvič smo se srečali ob petindvajsetletnici, nato pa vsakih pet let. Letošnje jubilejno srečanje je bilo za vse nas, tudi za razrednika Lojzeta Juga, še posebej svečano. Sprejel nas je sedanji ravnatelj Marjan Gradišnik, ki nam je predstavil zgodovino šole. Ogledali smo si tudi učilnice, v katerih smo gu-lili šolske klopi. Srečanje in obujanje spominov smo nadaljevali na Rajskem otoku na Blagovni z obljubo, da se čez pet let ponovno snidemo. MARJAN DREŠČEK Ne nehamo se igrati, ker smo se postarali V četrtek, 12. junija, so bile v parku Doma ob Savinji Celje športne igre stanovalcev socialno varstvenih ustanov. Iger so se udeležili stanovalci naslednjih domov: Zavod Sv. Rafaela Vransko, Zimzelen Topolšica, Dom upokojencev Polzela, Pega-zov dom Rogaška Slatina, Lambrehtov dom Slovenske Konjice, Dom starejših Šentjur, Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah, Dom Lipa Štore, Dom Jožeta Potrča Poljčane, Dom za varstvo odraslih Velenje, Dom Nine Po-korn Velenje in Dom ob Savinji Celje. Stanovalci so tekmovali v štirih disciplinah: štiri v vrsto, kegljanje, piramida in metanje obročkov na križ. Del športnih iger je bil tudi bogat kulturni program, saj so nastopile Sončnice, pevski zbor Doma ob Savinji Celje, ter otroci Vrtca Anice Črnejeve. Udeleženci izleta v nasadu ekoloških jagod Od Žusma do Žurejev Igre je odprla direktorica Doma ob Savinji Celje Bojana Mazil Šolinc s svojim govorom in spustom treh balonov v nebo. Tekmovalci so se med seboj pomerili v športnih disciplinah, a so jih bolj povezovali druženje, prijetno vzdušje, pozitivna klima, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo. Tako je po parku tega dne pogosto odjeknil glasen smeh. Ob koncu športnih iger so po dobrem kosilu v jedilnici podelili priznanja vsem sodelujočim ter nagrade za prva tri mesta. Prvo mesto je dosegel Dom upokojencev Šentjur, drugo leto pa bodo igre v Pegazo-vem domu v Rogaški Slatini. Ob prijetnem dnevu so si stanovalci zaželeli srečno pot domov in izrazili veselje ob ponovnem srečanju prihodnje leto. NK Teden vseživljenjskega učenja je bil letos tudi zgodovinsko in doživljajsko obarvan. Ljudska univerza Šentjur je organizirala ekskurzijo, katere skupna točka je bil Žu-sem. Udeleženci so se odpravili na ogled grajske učne poti, ki se je končala na ekološki kmetiji Žurej. Udeležence pohoda je na vrhu Žusma sprejela predsednica društva Izviri Dobrina Danica Recko in spregovorila o zgodovini kraja ter o društvu in njegovih aktivnostih. Mimo obnovljenega vodnjaka so se odpravili proti prvi doživljajski točki poti, ki se imenuje Zvoki narave. Po senčni gozdni poti so se sprehodili do druge točke, ki je bolj zgodovinska in kjer je predstavljena zgodba o ugrabitvi grofične Ane. Udeleženci so se nato vrnili v dolino na kmetijo Žurej, ki stoji na istem mestu že od časa žusemskih graščakov. Ob pršjači in ka-vici, kar je pripravila gospodinja Anica Žurej, in slastnih jagodah so v prostoru za turizem spoznali največjega poznavalca Žusma. Danijel Artiček, avtor številnih literarnih del o kozjanskih krajih in ljudeh, je predstavil bogato zgodovino Žusma. Razložil je, kako so nastale legende žusemske grofije, ki jih je izdal v istoimenski knjigi. Legende, ki jih je avtor pripovedoval, so vzbudile tako zanimanje kot dobro voljo, še posebej najbolj znana o babnem vinu. Franc Žurej st., ki domače kraje dobro pozna, je z avtorjem knjig obujal spomine na mlada leta. Nekoč cvetoči kraji ob pomembni prometni poti kažejo danes povsem drugačno podobo, a njihova zgodovina je zelo zanimiva in privlačna za turiste. Gospa Artiček je ob koncu podarila vsakemu udeležencu moževo knjigo Nak, nimam časa!, ki pa ima drugačno vsebino, saj z zdravim humorjem obravnava tretje življenjsko obdobje. Sledil je ogled kmetije Ječovo. Gospodar Franc Žurej ml. jim jo je gostoljubno predstavil in jih popeljal najprej do ječe, ki danes služi kot klet in v njej se niso dolgo zadržali, toliko več vprašanj pa so imeli o peči na biomaso in finančnem vložku, ki je za to potreben. Odlično voden ogled so končali v nasadu okusnih jagod in malin. AP BRALCI FOTOGRAFIRAJO Rok Lokovšek nam je pisal, da vedno rad pogleda fotografijo tedna naših fotoreporterjev. Tudi sam je poslal svoj izdelek. Kot kaže napis na kolesu, je posnetek nastal na fantovščini Mihe Lokovška. 50 SPREJEMI ODLIČNJAKOV Slovo od najuspešnejših CELJE - Ob koncu šolskega leta je župan Bojan Šrot sprejel 58 najbolj uspešnih de-vetošolcev desetih celjskih osnovnih šol in Glasbene šole Celje. Priznanja za odličnost, nih šol Hudinja, Ljubečna, učenca OŠ Glazija. Na tek- Frana Kranjca in glasbene šole, po pet učencev osnovnih šol Lava in Frana Roša, štirje učenci III. OŠ ter dva vsestransko ustvarjalnost in uspehe v vseh letih šola nja je prejelo po šest učen cev I., II. in IV. OŠ, osnov movanjih iz znanj so učenci celjskih osnovnih šol v minulem šolskem letu osvojili 1.700 bronastih priznanj, na področnih tekmovanjih 200 srebrnih priznanj in na državni ravni 35 zlatih priznanj. Zanimivo je, da so jih največ prejeli na tekmovanjih iz matematike, sledita slovenščina in logika. Ob tem so bili uspešni tudi v številnih izvenšolskih dejavnostih - ekipa I. OŠ se je uvrstila na odprto evropsko prvenstvo sestavljanja lego konstrukcij, na šahovskih tekmovanjih in športnem področju so učenci posegali po najvišjih uvrstitvah na domačih in mednarodnih tekmovanjih, kar seveda velja tudi za učence glasbene šole. Župan Šrot se jim je za dosežene uspehe zahvalil tudi v imenu mesta in napovedal, da si Celje od njih v prihodnosti veliko obeta. Ob tem, ko jim je zaželel čim bolj sproščene počitnice, je opozoril na pomen znanja in jim v spomin na slovo od osnovne šole podaril knjigo Duša slovenska. IS Usmerjeni v prihodnost ROGAŠKA SLATINA - Na sprejem pri županu Branku Kidriču je bilo povabljenih 23 učenk in učencev iz I. in II. OŠ ter glasbene šole, ki so bili vsa leta odlični ali so se s svojim znanjem povzpeli do državnih oziroma mednarodnih tekmovanj. V kratkem nagovoru je župan poudaril, da morajo devetošolci usmeriti pogled v prihodnost, kar ni vedno lahko, a je potrebno. To je namreč čas, ko si izbirajo pot, ki naj bo zanje čim bolj uspešna in jim bo pomenila zadovoljstvo, cilji na njej pa bodo dosegljivi. Glede na njihove lastnosti, ki se zrcalijo v dosedanjih uspehih, in ob pomoči učiteljev in staršev verjame, da jim bo to tudi uspelo. Želi si, da bi udeleženci sprejema svoje znanje nadgradili in po končanem šolanju prinesli nazaj v domače okolje. Zahvalil se je še ravnateljicam, ki s svojim pristopom in z učiteljskim zborom bistveno prispevajo k doseženim uspehom, ter jih pozval, da tudi v prihodnje skrbijo za šolski prostor, ki bo zanimiv, prepričljiv, inovativen in kakovosten. Na koncu je povabljenim izročil spominska darila in jim zaželel prijetne zaslužene počitnice. PGK Petnajst najboljših RADEČE - V občini že nekaj let na proslavi ob dnevu državnosti županja Rafaela Pintarič najuspešnejšim devetošolcem podeli knjižno nagrado. Glasbeno obarvan program je pripravila OŠ Marjana Nemca Radeče s pevskim zborčkom, solisti in z učenci Glasbene šole Laško-Radeče. Županja, ki je bila tudi slavnostna govornica, je 15 najuspešnejšim deve-tošolcem podelila knjižno nagrado, eden od učencev pa se je opravičil. Vsem, ki so končali šolanje, so zaželeli, da bi bili uspešni tudi v nadaljnjem izobraževanju. TV ŽIVALSKI SVET 51 Dama z imenom Vinny Prikupna dveletna koker španjelka skrbi, da Suzani Košir ni nikoli dolgčas »Včasih sem bila sposobna zimo preživeti le s pogledom skozi okno, zdaj greva dvakrat na dan na sprehod in uživam v vseh letnih časih.« Zagotovo ste kdaj videli priljubljeni risani film Dama in potepuh, v katerem se ulični mešanec zagleda v prelepo rjavo aristokratsko koker španjelko. Nanjo se človek spomni, ko zagleda elegantno Vinny, dve leti staro psičko doc. dr. Suzane Košir, predavateljice na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju. Toda urejen videz in eleganca nista naključje. Tako kot morajo ženske večkrat potrpeti za lepoto, tudi Vinny ni lahko. Koker španjeli so sicer znani kot pasma, ki zahteva veliko nege. Ne samo da je psičko treba redno česati in krtačiti, da se ji dlaka ne vozlja, in si pri tem pomagati tudi s preparati za lažje razčesavanje, na dva meseca jo je treba odpeljati še v pasji salon. Tam ji s tako imenovanim trimanjem odstranijo odvečno dlako po hrbtu, drugje pa jo postrižejo ali pobrijejo. »Tortura« lahko traja tudi dve uri in je Vinny seveda ne mara. Ne Viski in ne Vodka Veliko raje ima dolge sprehode z lastnico ali igro s sosedovo psičko na domačem vrtu. Najbolj srečna je, če so okrog nje znani ljudje, če se nenehno kaj dogaja in če je seveda domača miza bogato obložena, ker ve, da bo potem dobila še kakšen priboljšek izven načrtovanega hranjenja. Suzana pravi, da je edini, ki ga uboga na besedo, ko jo spodi stran od mize, njen nečak Blaž, ki ji je tudi izbral ime. Potem ko je preigraval možnosti, kot so Viski in Vodka - glede na rodovnik se je moralo njeno ime začeti s črko v - je družina sklenila, da je Vinny precej boljša izbira. »Ko smo šli iskat Vinny k rejcem v Gozd Martuljek, je bila luštna kepica. To je velika nevarnost, ker si potem ne upaš reči ne in pes si hitro prisvoji kavč, posteljo...« Ni tako nedolžna ... Pri oskrbi psičke Suzani pomagajo tudi starši, ki so »krivi«, da je pred skoraj dvema desetletjema v hišo prišla prva koker španjelka. Kot rojstnodnevno darilo za Suzanin 18. rojstni dan Suzana Košir in Vinny sta zelo navezani druga na drugo. Ko ji psička zleze v naročje in se stisne k njej, se zdi kot majhen otrok, ki potrebuje nežnost. V teh dneh preizkušata nov povodec, ki ga nosiš na zapestju in imaš proste roke za druge aktivnosti. se jim je pridružila Pina, za katero Suzana sumi, da je bila bolj izpolnitev očetove želje po psu. Kar 17 let je bila nato psička del njihove družine. »Imela je neverjeten značaj, na nikogar ni lajala, kaj šele, da bi koga ugriznila,« se spominja Koširjeva. Vinny je bolj živahna, za njenim damskim in nedolžnim videzom se skriva tudi kanček popadljivosti, sploh ko sreča ljudi s psič-kami, ki niso sterilizirane tako kot ona. Delitev skrbništva Ko so pri Koširjevih dobili Pino, pasme sploh niso poznali, niso vedeli, da imajo koker španje-li težave z ušesi, da lahko hitro oglušijo, če ne skrbiš zanje, da imajo težave z očmi ... Vse to je zdaj že preteklost, saj dobro vedo, kako je treba ravnati, da se izognejo težavam. Če je bila Pina bolj skrb staršev, saj je bila Suzana med študijem zdoma, pa je Vinny predvsem njeno veselje in obveznost, vendar tudi pri njej ne gre brez pomoči staršev. Če se le da, jo vedno vzame s seboj, toda služba jo večkrat vodi po svetu, poleg tega pa si vsako leto privošči daljše počitnice v tujini, kjer spoznava neobičajne kraje in ljudi. Avgusta bodo na vrsti Uganda in redke tam še živeče gorile. Med Indijanci in Korošci Da je v Suzani avanturistični duh, je pokazala že med študijem sociologije in geografije, ko se je odločila, da bo za diplomsko nalogo proučevala ameriške Indijance. Za leto je kot varuška odpotovala v ZDA in spoznavala njihovo življenje v rezervatih. Po vrnitvi je sledil kulturni šok, saj je prvo službo dobila v Črni na Koroškem kot učiteljica v osnovni šoli. »Otrok v razredu nisem razumela in ko sem mislila, da bo v zbornici kaj bolje, sem bila prav tako razočarana.« Kljub temu je ostala nekaj let, kar je bila zanjo neprecenljiva izkušnja. Nato je dobila službo na takrat ustanovljeni celjski mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije, kjer je bila najprej vodja referata, nato je postala predavateljica, saj je vmes opravila doktorat iz sociologije. Danes poučuje poslovno komuniciranje, državljansko kulturo in sociologijo ter po novem gerontologijo. Študentje pravijo, da je stroga in zahtevna, ob tem pa ne skoparijo z visokimi ocenami, ko morajo vsako leto oceniti njeno delo. To pa je tisto, kar ji daje nov delovni zagon. Ob Vinny seveda, ki vedno začuti njeno žalost in poskrbi, da je ta čim prej pozabljena. TATJANA CVIRN, foto: GrupA NAGRADNI RAZPIS ■K V I ■ ■ a VB Pošljite cim bolj zanimivo fotografijo svojega ljubljenčka Zagotovo ste svojega hišnega ljubljenčka s fotoaparatom že kdaj ujeli v kakšni zabavni ali nenavadni situaciji. Če bi radi z bralci Novega tednika delili to svojo izkušnjo, nam pošljite fotografijo in napišite nekaj o tem, kdo je na njej in ob kateri priložnosti je nastala. V uredništvu jih bomo sprejemali vse poletje in objavljali v julijskih in avgustovih številkah časopisa ter na koncu nagradili tistega avtorja, ki bo s kuponi bralcev zbral največ glasov. Nagrado bo prispevalo podjetje Hana-Ana iz Zadobrove pri Škofji vasi (www.hana-ana.si), ki ponuja hrano in pripomočke za hišne ljubljenčke. Pobrskajte torej po arhivu ali ustvarite nekaj povsem svežega! Izdelek (izberite enega) nam pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si (pri tem mora biti fotografija velika vsaj 300 kb). Ne pozabite pripisati svojih podatkov. Tokrat nam je fotografijo poslala Anja Rožič iz Celja, ki je fotografirala psičko Ayo, ki je bila pri njej teden dni na počitnicah, medtem ko je teta odšla na dopust. »Aya je zelo prijazna in igriva. Najraje spi na preprogi, kot vidite na sliki. Obožuje sprehode in svojo igračko, ki piska,« je še zapisala Anja, ki se tako poteguje za nagrado. Vsi ostali še imate čas za sodelovanje, saj bomo fotografije sprejemali do konca avgusta in potem objavili kupone za glasovanje, s katerimi bodo bralci glasovali za fotografijo, ki jim je bila najbolj všeč. Setveni koledar ^ Čas za presajanje je do 31. julija do 24. ure. 24. ČE cvet do 9. ure 25. PE ----- 26. SO cvet do 12. ure, od 13. ure list 27. NE list 28. PO od 9. ure plod 29. TO plod 30. SR plod Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. 52 ZA ZDRAVJE Pravilno sončenje lahko človeku prinese tudi nekaj koristi. Po nekaterih svetovnih raziskavah naj bi sončni žarki znižali vrednost holesterola v telesu, ki naj bi ga razkrajali ultravijolični žarki. Zato naj bi bila raven holesterola v človeškem telesu pozimi višja. Sončenje naj bi zniževalo tudi krvni tlak. Američani naj bi že v prejšnjem stoletju dokazali, da je ultravijolično sevanje 70 odstotkom ljudem znižalo previsok krvni tlak. Po podatkih spletne stani vsi-zdravi. si naj bi izpostavljenost soncu uničila nekatere kronične virusne infekcije v krvi. Sonce naj bi celo povečevalo število belih krvničk v krvi in izboljšalo sposobnost telesa za razstrupljanje, zmanjšalo pa naj bi nevarnost propadanja zob. Ko sonce primaže vročinsko klofuto Previdno pri naporih ali sončenju - Nikar ne pozabite na zaščitne kreme Čeprav je letošnje poletje bolj kot ne muhasto in so posamezni dnevi podobni pomladi ali jeseni, je vročina letos že kar nekajkrat ostro »pritisnila«. Medtem ko se je julij začel deževno, pa je bil junij zelo vroč. In takrat je na Celjskem nekaj ljudi že poiskalo zdravniško pomoč zaradi zdravstvenih zapletov, ki so nastali ravno zaradi prevročega vremena. Najpogosteje je šlo za starejše ljudi, ki jih je izmučilo delo na vrtovih. Mnogi pa se odpravljajo na morje, zato je vsak nasvet o tem, kako se obvarovati pred hudo vročino, dobrodošel. Človekovo telo je samo sposobno skrbeti za stalno telesno temperaturo na različne načine, eden od teh je na primer znojenje. Prevelik vročinski udar iz okolja in napor ali prevelika izpostavljenost soncu telesu to naravno nalogo onemogočijo. Tako imenovanih vročinskih sindromov in stanj je kar nekaj in če jih človek pravočasno ne zazna in ne poišče pomoči, so lahko celo smrtno nevarni. Vročinski krči Najbolj znani so vročinski krči. Nastanejo zaradi povišane temperature in pretiranega znojenja. Najprej se pojavijo v mišicah rok, v mečih in stopalih. Vročinski krči so znak, da je telo izgubilo preveč tekočine in soli, predvsem natrija, kalija in magnezija. »Napaka, ki jo ljudje storijo, je, da pri tem elektrolitnem neravnovesju, ko torej v telesu manjkajo soli, nadomeščajo tekočino samo z navadno vodo. Velikokrat to stanje samo poslabša,« razlaga zdravnik Milan Rajtmajer, strokovni direktor Zdravstvenega doma Celje. V primeru simptomov in znakov, ki kažejo na vročinske krče, se mora oseba takoj umakniti v hladnejše prostore in uživati več tekočine. Najprimernejši so izo-tonični napitki. Toda po te ni treba vedno v trgovino ali lekarno, ampak si jih lahko ljudje pripravijo sami, svetuje Rajtmajer. »V liter vode dajo čajno žličko soli, jušno žlico sladkorja in pol decilitra pomarančnega soka.« Kadar je treba zaradi hudih vročinskih krčev poiskati zdravniško pomoč, pa se lahko zdravnik - pri zapletenih primerih ali če se vročinski krči pojavijo večkrat - odloči tudi za dodatno terapijo, kjer v telo vnašajo tudi magnezij. Vročinskim krčem so najbolj nagnjeni fizični delavci, zlasti železničarji in gradbeni delavci. Sončarica Resnejša od vročinskih krčev pa je sončarica. Zaradi vročega vremena naraste človekova telesna temperatura. Sonce torej vpliva neposredno na center za uravnavanje temperature, ki je v malih možganih v zatilju. Ravno zato sončarica največkrat »udari« po tistih, ki dolgo časa ležijo na plažah ali so na vročini fizično preveč aktivni. Najprej se pojavijo motnje v živčnem sistemu. »Človek je zmeden, počuti se slabo, bruha, trese se, lahko pride tudi do motenj zavesti,« razlaga Rajtmajer. Znaki sončarice so tudi hud glavobol, utrujenost in blage motnje vida. Večje tveganje, da dobijo sončarico, je pri ljudeh, ki imajo kronične bolezni, hormonske motnje, povečano telesno težo, sladkorno bolezen ali so pod vplivom alkohola. Posebej previdni morajo biti starejši in otroci. Prvo pomoč v primerih sončarice predstavljata takojšen umik z vročega prostora in ohlajanje. »Hladimo vedno s hladnimi oblogami in nikoli tako, da človeka damo v vodo. Ohlajanje povzroči, da temperatura telesa počasi upade na normalno vrednost. Piti je treba tudi čim več tekočine. Priporočljivo je še, da si na soncu ljudje zatilje zakrijejo s pokrivalom. Vročinska kap Smrtno nevarno pa je, če pride do vročinske kapi. Dolgotrajna izpostavljenost hudi vročini lahko namreč pripelje do tega, da telo ni več sposobno uravnavati telesne temperature. Vročinska kap pogosto nastopi nenadoma in takšno stanje zahteva takojšnje zdravljenje. Ker se človek premalo znoji, se telo ni zmožno samo ohlajati, kar pomeni, da se nevarno pregreva. Znaki vročinske kapi so vrtoglavica, hud glavobol, utrujenost, pri čemer ni nujno, da človek te simptome sploh zazna, saj lahko do kapi pride tudi brez opozorila. Pozorni moramo biti tudi pri vroči, suhi, pordeli koži, močnem srčnem utripu, ki je izjemno pospešen. Človek, ki ga prizadene vročinska kap, ima težave tudi z dihanjem, temperatura telesa pa naraste do 41 stopinj. V kolikor takšnemu človeku zdravniki ne nudijo pravočasno pomoči, lahko tudi umre ali pa nastanejo trajne okvare organov in možganov. Vročinski kapi so izpostavljeni največkrat starejši, alkoholiki ali bolniki s kroničnimi boleznimi. Prva pomoč v teh primerih je za-vitje osebe v mokro rjuho ali brisačo, voda, v katero tisti, ki pomaga, pomoči brisačo, pa mora biti ledeno mrzla. Slediti mora takojšen prevoz v bolnišnico. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) Kdaj se pojavijo prvi simptomi težav zaradi hude vročine (razen pri vročinski kapi, ki lahko nastane brez predhodnih opozoril), je odvisno tudi od zdravstvenega stanja osebe. Do prvih težav lahko pride že po desetih minutah izpostavljanja soncu ali v eni uri, lahko pa se simptomi počasi pojavljajo ves dan. Zdravniki zato svetujejo preudarnost pri sončenju ali fizični aktivnosti v vročini. Predvsem pa morajo ljudje ob tem upoštevati svoje osnovno zdravstveno stanje in svoje aktivnosti temu primerno prilagoditi. Ali ste vedeli? Sončni žarki lahko poškodujejo očesno roženico in povzročijo hitrejši nastanek sive mrene. Voda in pesek odbijata sončne žarke in posledično povečujeta količino UV-žarkov. Zaščitna sredstva je treba nanašati na kožo dobre pol ure prej, preden se človek odpravi na sonce. Kreme namreč potrebujejo od 30 do 45 minut, da se vpijejo in začnejo ščititi. Moč zaščite je na embalažah krem zapisana v obliki zaščitnega faktorja (2, 4 ... 25, 30, 50+). Večje kot je število na embalaži, boljša je zaščita. Pri nakupu tovrstnih kozmetičnih izdelkov je vedno treba imeti v mislih: cena ni nujno pogojena s kakovostjo izdelka! Nekateri se namesto na morje odpravijo v gore. Tam je potrebna še večja zaščita. Za višje lege je namreč značilno, da se na vsakih tisoč metrov nadmorske višine naravna zaščita zmanjša za 7 odstotkov. Žarki so nevarni tudi ob snegu, saj jih odbija in je zato obseg žarčenja povečan za sto odstotkov. V primerjavi s tem voda in skale povečajo UV-sevanje za 50 odstotkov. Takšno poletno hlajenje je dobro, saj moški ne bo imel »opečenega hrbta«. Je pa kandidat za sončarico, ker nima pred soncem zaščitenega zatilja. Zdravstvene težave zaradi vročine se pogosto pojavijo na tekaških ali kolesarskih maratonih. Zaradi vročine in ekstremnega telesnega napora hitreje prihaja do dehidracije in izgube elektrolitov. Ravno v teh situacijah je treba biti še toliko bolj previden. Kako se varno sončiti Že leta in leta zdravstveni strokovnjaki priporočajo upoštevanje nasvetov za varno sončenje. S tem se ljudje izognejo zdravstvenim težavam zaradi izpostavljenosti vročini in tudi nastanku kožnega raka. Ultravijolični žarki povzročajo poškodbe kože in oči in oslabijo imunski sistem. Najbolj nevarno je na soncu med 11. in 16. uro, saj je takrat sevanje UV-žarkov najmočnejše. Teh žarkov ne prepuščajo bombažna oblačila, zato moramo biti oblečeni v bombažna oblačila z dolgimi rokavi, na glavi pa imeti svetla pokrivala s širokimi krajniki. Seveda je nemogoče pričakovati, da bodo na plažah ljudje v dolgih rokavih, se je pa dobro čim dlje zadrževati v senci dreves ali senčnikov. Nepogrešljiva je tudi krema za sončenje z ustreznim zaščitnim faktorjem. Kremo je treba na telo nanesti 30 minut, preden smo izpostavljeni sončnim žarkom, pri čemer marsikdo pozabi kremo nanesti na ušesa, vrat in kožo pod naramnicami kopalk ali obleke. Ponovni nanosi kreme si morajo slediti po vsakem kopanju. Ker ni samo obala tista, kjer ima sonce svoj vpliv, je treba vedeti, da so nanosi zaščitne kreme dobrodošli tudi doma, če smo na soncu. Predvsem otroci. Pred kopanjem je priporočljivo postopno namakanje. Skok v mrzlo vodo je lahko za človekovo telo velik šok, še posebej če je popolnoma pregreto. Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com NA KOLESIH 53 Počastitev stoletnice Puhove smrti Ob okrogli obletnici in v počastitev stoletnice njegove smrti je srečanje spremljala razstava Puhovih vozil v Vrbju. Janez Puh je bil eden najpomembnejših Slovencev na področju tehnike, je dejal Sovinšek. »Prvi je začel izdelovati kolesa in jih konstrukcijsko spremenil. Prvo kolo je patentiral z dvema enakima kolesoma, izumil 35 patentov za avtomobile in motorje, ogromno je pripomogel k svetovnemu avtomobilizmu in motorizmu. Slovenci ga žal premalo poznamo, zato smo se odločili, da z razstavo doprinesemo k njegovi prepoznavnosti,« je pojasnil Sovinšek in razkril, da obstaja velika možnost, da se bodo starodobniki prihodnje leto vozili po spodnjem delu Zgornje Savinjske doline. Foto: arhiv društva Vonj po starem, bencinu in prahu Najlepši, najstarejši, najlepše restavrirani, najbolj urejeni Dvainštirideset ljubiteljev starih motorjev, avtomobilov in raznovrstne stare tehnike Društva ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornje-savinjski starodobniki je prepričanih, da za uspešno delovanje društva ni dovolj le nekaj domačih lastnikov starodobnih vozil. V društvu so zato organizirali že osmo mednarodno srečanje starodobnih vozil, ki v Logarsko dolino vsako leto privabi na stotine ljubiteljev starodobnikov. 181 vozil, najstarejše je štelo kar 88 let, je na sončno soboto hrumelo po Logarski dolini. Prireditveni prostor v Vrbju je gostil lastnike in ljubitelje bencinskih hlapov in prahu, ki se je dvigoval za njimi na slikoviti panoramski vožnji nad dolino. Osmo mednarodno srečanje starodobnih vozil je na Ljubno ob Savinji privabilo 240 ljubiteljev starega, je povedal nekdanji predsednik Društva ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesa-vinjski starodobniki Ivan Sovinšek. »Na srečanju smo gostili udeležence iz 37 slovenskih društev, treh avstrijskih in dveh hrvaških. Simon Kamenšek je prejel pokal za najbolj oddaljenega udeleženca, saj se je z motornim kolesom znamke BMW R 50, letnik 1960, v družbi mame pripeljal iz Nemčije. Obiskovalcev, ki so občudovali starodobna vozila, tako avtomobile kot motorje in traktorje, je bilo seveda še veliko več,« je dejal Sovinšek. Po panoramski poti do želodca Prve prijave so sprejemali že od pol devete ure zjutraj, prijavilo pa se je manj udeležencev kot lani, ko je bilo prijavljenih rekordnih 215 vozil in 300 udeležencev. Vsi prijavljeni so bili deležni okrepčila pred štiriurno potjo po Zgornji Savinjski dolini. Starodobniki se vsako leto zapeljejo v drug konec Zgornje Savinjske doline in letos so se množično odpeljali najprej proti Solčavi, kjer so se ustavili na domačiji Firšt in v muzeju jamskega medveda z Olševe, dalje do kmetije Klemenčevo na panoramski cesti, si ogledali cerkev sv. Duha v Olševi in se odpočili ob pogledu na Kamniško Savinjske Alpe, Raduho in Olševo. Skozi Solčavo so prihrumeli nazaj do Luč, kjer so si ogledali apartmaje ter druženje zaključili z degustacijo zgornje-savinjskega želodca in drugih dobrot v penzionu Raduha. Ogledalce, ogledalce na steni, povej ... Po vrnitvi na Ljubno so sledili zabavno druženje, večerja in podelitev pokalov. Za prijetno počutje so poskrbeli Mešani pevski zbor kD Ljubno od Savinji in harmonikar Robi Weiss ter predsednik društva Matej Coklin, ki je nastopil kot povezovalec prireditve. Razstavljena vozila so privlačila poglede tako obiskovalcev kot strokovne komisije, ki jih je ocenjevala. ... kateri najlepši v dolini je tej Najstarejši osebni avtomobil je bil Ford T, letnik 1926, ki ga skrbno vzdržuje Frančišek Kramer, prav vsi pa so kljub svojim letom »preživeli« panoramsko vožnjo in se navdušeni vrnili na cilj. Najštevilnejši udeleženec srečanja je bil s 14 člani Klub starodobnikov Večno mladi Šentjur, s 13 udeleženci mu je sledilo Društvo Oldtimer Stara Gora. Najstarejše motorno kolo je bil Terrot G, letnik 1923, lastnika Marjana Bržana, najstarejši traktor pa znamke Stayer 180, letnik 1949, ki ga vzdržuje Rok Podkrižnik. Nagrado za najlepši osebni avtomobil je prejel Jani Uratnik za vozilo Triumph TR 5 PI, letnik 1968, za najlepše ohranjeno motorno kolo pa je komisija izbrala motor znamke Zün-dapp Z 200, letnik 1929, lastnika Martina Prkušaka. Najlepše tuje motorno kolo je Puch 250 TF, letnik 1952, katerega lastnik je Pagiz Günther iz Avstrije, najlepši avto, ki se je pripeljal iz tujine, pa je bil Jaguar E Coupe, letnik 1969, za katerega skrbi Hrvat Živko Skuhalo iz Varaždina. Najlepši Zgornjesavinjčani Tudi med vozili, s katerimi so se na srečanje pripeljali člani Društva ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesavinjski starodobniki, so izbrali najlepše. Najlepši avtomobil je bil Mercedes-Benz 219, letnik 1957, lastnika Janeza Jevšnika, z najlepšim motornim kolesom se je pripeljal Franc Firšt, motor pa je bil znamke Puch 250 SG, letnik 1957. Med traktoristi ima najlepši traktor Jože Breznik, in sicer znamke Güldner, letnik 1957, najstarejše motorno kolo pa je iz garaže v dolino pripeljal Jože Završnik, in sicer znamke Puch 200, letnik 1938. ANJA KOVAČIČ Foto: RT »Izjemno sem navdušen nad pokrajino, po kateri sem se vozil s svojim belim fordom taunusom 1600. Člani Oldtimer kluba Medimurje se že nekaj let udeležujejo srečanja, letos pa se je izpolnila še moja dolgoletna želja in sem se na lastne oči prepričal, zakaj je vsem tako všeč tukaj. Zaradi prijaznih ljudi, ki nas pričakajo,« je bil ob koncu srečanja zadovoljen predsednik kluba iz Čakovca Franjo Belovič. Med terenskimi vozili je nagrado za najlepše in najstarejše vozilo prejel Marko Stanimirovič, lastnik mercedesa L1500, letnik 1942, ki se je s Koroške pripeljal še s tremi ljubitelji starodobnikov. »Že dolgo nismo bili v teh krajih. Zelo smo uživali na prireditvi in se bomo še vrnili. Avtomobili nam pomenijo ogromno, so del našega življenja in smo prisotni na mnogo zborih po vsej Sloveniji in v tujini.« Najlepše urejen traktor znamke Kramer KL 200, letnik 1959, lastnika Janeza Ogrinca Najstarejši osebni avtomobil Ford T, letnik 1926, ki ga skrbno vzdržuje Frančišek Kramer. Najlepše restavrirano motorno kolo na razstavi Puhovih vozil je bilo motorno kolo znamke Puch 250 SG S, letnik 1957, ki ga vzdržuje Franc Firšt, član društva Zgornjesavinjski starodobniki. 54 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Slovenski pregovori Bolje noseča pri 14 kot devica pri 41. Bolje v troje v postelji kot sam v krsti. Bolje s kolesom v kurbarijo kot z mercedesom na delo. Bolje imeti debelo tajnico kot ozkega šefa. Bolje druga pomlad kot tretji zobje. Bolje trebuh od hrane kot grba od dela. Bolje zdrava pokvarjenost kot pokvarjeno zdravje. Bolje kamen v žepu kot pesek v očeh. Bolje vino v želodcu kot voda v kolenu. Bolje močno lepa kot lepo močna. Bolje imeti dobrega ljubimca kot ljubkega moža. Test za sprejem na psihiatrijo Med obiskom v psihiatrični bolnici raziskovalni novinar vpraša direktorja, na osnovi česa se odločijo, koga bodo sprejeli na zdravljenje. »Zelo enostavno je,« pravi direktor. »Postavimo ga pred kad, polno vode, in mu damo čajno žličko, skodelico in vedro ter naročimo, naj kar najhitreje izprazni kad.« »Če prav razumem,« pravi obiskovalec, »tisti, ki je normalen, začne vodo zajemati z vedrom ...« »Ne,« pravi direktor. »Tisti, ki je normalen, izvleče zamašek z dna kadi. Želite sobo z balkonom ali brez?« Raziskovalec »Kje pa je Tone, da ga že tri mesece nisem videl?« »Raziskuje celice.« »Kaj? Ali se je začel ukvarjati z biologijo?« »Ne, v zaporu je!« Šalo nam je poslala bralka Milka Selič iz Gorice pri Slivnici. Gorenjci Štirje Gorenjci so prišli v Celje, se ustavili v gostilni in si naročili vsak dva deci vina. Ko so izpili, je prišel natakar in jih vprašal, če bodo še pili, eden od njih pa je rekel: »Plačali bi!« Natakar je čakal in jih gledal, kako se butajo in govorijo: »Ti plačaj« Ko je opazil, da noče nihče plačati, jih je vprašal, če lahko on določi, kdo bo plačal. Eden izmed njih je rekel, da bo tako najbolje. Natakar je prinesel velik škaf vode in rekel: »Vsi glave v vodo. Kdor jo bo prvi dvignil, bo plačal.« Vsi štirje so se utopili. Spraševali smo vas, kako se imenuje nova serija podlistkov, ki smo jo začeli objavljati prejšnji teden. Pravilen odgovor se glasi: Celjski mestni gozd v Pečovniku. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Mija Kržišnik, C. žalskega tabora 5, Žalec. NAGRADNO VPRA7ANJE V dveh poletni rubrikah pričakujemo vaše zanimive fotografije. Kakšni temi naj bi prikazovale? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 29. julija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Na porodniškem dopustu Obiskovalka je iskala Špelo Ožir in prišla do Jerice Potočnik, ki je bila očitno zatopljena v delo in ni dobro slišala, koga išče. Ker Jerica sedi za mizo sodelavke, ki je še na porodniškem dopustu, je domnevala, da gospa išče njo, in je izstrelila: »Je pa na porodniški.« No, zagotovo sicer ne moremo trditi, da Špela tega nima v načrtu, zaenkrat pa je le na običajnem poletnem dopustu. Krogi in srčki Jerica Potočnik je šla pred dnevi po sledi klica bralke izpod Donačke gore, ki je na svojem travniku opazila nenavadne kroge. Skušala je pomagati pri iskanju odgovora, kdo ali kaj jih je povzročilo. Zdaj jo čaka še težja naloga: ugotoviti mora, kdo ji je na mizi pustil listek s srčki . Kaj pa kava? Vodja radijske tehnične službe Aljoša Bončina je zadnjič zaspal in zamudil v službo. Nihče od sodelavcev se ni posebej sekiral, ker se ni dalo montirati prispevkov za radio, bolj jih je skrbelo, kdo bo skuhal kavo, kar je jutranje prostovoljno opravilo Aljoše. ANEKDOTE Slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja (1851-1923) je v gostilni prosil vbogajme star berač, znan po svojem teku. Tavčar je bil dobre volje in je rekel: »Veš kaj, za goldinar žemelj ti plačam, če jih poješ.« Za goldinar si dobil takrat kar 60 žemelj poštene velikosti. »Velja,« je privolil berač in natakarica mu jih je prinesla. Pospravil je vse do zadnje drobtinice in nato naročil: »Micka, prinesi mi še za groš kruha, da ne bo tale škric mislil, da sem se njegovih žemelj do sitega najedel.« Anekdoto nam je poslala Martina Žužek z Dobrne. »Ne znam kuhati, ne znam prati, ne znam likati. Zato sem se tudi oženil. Med drugim,« je o svojem zakonskem stanu povedal športni komentator Ivo Milovanovič - in ostal živ. Dokler ne bo tega prebrala njegova žena . 5 3 4 2 4 6 1 9 5 7 8 9 1 2 6 9 1 7 5 2 1 2 8 3 9 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Gremo na jug Pregovor pravi, da je doma najlepše. Tega se običajno zaveš, ko zdoma doživiš kakšno neprijetno izkušnjo. Lahko pa se zgodi ravno obratno: namreč, da spoznaš, da tudi v tujini ni vedno tako slabo. Sama že vrsto let dopu-stujem na hrvaški obali. Od bolj zavednih Slovencljev od sebe zato večkrat dobim kakšno pod nos v smislu: »Kako lahko hodiš na dopust k Hrvatom, namesto da bi prispevala k razvoju slovenskega turizma?« Hja, zakaj neki? Najbrž ne zato, ker bi pri njih strašno trpela, ampak zato, ker mi je tam fajn, ker za manj denarja dobim več kot doma, ker je čistejše morje, ker mi ni treba sredi noči na plažo nesti brisače, da si izborim tistih nekaj kvadratnih centimetrov prostora, ker ... Ker mi naši južni sosedje ob prihodu na dopust celo stisnejo kakšnega stotaka v roke . Bilo je lani ob tem času - če se ne motim ravno na dan pridružitve Hrvaške veliki evropski družini, ko smo s potovalkami obteži-li naš avtek in se odpravili proti Dalmaciji. Na meji nič posebnega, promet tekoč, na cestnini pa . »85 kun, prosim,« zamo-mlja možak v cestninski kabini. Pripravim točen znesek, plačam in ko že speljem, opazim, da imam v roki poleg potrdila o plačilu cestnine še 200 kun! Od kod, za vraga, če sem plačala točno 85? Ko sem dojela, da se je tip pošteno uštel, me je za hip celo preplavil občutek krivde, ampak kako naj vendar vrnem denar?! Na avtocesti pač ne smeš obračati, ustavljati ali voziti vzvratno, niti zavoljo poštenosti ne. Ob takšnem razmišljanju je občutek krivde kmalu izpuhtel, čez obraz se mi je razlezel ši- REŠITEV SUDOKU 110 8 2 1 6 5 9 4 3 7 4 9 6 7 8 3 1 2 5 3 5 7 2 4 1 6 8 9 6 1 5 8 9 2 3 7 4 9 4 3 5 6 7 2 1 8 7 8 2 1 3 4 9 5 6 2 6 4 3 7 5 8 9 1 1 7 9 4 2 8 5 6 3 5 3 8 9 1 6 7 4 2 rok nasmeh. Do smeha pa verjetno ni bilo možakarju v kabini, ko je ugotovil, da mi je plačal ne le cestnino v obe smeri vožnje po hrvaški avtocesti, ampak je od tistih dvesto kun ostalo dovolj še za pivo na plaži. In kot da hrvaške rado-darnosti še ne bi bilo dovolj, nam je natakarica čez nekaj dni pri večerji pozabila računati sladico. Si predstavljate, kako sladko se mi je potem smejalo še cel dopust? Sicer v življenju nimam te sreče, da bi mi denar kar padal z neba. Običajno je tako, da mi kdo zaračuna preveč ali premalo vrne. Žal tudi to običajno ugotovim šele takrat, ko je že prepozno. A vrnimo se k mojemu dopustovanju. Lani sem si, srečnica, privoščila tudi vikend oddih na domačih tleh. Še preden sem parkirala avto, sem doživela prvi šok. Za uro parkiranja v mestu bi morala odšteti pet evrov!! In da ne boste mislili, da je bilo katero parkirno mesto prosto! Ko sem končno našla nekoliko bolj ugodno možnost parkiranja za svoj žep, je na plaži sledila nova težava: neprestano umikanje kopalcem, ki so se med brisačami (in po njih) prebijali do morja in me skoraj pomendrali, v vodi pa kup ježkov, trave, alg ... Eno samo trpljenje, vam povem! Na dopustu hočem mir, nobenega vreščanja in gneče okoli sebe! Tega imam doma in v službi dovolj ... Zato se vsako poletje za dober teden rada odpravim v tisto majhno dalmatinsko mesto, kjer imam več deset metrov plaže čisto zase, kjer je morje toplo in čisto, kjer morski konjički plavajo pet metrov od obale ... Edini, ki vsake toliko zmoti moj mir, je prodajalec koruze s svojo trobljo in z monotonim ponavljanjem: »Kukuruz, kukurice, corn, mais!« Sem mu obljubila, da se ga letos usmilim in kupim eno koruzo - a le, če bo turiste začel nagovarjati tudi v slovenščini. Se je le nasmejal, dvakrat zatrobil in odmaširal naprej. Tisti dan ga ni bilo več na spregled. Jaz pa sem se lahko povsem prepustila uživanju ob šumenju morja, ki so ga občasno nekje v daljavi preglasili le kriki galebov. Neprecenljivo ... TURISTKA RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka KrižanKe a ugamKe ENO IZMED LOČIL ŽENSKE, KI SODELUJEJO V UPORU Povsod z vami NADA VIDMAR EGIPČANSKA BOGINJA NAJVIŠJI VLADARSKI NASLOV PODOBA GOLEGA TELESA KRATKA IGRICA AVSTRIJSKI POLITIK (ALOIS) ROBERT REDFORD ŠPANSKA KNEGINJA (ANA) ENOTA ZA TOPLOTO DOLGOREPA PAPIGA 13 PRISTANIŠČE DELAVEC, KI ČISTI KRAJ PRI PODČETRTKU MOČNEJŠE SVETLO PIVO TROBENTAČ (FRANC) STVAR JE KONČANA (LAT.) ŠVED. PISEC HANSSON PREBIVALKA NEMČIJE ŠKODA (STAR.) PREBIVALKA ALZACIJE KIRURG (ZORAN) KDOR ČRVARI NEMŠKI NACIST (KLAUS) ANG. IGRAL. BOGARDE EMIL ADAMIČ ODLOMEK IZ FILMA RIMSKA ŠTIRI NASTANEK (ZASTAR.) PEVEC LESKOVAR PLINSKA ZMES ATMOSFERE DVIG GOSPODARSKE AKTIVNOSTI UREJEVALEC VRTA STALNE BESEDNE ZVEZE SNOV V KORENJU MUSLIMANSKI BOG PALESTINSKI TERORIST KONJSKO MESO KDOR SE DOBRIKA, PRILIZUJE (EKSPR.) ANGEL V JUDOVSKI IN KRŠČANSKI VERI DEL KNJIGE SP. DEL PRAŠIČJE NOGE IGRALKA RINA ALUMINIJEVA RUDA NEKDANJA SREDNJA ŠOLA PIVSKI VZKLIK LATINSKI PREDLOG VISOKOGORSKA RASTLINA PREDMET BREZ UMETNIŠKE VREDNOSTI NEKD. HRV. POLITIK (IVICA) TRAVNIK OB VODI OČITANJE NAPAK NOGOMETAŠ STEVANOVIC 16 20 JUD AVSTRALSKI IGRALEC FLYNN ELEKTRIČNA RIBA HER-CEGOVEC 4 TONE KUNTNER GOSTINSKI DELAVEC LENNONOVA VDOVA (YOKO) ŽLAHTNI PLIN HUNSKI POGLAVAR VEGRI: JURE ... KVAK 17 KANTAVTOR DOMICELJ ŽEBELJ ZA PRIBIJANJE SKODEL RIM. POET (TIT LUKRE-CIJ) IGRALKA IVANIČ KANADSKI GLASBENIK YOUNG VULKAN NA SICILIJI NAJVEČJI PTIČ JANEZ DRNOVŠEK 12 AZIJSKI DEL TURČIJE Z DRUGIM IMENOM 18 PRAVOSLAVNA CERKVENA PODOBA OKLEPNO VOZILO 14 JUDOV SIN PES, KI ZELO LAJA (EKSPR.) Nagradni razpis 1. nagrada: bon za vadbo v Centru za zdravje in rekreacijo Top-fit v Celju 2. nagrada: bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju 3. nagrada: bon za picerijo Zanzibar v Šentjurju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 29. julija. Rešitev nagradne križanke iz št. 29 Vodoravno: AHAT, KIBO, ZAJEMALEC, AM, NAROBE, LUPINA, EN, EROS, MACA, JAT, VEK, NABIRALNIK, VR, ISAR, EMU, ABU NIDAL, KJUS, EH, KAMELOVINA, HIMNA, CL, VAL, DACA, PHIL, IKEA, IREC, LEA, TN, JAN, INARI, AVČANI, SNEŽNIK, JING, HEC, KISIK, ELAN, ETAŽA, IZ, VISTA, GENIJ, RADO, EASTON, TAKT, ACETON, NETILO, LU, DID, LOKIN, CAVTAT, IJEKAVEC, AIKIDO, JACK, ONA, KAČAR. Geslo: Čas planinskih pohodov Izid žrebanja 1. nagrado, bon za vadbo v Centru za zdravje in rekreacijo Top-fit v Celju, prejme: Mitja Ocvirk, Švabova 4, Celje. 2. nagrado, bon za permanentno lakiranje nohtov v Lepotnem studiu Nastia Celje, prejme: Marija Krajnc, Ljubljanska c. 217, Šentjur. 3. nagrado, bon za picerijo Zanzibar v Šentjurju, prejme: Ana Rebrnak, Finžgarjeva ul. 27, Šmarje pri Jelšah. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Ona: Ponovno boste polni energije in zanosa. To vam bo pripomoglo, da boste uspeli uresničiti zastavljeni načrt, ki vam bo prinesel veliko materialnih koristi, pa še poslovni ugled si boste povečali. On: Le zakaj si delate toliko skrbi, ko pa je vse skupaj vendar tako enostavno? Ozrite se raje malo okoli sebe in videli boste obilico priložnosti, ki samo čakajo, da pridete in jih izkoristite. Le kaj še čakate? Ona: Vse preveč ste oklevali, zdaj pa je že prepozno. Kaj pomenite tej osebi in na kaj lahko sploh še upate, boste lahko kmalu izvedeli. V službi se boste spoprijeli s precejšnjim problemom, ki vam bo prinesel obilico dela. On: Prišel bo čas, ko se bo končno pokazala vaša resnična sposobnost v poslovnem svetu. Toda nikar se preveč ne povzdignite, ampak ostanite takšni, kot ste zdaj. Spremembe bodo prišle same ... I.,'..1 'J».w,J Ona: Ne delajte tako na silo - naprave delujejo bolje, kadar so priključene. In tudi navodila obstajajo, ki jih je trebna le prebrati in seveda upoštevati. Le zakaj bi si delali nepotrebne skrbi? On: Ne prehitevajte dogodkov, saj se vam lahko zgodi, da boste kmalu ostali sami. Pazite se nepričakovanih vprašanj, ki bodo posegala na intimno področje vašega življenja. Dobili boste nepričakovano darilo . EMM Ona: Spet se okoli vas potikajo nekakšni grabežljivci in ponovno se morate dokazovati, kdo ste. Ne smete izgubiti poguma, pa naj izgleda situacija še tako brezizhodna. Ob primernem nasvetu boste tudi sami našli pravi izhod iz krize. On: Kdor tvega, ta tudi dobi. Toda ali ni že čas, da začnete pobirati sadove svojih tveganj? Drugače se lahko kaj hitro pripeti, da boste na koncu ostali sami in razočarani. To vsekakor ne bo prijetno. DVOJČKA ■ STRELEC # Ona: Sprejeli boste partnerjevo igro in se zabavali kot že dolgo ne. To bo v vas ponovno prebudilo čustva, za katera ste mislili, da ste jih že pozabili, vendar boste spoznali, da ni tako. On: Prepustite denarne zadeve drugim in se raje posvetite partnerki, ki že komaj čaka na uresničitev dogovora, ki sta ga sklenila pred nekaj tedni. Nikar se predolgo ne izmikajte. Ona: Ne smete se sprijazniti s porazom, temveč se morate boriti naprej, saj še ni vse izgubljeno. Še vedno vas lahko preblisne sijajna ideja in vam odpre povsem nove alternative, ki jih doslej niste niti opazili. On: S prijateljico se boste imenitno zabavali in kaj hitro se lahko zgodi, da bo prijateljstvo prešlo v trajnejšo zvezo. Dobro bi bilo, če bi se posvetili tudi svojim obveznostim, saj bo drugače vlak odpeljal brez vas. Ona: Prijeten neznanec, ki ga boste srečali na povsem nepričakovan način, bo dodobra razburkal vaše sicer mirno ljubezensko življenje. Poskusite se malo obvladovati, saj pretirano navdušenje ni ravno najboljši odziv. On: Utrujeni boste, vendar tega ne boste pokazali in boste marljivo delali naprej. Pazite, da se ne boste prehitro iztrošili. Včasih se je dobro držati rekla: počasi, vendar zanesljivo. Tudi tako se daleč pride. KOZOROG Ona: Varčujte takrat, ko boste imeli kaj varčevati, in ne takrat, ko vam gre za nohte. Raje se poskusite vrniti v nekdanjo situacijo, ki je bila nekaj povsem drugega kot trenutno tavanje v temi, iz katere ni in ni izhoda. On: Premagali boste negotovost, ki vas muči na ljubezenskem področju, saj boste izvedeli natančno tisto informacijo, ki jo tako želite slišati. Zato nikar ne čakajte, ampak zagrabite priložnost. Ona: Trenutno bodo zadeve videti precej zapletene, vendar jih boste s pomočjo partnerja kar hitro razrešili. Še vedno boste imeli tisti čuden občutek, da so vaše možnosti celo večje, kot se zdi. On: Najprej se boste pošteno obotavljali, že takoj v naslednjem trenutku pa boste pokazali dobršno mero odločnosti, kar vam bo konec koncev tudi prineslo uspeh pri prijateljici, ki vam je zadnje čase kar precej pri srcu. DEVICA Ona: S prijateljico, ki ste jo nedolgo tega še izredno spoštovali, se boste zapletli v neprijeten prepir. Pazite se njenih ukan. Ko bo dobro premislila celo stvar, bo prišla do spoznanja, da kdor drugemu jamo kolje, sam vanjo pade. On: Počitek, ki ste ga načrtovali, bo treba še malo preložiti. A vseeno se boste prav prijetno zabavali, saj boste proste trenutke preživeli v bližini nekoga, ki vam že dlje ne gre iz glave. VODNAR Ona: Prišla bo dolgo pričakovana novica o napredovanju, zato se boste odločili za pošteno proslavljanje s prijatelji. Bodite pozorni na zasanjane poglede neznanca, ki vas bodo spremljali že od začetka. On: Preveč se bojite, da bi lahko odločilno posegli v dogajanje. Včasih zadostuje že kanček poguma, da se spremeni celo življenje. Bili bi več kot nerodni, če vam ne bi uspelo izkoristiti priložnosti, ki se vam bo ponudila. Ona: V vaše življenje bo vstopila ljubezen, česar ne boste povsem pričakovali, zato ne boste pripravljeni na spremembe, ki so pred vami. Nikar se ne obirajte, ampak naredite tisto, kar se od vas pričakuje. On: Amor vas bo izbral za svojo tarčo in izstrelil proti vam bolj bolečo puščico, kot boste vi pripravljeni priznati. Toda nikar si ne delajte skrbi, saj se bo vse skupaj kmalu postavilo na pravo mesto. 19 21 2 5 3 PLESKAR 9 ZAPOR 8 ŠAMAN ZGOLJ x + 5 = 4 15 10 7 6 11 56 RUMENA STRAN Predsednika republike Boruta Pahorja je k svojemu omizju povabil predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko. »Najprej govor, nato pa pivo,« sporoča njegov kazalec. Nekdanjemu županu Občine Radeče in staro-novemu poslancu Matjažu Hanu pa so se sline cedile po zapečenih lepinjah. »Žurirali« štiri dni in tri noči Pivo in cvetje vsako leto privabi cvet slovenske politike in gospodarstva. Tudi v jubilejnem, 50. letu prireditve smo v objektiv ujeli nekaj znanih Slovencev. Festivala seveda ne bi bilo brez zavzetih domačinov, ki se bodo v naslednjih dneh končno lahko malce naspali. TV, foto: GrupA Medtem ko sta laški župan Franc Zdolšek in direktorica Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško Janja Urankar Berčon (v modrem) preštevala goste, se je njen sinček kratkočasil po svoje. Po gibih sodeč lahko v Laškem prihodnje leta pričakujejo novega člana pihalne godbe. Oči so se svetile direktorju Celjskih mesnin Izidorju Krivcu. Kot kaže prazen krožnik, so kuharji pripravili same njegove »domače« dobrote. Vse štiri dni prireditve ni bilo počitka za predsednika Zveze kulturnih društev občine Laško Možnar Vlada Marota. Bdel je namreč nad pripravo in izvedbo etno programa. Bogomili Košec Kajtna je pred začetkom »ohceti« po starih šegah dajal še zadnje napotke. Ob celjski nogometni zelenici Radijsko-glasbeni duo Savinjčanka Tanja Seme, ki jo kot voditeljico poznajo poslušalci Radia Celje in zasavskega Radia Kum, ni zamenjala svoje službe in postala spremljevalna pevka hrvaškega zvezdnika Gibonnija. Kot njegova oboževalka je le izkoristila priložnost na enem njegovih koncertov, ko se je sprehodil med publiko in takoj se je vživela v novo vlogo. Ali sta se dogovorila še za kak nastop, pa ni povedala. NC, foto: osebni arhiv Prejšnji konec tedna so oživele slovenske nogometne zelenice. Kot prvo so jo v Areni Petrol pomendrali igralci Celja in Zavrča. Objektiv našega fotoreporterja je ujel trenutek s tribune za posebne goste. Miran Vuk (levo), župan Zavrča in tudi predsednik istoimenskega kluba, je bil pred in med tekmo zaskrbljen, po njej pa zelo razpoložen in je zavoljo srečne zmage svojih fantov morebiti pozabil na svoj osebni stečaj. Zelo redna obiskovalka nogometnih tekem je bila pred leti Nataša Riva (v črtasti majici) kot desna roka tedanjega predsednika NK Celje Marjana Vengusta. Zdaj znova priskoči na pomoč domačemu klubu. Zanj je do leta 2008 garal branilec Dejan Kelhar (desno), kar se mu je obrestovalo. Doslej je namreč šestkrat oblekel dres slovenske članske reprezentance, spomladi je v Beogradu slavil naslov srbskega prvaka s Crveno zvezdo, zdaj pa se v Sloveniji mudi z angleškim drugoligaškim klubom Sheffield Wednesday in bo morda z njim sklenil pogodbo. MSH, foto: GrupA