Ospoljenje kot nenehno potekajoč proces subjektivacije in socializacije disciplinira človeško bitje v skladu s spolu "primernimi" družbenimi normami. Bolj kot so specifi čne konstrukcije ženskosti in moškosti hegemone ter dominantne, večji je njihov pritisk na oblikovanje posameznemu spolu "primernih" v edenj, reakcij, odnosov, stališč ipd. Mladostniki in mladostniceso v procesih vrstniških identitetnih pogajanj in konfliktov še posebej dovzetni za vplive dominantnih konstrukcij moškosti in ženskosti. V članku z uporabo koncepta "dominantnih konstrukcij moškosti in ženskosti" utemeljujemo tezo, da je družbena kategorija spola lahko temeljni dejavnik oblikovanja nasilnega vzorca vedenja pri mladostnikih in mladostnicah. Z vpeljavo koncepta intersekcionalnosti pa pokažemo, kako strukturne neenakosti po družbenih kategorijah etničnosti in razreda lahko vplivajo na izvajanje spola v smeri nasilja. Empirični primeri, ki ilustrirajo našteta teoretska izhodišča, izhajajo iz mednarodnega projekta Stamina, v katerem smo se, med drugim, v polstrukturiranih intervjujih v različnih krajih v Sloveniji pogovarjali z 38 osmošolci o njihovem doživljanju šole, družine, prostega časa, intimnih odnosov, konstrukcijah spola in o nasilju.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-UOTGHGEB

COBISSID

2282839

Objavljeno

21.02.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Hrženjak, Majda (2011). Vrstniško nasilje v perspektivi dominantnih konstrukcij ženskosti in moškosti ter sovpadanja strukturnih neenakosti. Šolsko polje, letnik 22, številka 3/4, str. 131-147, 206-207. URN:NBN:SI:DOC-UOTGHGEB from http://www.dlib.si

MLA:

Hrženjak, Majda. "Vrstniško nasilje v perspektivi dominantnih konstrukcij ženskosti in moškosti ter sovpadanja strukturnih neenakosti." Šolsko polje letnik 22. številka 3/4 (2011) str. 131-147, 206-207.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UOTGHGEB>

Šolsko polje
2003-
(Zbirni zapis)

številka

Šolsko polje
2011
(Celotna številka)