Gospodarstvc »PORABA SADJA IN ZELENJAVE. V IfaakM cjKmetijska dela v mesecu avgustu« smo a« poTedal«, da uporaba sadja pri nas ni takšna, kakrš»a bi moral« biti. Mnogi gospodarji svojega sadja ne »porabljajo tako, da bi imeli od njega čim več koristi. •ij nam sicer pomaga še lako lepo in bogato obloženo sadno drerje, čc sadja ne uporabimo v našo dobrobit, ampak ga predelanio edinole v več ali manj okusno alkoholno jnjačo, ki se nam navsezadnje vslcd ncpazljiivosti že poktari. Mi pa polem gledamo, kako naše gospodinje kupujejo razne dragc dodatke k jedilom, kakor siarmelade, rozine in drugo, naši miački pa grizejo ložičke, pomaranče in cukerčke, s čenicr svojim nežntm žclodčkom vse prej škodujejo, nego koristijo. Ko*»ko prikladnejši in zdravejši bi bili pač sadni izdelki *¦ »ej «y oai obliki, če bi jih nudili našim malim kri- čač«m. Pa tudi nam starejšim bi dišali prav dobro, saj sadje priporočajo celo zdravniki kot najbolj dietično živik), ki šc, bodisi sveže ali posušeno, nikomur oi škodovalo. Zato ga vživajo bolniki in tudi takšni ljudje, ki so si z alkoholnimi pijačami ali s premočno in pokvarjeno hrano pokvarili želodec. Namen nastopnib Trstic je, pridobiti kmete-sadjerejce za pametno sadno uporabo ter jih obenem seznaniti z najenoslavnejšimi in praktičnimi metodami konserviranja sadja in povrtnine, kajti če hočemo te pridelke s pridom uporabljati, jih moramo konservirati. Sadeže konservirati pomeni torej, varovati jih pred pokvarjenjem s tem, da jih spravimo v takšno stanje in obliko, v kateri jih je mogoče tudi za dalje časa ohraniti. Pokvarjenje sadja in zelenjave povzročajo majhne glivice ali bakterije, ki se naseliJQ na te stvari ter jih razkrojijo pod vplivom vlage in toplote. S sušenjem pa jil odvzamemo toliko vlage, da je razvoj škodljivih glivic nemogoč. Istotako s segrevanjem ali vkuhavanjem preprečimo uničevalno delo glivic in raznih bakterij, ker jih z močno toplino pri 100 stop. G pokončamo. Večkrat pa devamo kake stvari tudi na led ali jih vlagamo v bladilnice, da ostanejo zdrave. Tu mrzlota ovira razvoj glivic. Uporaba sadja se začenja s pridom že tedaj, ko začno odpadaii prvi nezreli in črvivi jabolčni sadeži. — Tašen trebež služi za narejanje sadnega kisa ali oceta. V to svrho ga je očisliti od vsakršne nesnage, narezali na drobnc krhlje ter vložiti v lesene ali druge posode. Tako vloženo sadje je zaliti z vodo in postaviti na topel prostor, kjer se že po preteku nekaj dni začne kisati. Ko pa sadje dozoreva, kar spoznamo po tem, da v večjih množinah odpada ter je zadobilo dotični sorti značilno barvo, tedaj je mogoče začeti z napravo sadnih zdrizov, sadnih mezg ali marmelad, sadnih kompotov, brezolkoholnih sadnih sokov, sadnih sirov in naposled v šladiju užitne zrelosti s sušenjem. Sušenje sadja je bilo nekdaj po vaseh dosti bolj raz širjeno, nego je dandanes. To nam pričajo tuinlam se nahajajoči ostaiiki nckdanjih lakozvanih bikov ali pečnic, ki so služili obenem tudi za sušenje lanu. Sušenje je najcenejši način konserviranja, ki je mo goč v vsakem tudi najmanjšem gospodinjstvu. Skrbne gospodinje izrabijo toploto ob času peke kruha ali pogač; pa tudi na samem solncu posušijo mnogo sadja. Za hitrejše sušenje so večje ali manjše sušilnice zelo na mestu. Dobro bi bilo, da bi več gospodarjev skupaj, recimo posestniki ene vasi, naročili sušilriico primerne velikosti. Na srednji kmetijski šol v Mariboru vpeljujejo takoimenovano dr. Stojkovičevo sušilnico, ki inia to prednost, da se s pomočjo vijugastih kanalov in pločevinastih cevi prav dobro izrablja kurivo. Za sušenje narnenjeno sadje mora biti popolnoma zrelo, jabolka in hruške nc premehke. Črešnje, češplje in slive pa so najboljše takrat, ko so začele grbančili lupijo, izpahnejo peščice in razrežejo sadje v krhlje ali režnje ter izrežemo peščišče, da dobimo lepši in okusnejši sadni izdelek. Dobe se tudi stroji, ki obenera lupijo, izpahnejg peščišče in razrežejo sadje o krhlje ali majhne obročke. Hruške se na peči ali na solncu kaj nerade sušijo; zato jih je neposredno pred sušenjem pariti t sopari tako dolgo, da postanejo mehke. Za takšno parjenje nam služi najbolje parni kotliček. Ako pa tega nimamo, pa navadni kotel, v katerega postavimo trinog in na njo jerbašček s hruškami. Na dno nalijemo toliko Tode, da krop nc doseže sadja. Pokrov ovijemo s cunjami, da para ne odhaja. Ako hočemo, da obdrži sadjc stojo barTO, ga položimo pred sušenjem v slano vodo. Ena žlica soli zadostuje na 1 liter Tode. Na približno enak na6in kakor sadje sušimo tudi sočiTJe in zelenjaTo. Tudi tega polagamo pred sušenjem v slano Todo. Ce hočemo hitro sušiti in dobiti okusnejši izdelek, moramo sočivje poprej pariti tako dolgo, da je mogoče posamezne komade pretakniti s slainnato bil ko. Sušenje se priporoč« pri fižolu in grahu, poreju in paradižnicah. Sadni zdris all ael« dobimo, ako neprezrelo 9adje z nekoliko vode samo toliko časa kuhamo, da iztisnemo iz njega sok. Poslajšan sok kuhamo nato še toliko časa, da se s pomočjo pektinovih snovi, ki se nahajajo le v trdem sadju (najve^ t kutinah), strne in poslane vlečljiv. Pri vkuhavanju je paziti na io, da ne zamudimo trenutka strjenja, kajti po dolgem kuhanju postane zdris zopet redka tekočina. O tem se prepričamo, ako med kuhanjem rečkrat vlijemo par kapljic na mrzel krožnik ter pogledamo, ali se tekočina strdi ali ne. čc se napravi čez kapljico tanka kožica, je čas, da sc posoda potegne od ognja. Vroča tekočina sc zlijc v primerne posode in ko se je ohladila, postane žoličasta. Posode zavežemo s pergamentnim papirjem, katerega smo poprej pomočili v čisti špirit. Da doscžcmo pri patentovanih konservnih steklenicah neprodušno zaprtje, jih steriliziramo, to je, segrevamo 10—15 minut pri 80 —90 stop. C. Sadni kompot se razločuje od mezge ali marmeladc po teui, da za konipol vkubamo celo ali razkosano sadje z dodalkom malo vode in sladkorja, mcd tem ko so pa mczge sparjeni, skozi sito pretlačeni in nato s primernim kuhanjem zgoščeni sadni izdelki. Mezgc iz marelic, breskev in češpelj so najokusnejše in osobito za pripravljanje omclct najprikladnejše. Sadni sir se napravlja iz sadnih vrst, ki vsebujejo precej pektinovih snovi, kakor iz kutin, čcšpelj in jabolk. Najprej se priredi mezga, katero kuhamo potem tako dolgo, dokler v kepah ne odpada od kuhače. Nato jo damo v primerne oblike ali modla, da se sir nekoliko osuši. Tako osušen sir zvrnemo na papir potrošen s sladkorjcm. Ko je doTolj posušen, ga zairijemo t bel pa])ir in shranimo v škatljah. ali lončenih posodah. Sadni sir s« v primeru z drugimi mehkimi izdelld «a}boljo drži. Sadni sok brez alkohola napravimo, ako s«k Krelega sadja s pomodjo pare izlužimo, sčistimo, steriiiairamo in v neprodušne steklenice nalijemo. Koiiko Je pridevati sladkorja, je okus vsakega posameznika. Sadni sok je shraniti na hladnera prostoru, da se ne pokvari. Sočivje in ze?enjavo konserviramo najenoetaTnejše z Tlaganjem v kis, kateri način je zlasti pri kumarah povsod v navadi. V to svrho vzamemo niale, sjeie kumare brez poškodb, jih dobio osolimo in po preteku 12 ur vložimo v lonce ali druge posode. Vmes denemo nekoliko popra, zelene paprike, višnjevega listja ia janeža. Nato jih zalijemo z vinskim kisom ali zelo dobrim sadnim kisom. Čez osem dni kis odlijemo, prekuhamo in peae posnamemo. Ohlajen kis nalijemo zopet na kumare, zavežemo posode s pergamentnim papirjem ia jih hranimo na suhem, liladnem prostoru. Slično kakor kumare, konserviramo tudi fižol v stročju. Za to je pripraven fižol z manj razvitim znijem, ki nima še nobenih niti. Ko smo ga očistili, ga kuhamo 5 minut v slani vodi. Nato fižol stresemo v rešeto, da se odcedi in presipljemo v skledo ter polijemo e \TeIira kisom. Prihodnji dan ga vlagamo v steklenice in zalijemo s kisom. Med stročje denemo nekoliko popra in lavorjevega listja. Da se fižol ne pokvari, nalijemo na vrh nekoliko namiznega olja, ki zabranjuje pristop eraka. Steklenice zavežemo s pergamentnim papirjcni in hranimo na primernem kraju. Kako je pripravljati kislo zelje in kislo rep», pa tukaj ne.bom navajal, ker so v teh poslih naše gospodinje povečini že dovolj izkušene. Navedeni načini konserviranja so najriproslejši in povsod najlažje izvedljivi. Želeti bi bilo samo to, da pametna uporaba sadja, sočivja in zelenjave prodre v slednjo hišo. S tem se bodemo obvarovali pred izgubami, ki bi sicer nastale včasih vsled preobilice teh za prehrano človeštva prekoristnih sadežev ter izognili nakupovanju dragih, toda manj vrednih surogator. Kdor želi natančnejše razprave o tem predmetu, ali sc hoče baviti s konserviranjem v večjem obsegu, nai naroči knjigo «Konserviranje sadja in vsakoTrstnih povrtnin za domačo uporabo«, ki jo je spisal g. Josip Zupanc, okrajni ekonom v Ptuju. Dobi se pri njem, ali pa v tiskarni sv. Cirila v MariDoru. Vekslar Šlanipar. NASIM DEKLETOM-VRTNARICAM. Največji ponos vsakega slovensko-kmetskega dekleta so: vrt, greda in okna. In zakaj? Radi cvetlic, ki jih gojio ter negujejo slovenska dekleta v svojik Trtovih, na gredah in v cvetličnih lončkih na oknih. Ponos na cvetlice, na nežno grlo in na milo slovensko pesein je nekaj res hvalevrednega pri naši kmetski ženski mladeži. Naša vrla, za vse dobro vneta kraetska dekleta so bila doslej tudi glavna opora in ponos naše slranke. Osobito naše časopisje se ima edinole zaliTaliti vstrajni in požrtvovalni agitaciji naših lanetski deklet, da je prodrlo in se razširilo po vseh vaseh ter hišah Slovenske Štajerske. Radi neumornega dela naše dekliške mladine za razširjenje našega tiska se bi rad «Slov. Gospodar« našim dekletom tudi hvaležnega izkazal. In v čem bode v prihodnje obstojala ta hvaležnost? V zbujanju ter podžiganju glavnega dekliškega ponosa, v strokovnem poduku: kako gojiti in negovati cvetlice na vrtu, gredi in v lončkih na oknih. Začeii bomo v prihodnji šterilki z opisovanjem najlepše, najbolj prijetno duhteče in najbolj razširjene vrtne rože — vrtnice. Bavili sc bomo z njo od izkopavanja ter saditve divjaka do njeiiega bajno lepega cvetja in do pozimske ohranilve vrlnice pred mrazom. Res je, da je marsikatero kmetsko dekle prav dobro poučeno glcde gojenja vrtnic, a naš namen z opisovanjcm umetnega gojenja vrtnic bi naj bil ta, da bi si vsako dckle znalo z malim trudom vzgojiti raznobojne in najlepšc \Ttnice s čiin najmanjšim trudom, a v tako bunjih barvah in prijetnem vonju, da bodo ponos, kras in veselje vsakega kmetskega vrta. Kakor hilro pa bomo"končali 9 temeljitim poukom glede gojenja vrtnic, pa se bomo lotili nageljčka in za tem še vseh drugih cvetlic, ki raslcjo, uspevajo in so udomačene po naših kmetskih vrtovih. Dekleta pa bodo vprašala: Kdo neki vam bom za vsako števiiko preskrbel take spise, ker ste do sedaj pisali samo o vinski Irti, gnoju, živini itd., a niti enkrat ne o vrtnih cvetlicah. Ravno glede tega pomisleka ste lahko deKleta čisto brez skrbi. Kakor znano, je bilo doslej videti najlepše in glede kakovosti najpristnejšc cvct lice po samostanskih vrlovih, gredah, oknih in altarjih. Samostanski vrlnarji so glede res strokovnega gojenja cvetlic pri nas na Slovenskcm najboljši strokovnjaki. In ravno staropreiskušenega samostanskega vrtnarja si je «Slov. Gospodar« že naprosil, da bo skozi leta za vsako številko napisal nekaj o sajenju, rasti, gojenju in ohranilvi onih cvetlic, katere pozna in jih ljubi srcc slovensko-kmetskega deklcta. Ta samostnaski vrtnar je Uidi radevolje obijubii, da bo potom «Gospodarja« odgovarjal na vsa vprašanja deklet-vrtnaric glede gojenja, ncgovanja in bolczni te ali one vrlne cvetlice. Vsa tozadcvna vprašanja bomo vsak tedcn poslali našemu vrtnarskemu veščaku, on bo odgovoril in odgovor bomo potom vsem v pouk objavili v «Gospodarju«. Sedaj goji, okopava ter zaliva takozvani dekliškl vrtec «Naš dom.« Na tcm dekliškem vrtcu pa poganjajo samo cvelke umstvene in srčne izobrazbe, «Gospodarjev« dckliški vrtec pa se bo pečal v prihodnje s strokovnjaškim gojenjcm resničnih cvollic. Upamo in pričakujeiro, da bo »GospodarjeT« dekliški vrtec vzbudil pri našfli virlih deklotth občno pozornost, zanimanjc ter posnemanj« njegovih rmukov. Prihodnjid tore$ začnemo z na&m resničuim dekliškim Trtom in sicer z vrtnka DekleJa, bodočf strokovno naobražene vrtnarice, na vsakotedensko svidenje v resničnem dekliškem vrteu, Id bi naj po ktih tenieljitega opisovanja raznih pri nas udomaoenUi cvetlic postal tako lep, duhteč in vabljiv, kot je kak samostanski cvetlični vrt. Toliko za uvod — sSmoslanski vrtiiar. NEKAJ ZA NAŠE GOSPODINJE. NaSim dekliškim vrtnaricam smo obljubili v «Gospodarju« stalno greda Pa, ako dobijo nekaj dekleta, morajo dobiti ludi žene in gospodinje, ker pretežna večina in fscbina «Gospodarja« jc namenjena ter posvečena politilni in gospodarski izobrazbi naših fantov in mož. Gled« deklel smo rekli, da je njihov ponos: vrt, greda in okno. Ponos prave kmetske gospodinje pa je dvorišče in na dvorišču pa raznovrstna kurja družina od priproste kokoši do orjaškega purana. Saj je ravno dvorišče pivo, kar si ogleda vsaka gospodinja, ako se mudi na nedelj»kem obisku pri sosedi. Za dvoriščem šele pridejo svinjaki in ogled ostalega kraljestva slovenske gospodinje. In ravno s kurjim dvorom, tem ponosom slovenskih gospodinj, se bo v prihodnje začel pečali «Slov. Gospodar« v strokovnjaškem oziru. Našim vrlim gospodinjara v pouk bomo začeli izpod peresa praktičnega strokovnjaka priobčevati članke, ki bodo obravnavali umno, za maše kmetske razmere praktično, pa tudi dobičkanosno kurjerejo. Kurjereja jc pri nas na Slovenskem in osobilo še na kmetih tako nekaj bolj postranskega. Kure se nekako redijo same, gospodinja se zmcni za nje le zjutraj, ko jih izpusti iz kurjeka in zvečer, ko zapre na kurjeku vrala. Ob nedeljah, praznikih, in raznih drugih slovesnih pri ikr-h, ko romajo kurja življenja pod n :•¦/., \ pcč in v tloveški želodec. Ntunen kurjerejnh clan'\'_.v v «Gospodarju« za prihodnje bi bil ta: \ jrtuditi pri naših gospudiiijab zanimanje za kuijerejo pc pasmah,, ki pri nas na Slov. Šlajerskem najbolje prospevajo, se najbolj obnesejo in vržejo tudi največ dobička z ozirom na meso in jajca. Torej slovenske gospodinje, da ne boste v prihi>dnje godrnjale nad «Gospodarjem«, da je pisan samo za izobrazbo moškega spola, bomo iudi vam odkazali sialtii kotiček, ki se bo stalno bavil z umno ter dobičkauosno kurjerejo. Zagotavljamo vas, ako se bosle ravnale po nasvetih res praktično preizkušenega «Gospodarjevega« kurjerejca, ne bo vaš kurji dvor samo vaš ponos, ainpak vam bo nosil mesečno lep denarni izkupičck, ob nedeljah, praznikih in drugih slovesnih prilikah pa bo nudil celi družini slastno, okusno in teč- . no pečenko. Gospodinje, na svidenje prihodnjič — — nmni in praktični kurjerejec — — doma v samoslanu. Kmetijski pouk po deželi. Oddelek za kmetijstvo ; priredi v drugi polovici meseca avgusta sledeča predavanja: na Štajerskem: v nedeljo, dne 19. avgusta: 1. v Trbonjah o živinoreji, Wernig, 2. v Stranicah o ; kmetijstvu, štamberger, 2. v Hotiži o živinoreji, Vojsk, 4. y Muiskih Petrovcih o sadjarstvu, Pavlica, 5. v Št. Jurju ob Šč., o vrnarslvu, Matjašič. V nedeijo, dne 26. avgusta: 1. V Matjancih o živinoreji, Pavlica. Sv. Lcnart v Slov. gor. Zadnjo nedeljo meseca av- i gusta t. 1. se vrši pri Sv. Lenartu v Slov. gor. občni zbor tukajšnje podružnice čebelarskcga društva za Slovenija. : Vsi prijatelji in gojitelji čebel ter člani podružnice sle . povabljeni, ua se zborovanja, na katerem bode priznani strokovnjak g. Ivan Jurančič poročal o čebelarskem zakonu in o ebelarskcm koiigresu in razstavi v Sarajevu, \ katera je bila otvorjena dne 12. t. m. \ i Žitni Irg. Cena žita na trgu je še vedno previsoka, i pa vlada radi tega veliko mrtvilo v trgovini z žitom in : moko. Krivda leži na krogih, ki mislijo, da bodo zabra- ; nili nadaljnje padanjc cen pri žitu ter svoje zaloge drago prodali. Ker so pa na svetovnih tržiščih cene nepri- . merno nižje, bodo morali producenti na vsak način ce- ; ne izravnati z svetovnimi, če bodo hoteli svoje zaloge prodati vsaj na domačem trgu. Zato pa se kupci drže zelo v ozadju ter kupujejo samo za najnujnejšo potrebo. — Pšenica se je od vseh strani ponujala v izredno dobri kakovosti. Na trg je prišla tudi pšenica iz Mačve v Srbiji in sicer v začetku po 340 din., pozneje pa po 330 din. Tudi Vojvodinci so popustili v ceni ter so pšenico, ki so jo v začetku ceuili po 360 din., pozneje prodajali po 345 din. Trgovski zaključki pa so bili vkljub znižanju ueznatni. — R ž. Gena 320—330 din. za 100 kg postavljena na postajo v Bački. Zanimanje za rž je bilo zelo slabo. — Zaječmen je bilo istotako malo kup- i eev. Pivovarne še čakajo na nadaljnji padec cen. Pro- : dajal se je vojvodinski ječmen po 285 din., srbski po 250—275 din. — O v e s. Prihaja ga ninogo na trg, posebno iz Bosne in Južne Srbije. Kupuje ga do sedaj edinole vojaška uprava. Cena bosanskcmu ovsu 275—285 din., bačkemu pa 290—295 din. — Kupčija s koruzo počiva. Blaga je dovolj na prodaj po 280—290 diu., samo kupcev je izredno malo, kcr rajc čakajo na novo koruzo. — Moka. Cena istotako padla. Vojvodinski producenti in velemlinarji zelo nudijo moko, ker se boje še nadaljnega padca, kar bi jih občulno oškodovalo, ker še imajo precej nioke od starega žila. Cene za nularico 585—600 din za 100 kg, ob enem z vrečami. — Otrobe. Za olrobe je zelo malo kupcev. Cena 145—155 din. 7A 100 kg. XVIII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovemjo o stanju hmeljsKih nasadov doma in drugod.. Žatec, CSR., dne 10. avgusta 1923. Pri ugodnem vremi-nu prehaja v škropljenih nasadih cvet v kobule; tu in tam se rastlina tudi ie le pripravlja na cvet. Za popdno oko- buljenje bilo bi temeljito preoničonje zetntje nujno potrebno, kar pa pri stanovitnem vretnenskera značaju ni pričakovali; k večjemu, da se bo zemlja porodom nevibt iiekoliko zmočila. Bolani in slabotni nasadi so se Se bolj poslabiall in bodo brez pridelka, V mnogih nasadih se opazuje solnčni palež. Upanje na novo Ietino s« je vobče postabšalo in Ih> množina letošnjega pridelka znesla kornaj eno trctjino lanskega. Z obiranjem bomo pričeli še lc zadnji tedcn meseca avgusta; tu pa tam ludi še le začetkom mescm septembra. Novi lunelj bo najbolj.še kakovosli. Mrčes je ves izginil. Z ozirom na vse to je razpoloženje na trgu zelo črvsto, cene pa rastejo od ure do ure. Hmelj iz leta 1922 se plačuje do 2600, oni iz leta 1921 pa do 2000 čK za 50 kg. Povprašanje prekorača ponudbe. — Savez hmelj. društev. Vrednost dcnarja. Ameriški dolar stane 93 in pol do 94 in pol dinarjev, 100 francoskih frankov stane 533—538 D, za 100 avstrijskih kron je plačati 0.1322 in pol do 0.1332 in pol D, za 100 čehoslovaških kron 277 do 270 D, za 100 nemških mark 0.0025 do 0.0026 D in za 100 laških lir 405 in pol do 407 in pol dinarjev. V Gurihu znaša vrednost dinarja 5.85 cent. (1 centim je 1 para). Od zadnjega poročila je vrednost dinarja padla za pet točk.