List 21.
Obrtnijske stvari.
Prusko mlinarstvo velika škoda mlinarstvu
Avstrijskemu.
Leta 1853 se je odpravila colnina za u vožnjo moke in pekovskih izdelkov iz Nemčije v naše cesarstvo,- od tega leta in pa leta 1865, ko se je med Prusko in Avstrijsko vlado ukrenila pogodba, po kateri se smejo moka in izdelki iz nje prosto, ,to je, brez colnine čez mejo Nemško v naše cesarstvo vpeljavati, se datira velika škoda Avstrijski obrtniji.
Popolnoma upravičena je tedaj prošnja trgovinske zbornice v Lipi na Češkem do Dunajske vlade,*) naj bi se na varstvo domačih pridelkov vpeljala primerna colnina za tujo moko in močnate izdelke.
V tej peticiji se glasi pritožba, da, kar ni colnine več na Pruski meji, se silo veliko moke, kruha in drugih pekovskih izdelkov vsako leto uvaža na Cesko, s tem pa se velika škoda dela domačim mlinarjem in pekom, ki ne morejo konkurirati z blagom tujcev.
Po izkazku, ki je priložen tej peticiji, je samo na 3 krajih, to je, na meji pri Liberecu, Rumburgu in Ro-denbachu, v 4 letih: 1870, 1871, 1872 in 1873 se iz Ruskega brez colnine vpeljalo v naše cesarstvo 95 milijonov in 127.765 funtov moke in 4 milijone in 511.875 funtov močnatih izdelkov. Će tedaj s to primero sežemo do leta 1853 nazaj, znaša to skoraj 5krat več, tedaj 475 milijonov in 638.000 funtov vpeljane moke^in 22 milijonov 509.000 funtov močnatih izdelkov.
Ce se pa vrh tega še to pomisli, koliko otrobov m drugih ostankov je Pruskim mlinarjem ostalo domd za rejo živine, naših dvajsetic in tolarjev pa za 44 milijonov in 383.019 gold* iz Avstrije romalo v Nemčijo, pač očitno vsakemu, kdor ni slep, da je vpeljevanje primerne colnine živa potreba, če Avstrija noče, da je "nisi  tudi v narodnogospodarskih rečćh ne požrć.
J Po 13. listu Dunajske „Miiller- und Backerzeitung".