PODPORE za most omPnedu!jek’ 13‘ Junija, vozi] xJ hitrost motornih Brežic!2'"0'? savski most v % ča^ na,, km- Most “ nisioa nlpodpiraj°’ dostop z dabUd50dvnrtIjujejo’ tovor ki « k ? ej najtežj‘ itt'»S2.jgE»bSkP7e|iali Posavje načrtno iz nerazvitosti Predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič minuli petek ves dan s sodelavci na obisku v Posavju — Zadovoljen z doseženim napredkom V petek so bili na delovnem obisku kot gostje medobčinskega sveta SZDL v Posavju predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, sekretar Milan Kučan, Silva Jereb in drugi sodelavci. Obisk so začeli v sevniški občini z Krški praznik domu *"medar3\tnih Priznan) Valvasorja Slav v Š občinske skup- ^frovaio nart JcA^'nuli tedcn pri-stov in nastn ■ deIegatov, go-* Veliki dvoran?najOCih- Zbrali 50 * v JJ*3’ ta so m z« delavskega do- „°m krajanov^ S samoPrispev- v fekordn m ?elovnih kolekti- c'1' bednik ClSU 5684111 mese' p0retic je oh skupščine Silvo nrtd°m rezulft Zn°Sti dc-ial’ ^ Vnosov ki * 3 novih družbenih J fala kultura r"’°??cajo. ^ 1,0 Po- Sv,nih ljud>- fi°last vseh de- riepi kulturni ^ 50 Ponosni na dustrijske, šoisk ai?’.pa tudi na vse ^novanjske in ^ esn°kulturne, t V °bči™ zgradil °bjekte’ k] so rt -ma Prazni 1 V obdobju S2^T°ie oas, ko, 5“sP° sedanjim delom. Pod vodstvom prof. Mira Kokola se bo zbor predstavil z narodnimi, umetnimi in borbenimi pesmimi jugoslovanskih in drugih narodov. Predsednik Ribičič je postal pozoren na velike težave kmetov pri oddajanju mleka v celjsko mlekarno. Mlekarna namreč pušča na terenu velike količine mleka (sladko kisanje), ki bi sicer bilo še primerno za predelavo. Razen občutnega dohodkovnega izpada za kmeta je to še klofuta zaupanju kmetov, ki so usmerjeni in navezani na sodelovanje s tozdom za kooperacijo. V krški občini so si gostje ogledali gradbišče nuklearne elektrarne. Direktor inž. Jože Dular je navedel težave pri dobavi nuklearnega dela opreme iz ZDA, ki je sedaj šele na poti čez veliko lužo. Predsednik Ribičič ič se je še posebej zanimal za zaščito okolja pred žarčenjem in segrevanjem reke Save. Vse skupaj bo tako varno, da nihče v neposredni bližini elektrarne ne bo izpostavljen večjemu „žarčenju“, kot če doma (Nadaljevanje na 4. strani) SLOVENKE NAVDUŠILE — Med desetimi zletnimi vajami, ki so jih pripravila posamezna zletna področja, je bila med najboljšimi vaja Lidije Šifrer ob glasbeni spremljavi Ota Pestnerja in Majde Sepe. Na sliki so udeleženke XIV. zleta bratstva in enotnosti z novomeškega zletnega območja. (Foto: Janez Pezelj) Na svidenje v Karlovcu Na XIV. zletu bratstva in enotnosti v Gospiču nastopilo 6000 mladih — XV. zlet bo leta 1979 v Karlovcu VESTEN KOLEKTIV — Predsednik Mitja Ribičič si je z zanimanjem ogledal delo znanih mizarjev sevniškega Stillesa, ki kljub sodobnejši tehnologiji niso prišli navzkriž s tradicionalno natančno obrtniško in umetniško dovršenostjo svojih izdelkov. (Foto: Železnik) DELEGACIJA V IMV - Delegacija slovenskega izvršnega sveta, ki jo je vodil predsednik Andrej Marinc, se je na obisku v Novem mestu še posebej spoznala s pogoji gospodarjenja in razvoja v tovarni IMV Z bratskim plesom, kolom, ki ga je začel Danilo Kovačič in v katerega je kmalu stopilo več kot 600 gledalcev in udeležencev zleta, so v Gospiču zaključili tradicionalni XIV. zlet bratstva in enotnosti. Gospič je bil v soboto, nedeljo pa tudi ponedeljek mesto mladih, in sicer v znamenju udeležencev z no- NOVO NASELJE V KRŠKEM Blizu Ribnika ob Zdolski cesti je zraslo prikupno naselje. Pionir je Posavju postavil več enodružinskih montažnih hiš za potrebe jedrske elektrarne. JE ima v Krškem tudi bloke, vendar je stanovanjska stiska še kljub temu velika. G. R. nann £££11 y Andrej Marinc je pohvalil iniciativnost in samoniklost novomeškega gospodarstva, opozoril pa je na potreben napredek družbenih odnosov kot gibala napredka V petek, 10. junija, so novomeško občino obiskali Andrej Marinc, predsednik izvršnega sveta skupščine SRS, s članoma izvršnega sveta Milico Ozbič in Marjanom Osolnikom ter Ludvikom Golobom, članom izvršnega komiteja PCK ZKS. Po pogovoru v prostorih občinske skupščine so gostje obiskali še IMV. Ko so predstavniki družbenopolitičnega življenja in večjih gospodarskih kolektivov goste seznanili z da- ES 4'enjsfe f.EZ.ERVATI ~ Tropska__________________________________ r_,.___________________________ Sj ^ških rezerven? k?Pa[ce> ^i jim prav kmalu niti plavati ne bo treba več znati, saj za to v Poh uživamo 1 If VeČ Prostora- Začuda se v njih niti na umazanijo več ne spomnimo. Zdi k0i Sicer • 831110 z očm‘- N°> potem, ko pridemo na vrsto, se lahko tudi okopamo -C*h, kopa,,:*13 . naš namen samo zagoreti, kajti čaka nas dolgo romanje v neskončnih ”koDalr0„Ae morJu in mastnih cenah. Takole se je gnetlo v nedeljo v Šmarjeti poldrugi • (Foto: Polde Miklič) vročina je zvabila v prvih pasjih dnevih ob bazene širom našnjo in bodočo podobo novomeškega gospodarstva, se je Andrej Marinc še posebej zanimal za politično vzdušje v delovnih organizacijah ob tako smelih načrtih in za uvajanje dohodkovnih odnosov. „Vidim, da ste tudi v letih, kar sem bil zadnjič tu, delali po načelu: zanašaj se nase. Razveseljivo je, da imate toliko idej in konceptov za nadaljnji razvoj, kajti kjer take iniciative ni, se to občuti pri razpoloženju delovnih ljudi. Prav tako je razveseljivo, da imate zlasti dobre rezultate v izvozu, v rasti proizvodnje. Rezultati, kijih kažete, so ohrabrujoči, vendar bi rad poudaril, da je potrebno napredek družbenih odnosov sprejeti kot sestavni del prizadevanj za dobro gospodarjenje. To je gibalo razvoja, ne politična parola, marveč ekonomska nuja. Ne želimo nobene hajke, ampak zavesten napor kot sestavni del poslovne politike," je dejaL Naši gospodarstveniki so kot osrednjo in glavno težavo navedli pomanjkanje dovoljenih deviz za nakup nujne opreme v tujini, brez katere velikopoteznih.načrtov o nadaljnji rasti industrije ne bo mogoče uresničiti Kar dve uri so si nato gostje ogledovali proizvodnjo v tovarni avtomobilov, medtem pa je generalni direktor Jurij Levič nik s sodelavci sproti nakazoval, kje se zatika in zakaj, kaj bodo še spremenili itd. Z natančnejšim poslovnim uspehom in programsko usmeritvijo pa so v IMV seznanili goste v nadaljnjem dveur-nem pogovoru. Tovarna IMV, 5500-članski kolektiv, ki je glavni nosilec razvoja na širšem območju, se lahko pohvali tudi z letošnjimi poslovnimi uspehi Izvozili so že za 17,5 milijona dolarjev vozil in v ne- (Nadaljevanje na 4. strani) AK BIHAC IN AK NOVO MESTO BOSTA SODELOVALA V nedeljo je obiskala Novo mesto in letališče v Prečni delegacija aerokluba iz pobratenega bosenskega mesta Bihač. S člani novomeškega aerokluba so sc pogovarjali o možnostih za sodelovanje, še zlasti v okviru prireditev in dejavnosti zleta bratstva in enotnosti. Bihaški aeroklub želi obnoviti jadralno dejavnost s pomočjo novomeškega strokovnega kadra, Novomeščani pa se močno zanimajo za gostovanje na klubskem letališču v Bihaču, ki je pod grebenom Plešivice znano kot najboljši jugoslovanski teren za doseganje izrednih športnih rezultatov. ■ Tudi letos so imeli organizatorji z vremenom veliko sreče, zato je velika prireditev v vseh pogledih uspela. V liškem središču se je v dveh dneh zbralo okoli 6000 udeležencev. Na slavnostni seji stalnega sekretariata zletov „Bratstvo in enotnost" so podelili priznanja prizadevnim in požrtvovalnim delavcem iz treh republik. Med drugimi so priznanja dobili tudi Partizan Novo mesto, Niko Belopavlovič, Avgust Avbar, Boris Gabrič, Janez Slapnik, Uroš Dular, Ružiča in Danilo Kovačič, Franc Kuhar in Adolf Šuštar, vomeškega zletnega področja. Najprej so navdušile mlade telovadke novomeškega Partizana. Na slovesni akademiji so v kultumo-športnem programu pred 10.000 gledalci dokazale, predvsem Doklova, da so zasluženo v vrhu republiške oziroma jugoslovanske telovadbe. Nič slabše ni bilo na glavnem zletnem programu na novem liškem stadionu. Tako je tudi štirinajsti Zlet bratstva in enotnosti še en dokaz, da je ta prireditev res naslednica prvega zleta v osvobojenem Trnovcu leta 1944. Zlet bo še naprej združeval mlade iz Dolenjskega, Bele krajine, Korduna, Like, Bosanske Krajine in Moslavine, še naprej bo most med tremi republikami. J. PEZELJ NOVI ČLANI ZK - Proslavo jubilejev partije in tov. Tita so 10. junija pripravili tudi za vse Temeljne organizacije SGP Pionir. Ob tej priložnosti so podelili izkaznice 18 novim članom ZK, osmim najstarejšim komunistom v podjetju pa so podelili priznanja. (Foto: Pavlin) rugi polovici tedna bo prevladovalo suho in deloma sončno vreme s temperaturami okoli povprečja za ta čas. tradicionalna zabavnoglasbena prireditev gaceSca noč $ — pričetek z ognjemetom ob 20. uri sobota, Z. julij 1977 zabavno-glasbeni program z nagradnimi igrami in plesom do zore — za prijetno vzdušje so zadolženi: Saša Zalepugin, Jana Osojnik, Volodja Peer, Nada Kneževič, Andres Valdez, Fantje treh dolin, New Svving kvartet s Črnimi vranami.. . — vstopnina: 50 din ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED V sredo so se odprla vrata beograjske konference. Vse oči bodo zdaj uprte v naše glavno mesto. Vse države Evrope so poslale svoje predstavnike, razen Albanije. Prišli so predstavniki Amerike pa Kanade, kajti le pod temi pogoji so v Ameriki pristali na sam koncept evropske konference. Beograjska konferenca ima svojo zgodovino. V Helsinkih, na Finskem, so leta 1975 podpisali listino o evropski varnosti in sodelovanju. V Beogradu bodo sedaj ugotovili, koliko teh načel je bilo že uresničenih. Povedati moramo, da bo ta konferenca na nivoju strokovnjakov - ekspertov. Jeseni (verjetno oktobra) pa bo pri nas še ena konferenca Beograd -zrcalo Evrope tega značaja, in sicer na nivoju pomočnikov zunanjih ministrov. Velika čast je, da so naši državi zaupali organizacijo te konference. Prav nič ne prikrivamo, da se čutimo polaskane. Mi smo v tistem delu srednje Evrope, kjer se naša celina premakne že v južne širine. Imamo solidne stike z zahodnimi državami in v velikem svetu dostojno predstavljamo neuvrščeni svet. Jugoslavija je tudi organizirala prvo konferenco neuvrščenih — leta 1961. Naš predsednik Tito je veliko potoval po svetu - od vseh kontinentov sveta ni bil edino v Avstraliji Govoril je v središču svetovne organizacije, pogovarjal se je s tremi ameriškimi predsedniki: Eisenhowerjem, Kennedy-jem in Nixonom. Prejšnji mesec je obiskal Jugoslavijo ameriški podpredsednik Mondale. Naša Jugoslavija je ena redkih evropskih držav, ki ni v nobenem bloku, niti vojaškem niti gospodarskem. Mi se pogovarjamo z vsemi državami sveta. Zato so v sredo sedli za skupno mizo predstavniki 35 držav. Naša želja je, da bi postal Beograd četrto središče svetovne organizacije - prvo je New York, drugo Ženeva, tretje naj bi postal Dunaj. Avstrijska vlada si močno prizadeva, da bi se ta zamiselMresni-čila, zgradila je velik kompleks - United nations city. Na obali Save, v Novem Beogradu, smo zgradili veliko kongresno dvorano Sava. Vrata te dvorane so se odprla v sredo. Navzoče je pozdravil Miloš Minič, podpredsednik ZIS, konferenco samo pa bo vodil naš veleposlanik v Moskvi - Branko Pešič. ŠPANIJA -VOLITVE Po neki čudni logiki bo istega dne Evropa doživela še en „klimaks‘‘. V sredo bodo v Španiji volitve - prve po letu 1936, ko je v tej državi prišel na oblast Franco. Zvečer bodo že znani prvi približni rezultati. Menijo, da bodo zmagali sredinci - centristi To krilo vodi sedanji predsednik španske vlade Adolfo Suarez. Komunistična partija je v predvo-livni kampanji branila načela široke demokracije - politični sistem Španije na sloni na pluralizmu - vsi sodelujejo pri obnovi demokracije v Španiji Po zlomu vojaških režimov v Grčiji in na Portugalskem se zdaj tudi Španija približuje Evropi Menijo, da si bo taista Španija priborila vstopnico v Evropsko gospodarsko skupnost - EGS in da bo postala, ko se bo. zaključil proces demokratizacije, članica Atlantske zveze. To je ondan mimogrede izjavil ameriški predsednik Carter. Kako bo Sovjetska zveza sprejela to razširitev zveze, pa je seveda drugo vprašanje. Špansko vprašanje je -kakšno avtonomijo bodo dobili Katalonci, koliko samouprave Baski? Njihova dežela se imenuje Euskadija, njihov jezik pa euskado. Z eno besedo - pravo politično življenje se bo v Španiji začelo šele po volitvah. MIRAN OGRIN ŠOLSKI CENTER KRŠKO, Hočevarjev trg 1 OBJAVLJA I. Vpis v prvi razred V šolskem letu 1977/78 bomo vpisali naslednje število oddelkov in učencev 1. razreda za izobraževanje mladine: Tehniška strojna šola: 2 oddelka (60 učencev) Tehniška elektro šola: 2 oddelka (60 učencev) Poklicna šola kovinarske stroke: 2 oddelka (60 učencev) m pozitivna ocena iz ni obvezna pozitivna Pogoji za sprejem so: 1. uspešno dokončana osnovna šola tujega jezika (za poklicno šolo ocena iz tujega jezika); 2. kandidat ne sme biti starejši od 18 let in mora biti telesno in duševno sposoben za učenje izbrane stroke. Prijavi za vpis na obrazcu 1,20 DZS, kolkovani s kolkom za 2 din, priložite: — originalno spričevalo o končani osnovni šoli, — zdravniško spričevalo. II. Vpis v tretji razred tehniške strojne šole po posebnem prilagojenem učnem programu za absolvente 3. letnikov poklicnih kovinarskih šol. Vpisali bomo 35 učencev. Prijavi za vpis (obr. 1,20 v prodaji DZS) s kolkom za 2 din priložite: — originalno spričevalo o zaključnem izpitu poklicne kovinarske šole. III. Vpis v 1. razred delovodske strojne in elektro šole — jaki tok. Vpisali bomo 70 učencev. Prošnji za vpis, kolkovani s kolkom za 2 din, priložite: — spričevalo o zaključnem izpitu poklicne šole, — potrdilo OZD o najmanj triletni ustrezni praksi. Prijave za vpis v vse šole sprejemamo od 21. junija 1977 do zasedbe. Učenci, ki žele stanovati v dijaškem domu, naj pošljejo prošnjo za §prejem na naslov: Dijaški dom, 68270 Krško. PROSTO DELOVNO MESTO DO „VEKTOR", Ljubljana, Šmartinska 104 Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto VODJA OPERATIVE STROJNO ZEMELJSKIH DEL v poslovalnici v Novem mestu Pogoji: gradbeni ali strojni ali prometni tehnik z opravljanim strokovnim izpitom in z najmanj 1-letno delovno prakso na gradbiščih strojno zemeljskih del nizkih gradenj, poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: DO „VEKTOR", kadrovsko splošni sektor, Ljubljana, Šmartinska c. 104, kjer dobe tudi podrobnejše informacije. LICITACIJA „ GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE PO SKLEPU u ki se bodo TOZD IN ZD razpisuje LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev (nepremičnin in obliki pismenih ponudb in javne ustne dražbe ' ce vršile: I. Dražba v obliki pismenih ponudb _ ^ a) dne 22. junija 1977 v prostorih GG Brežice, Pr ob 8. uri. imitacije Pismene ponudbe sprejemamo do 7,30 na dan za naslednja osnovna sredstva: Nepremičnine: 1) logarnica Dol. Orle št. 7,68293 Studenec, z gospodarskim poslopjem in kozolcem ter 1748 m2 funcional. zemljišča 2) stanovanj, hiša Reštanj št. 81, 68281 Senovo, z gospodarskim poslopjem , in 800 m2 funkcional. zemljišča Premičnine — oprema 1) kamion FAP z naklad. HIAB 550/2 2. strojna krožna žaga z elekt. motorjem 3. zgibni traktor „CARRARO" 4) montažna baraka (na Tabli) 5) sadilni stroj (Ouickvod) II. Javna ustna dražba: .. . nuu,,„- b) dne 23. junija na dvorišču OTM (ž.p.) Brežice in HPG Brežice v Vrbini od 8. - 12. ure za naslednja os sredstva: 1) enoosne kamionske prikolice ALP—3 2) dvoosna kam. prikolica (4,5 t) 3) dvoosna traktor, prikolica 4) traktorska sejalnica O LT 5) zidana hiša v Vrbini (Azis) za rušenje 6) lesena lopa pri hiši Azis Vrbina 7) lesena lopa v Vrbini (Prah. koz.) 8) lesena hiša v Vrbini (za odstranitev) Izklicna cena: 125.780.-d'n 16.350.- din 170.600.-^ 45.000, 55.000 46.220 45.000 -din -din -din -din i dvorišč 3 ooo.—d|n -din -din -din -din -din -din -din 4.000 4.000 2.000 16.500 10.450 11.120 2.000 6.400.r5; v Kostanjevici: 9) leseni svinjaki (za odstranitev) - 10) kombibus IMV „Super B" 1600 (mot. 7982)2o. ki ga ^ 2 lahk° 10 fev B jel hi: fn m ta nJ V navedene cene ni vštet prometni davek, plačati zasebni kupci. Zainteresirane stranke si OS pod št. la/1 gre ogledajo na mestu samem, oz. ostala na dvorišču ^ žice, HPG Brežice, v Sevnici pod llb/10, v Kostanje llb/9 od 13. junija dalje. osebek Pravice do licitacije imajo vse fizične in pr?vn® :z|<|icne‘ pol ure pred licitacijo položijo 10-odst. kavcijo °a cene. Pri enakih pogojih ima družbeni sektor Precln0S.JM Vse potrebne informacije dobite v Brežice, telefon 72—294. prednost. ^ komerciali . ZDRAVSTVENI DOM NOVO MESTO razpisuje licitacijo za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: 2 REŠEVALNA AVTOMOBILA KOMBI IMV Licitacija bo v ponedeljek, 20. junija 1977, ob 8. Zdravstvenim domom v Novem mestu, Jenkova 1- uri P<‘ List za vsakogar »Dolenjski list« NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED I * * Resnica je v bistvu vedno preprosta: v središču vseh družbenih dogajanj mora biti človek. Konkreten človek. Z željami, interesi, potrebami, pravicami in dolžnostmi. Družba, ki bo znala in hotela uveljaviti vsa človekova hotenja, ki stremijo k boljšemu in lepšemu, družba, ki ve kaj hoče in zmore — to bo počlovečeno občestvo duhovno in materialno ponosnih ter bogatih ljudi. Bogata svoboda In kolikor se te besede slišijo malce zvišane, v bistvu držijo, ali vsaj naj bi, kolikor jih ne kazi dnevna praksa. Razpravljati o idealih ni hvaležen posel, še manj, uresničevati jih. Toda vedno zmagujejo tisti, ki verujejo v svoje moči, ki poznajo svojo dobro usodo in ideale. V vsej svoji zgodovini se je človeštvo otepalo bridkih socialnih krivic, zmagovalo je na barikadah poštenosti in vendar lahko zapišemo trditev, da doslej še ni bilo politične- Jugoslovanska 'socialistična revolucija je bila izvirna že po svoji zasnovi. Svojo izvirnost ohranja do danes. Izvirnost - ne ekskluzivnost, ker nikoli se nismo zavzemali, da bi morali živeti drugod po našem receptu. Izvirno smo zasnovali tudi sistem samoupravljanja, bogatimo ga z vedno novimi spoznanji, praksa ga potrjuje. Odklon od tako začrtane smeri zato ne kaže pripisati samoupravni, morda naši ne dovolj izraženi budnosti, da jo zaščitimo pred silami, ki ji nasprotujejo ter neznanjem. Z delegatstvom smo temelje samoupravnih pravic in svoboščin le še razširili. Ljudje soočajo svoje interese in želje ter potrebe z interesi drugih, jih samoupravno usklajujejo, se zanje dogovarjajo, v sistemu samoupravnega pluralizma iščejo najbolj zadovoljive rešitve za večino. To združevanje volje pa temelji na popolni enakopravnosti vseh, temelji na možnosti, da delavec - samoupravljavec svobodno razpolaga s sadovi svojega dela. V tem je naš sistem svoboščin in demo- uibciuu uuuev, Ud UUMCJ ac m uuu v jv «1ura1i7Pm ga sistema, ki ne bi izigral zaupanje ljudi. Iz kracije tudi izviren. Samouprav p. . . fevdalnega razmerja je bil človek zoper svojo je impulz za hitrejše in svobo ^ J voljo pahnjen v odvisnost od kapitala in mnenj ter hotenj, v naslednji e ap g, države. Na teh podlagah temelječa demokra- janja pa je potrebno te interese cija delovnega dneva pa ne more zaživeti polnokrvno, zato se ponavadi izživi v pahlači državljanskih pravic. Toda tisto, kar je bistveno, manjka: pravica razpolaganja s sadovi in rezultati dela. Demokracija, ki ne temelji na ekonomski osvobojenosti človeka, ali ki vsaj ne nudi možnosti zanjo, ni tisto, kar hoče zgodovinski človek. Kar pripovedujemo so načela, ki jim je praksa vedno bližje. O takšni vsebini samoupravne pluralistične demokracije pa je te dni spregovorilo tudi predsedstvo jugoslovanskih komunistov. MILAN MEDEN * ! * Gospodarske organizacije, banke, ustanove in drugi nas l! Na demonstraciji birotehnične opreme DIGITRON ELEKTRONSKIH KALKULATORJEV OLYMPIA PISALNIH STROJEV REX ROTARY FOTOKOPIRNIH STROJEV REY ROTARY RAZMNOŽEVALNIH STROJEV REX ROTARY OFFSET STROJEV TOSHIBA FOTOKOPIRNIH STROJEV ZA KOPIRANJE NA NAVADEN PAPIR. Demonstracijo bomo organizirali: OBOJESTRANsK j J j! 21. JUNIJA 1977 v NOVEM MESTU V DOMU JLA OD 8. DO 15. URE. 0$tj ^ ^3 A Ob tej priložnosti boste lahko dobili tudi vse detajlne informacije glede rn0^'jr( n. aparatov za kopiranje načrtov, večjih strojev za fotokopiranje na navaden p H f obrezovanje itd. i* h i ?! I ti gONT/ll TOZD CONIMEX SEKTOR BIROTEHNIČNE 0?W LJUBLJANA telefon: (061)56-366 J 9 I J I II I Sit. 23 (1454) .. jd-t. lovsko sv {evje ie v - Zveza lovskih družin Ko- K^nizac;jp caf‘J®v 70-letnice slovenske lovske P°lenii va,; rP s°boto odprla razstavo v jf reviia i , v Sodražici in v Ribnici pa ^ittic) lovskih pevskih zborov. (Foto: J. zif OBRAMBNI DAN - V soboto so na osnovni šoli Kočevje izvedli obrambni dan. Ob tej priložnosti so spuščali tudi rakete in odvažali „ranjence“ s helikopterjem, razen tega so izvajali ostale vaje, ki so običajne ob taki priložnosti. (Foto: J. Primc) NASTOP MALČKOV - Otroci iz novomeškega vrtca na Kristanovi ulici so prejšnji teden pod vodstvom tovarišic na trati za vrtcem priredili proslavo, s katero so proslavili dan mladosti in izpovedali svojo ljubezen do Tita. Pripravili so tudi „prodajno razstavo11 svojih izdelkov. DVA DNI V VOJAŠNICI — Prek tisoč rezervnih starešin novomeške občine je preteklo soboto in nedeljo v vojašnici Milana Majcna opravljalo izpite iz jojaške teorije. Oficirji so se seznanili s sodobnim orožjem naše JLA in z življenjem v vojašnici. (Foto: Janez Pavlin) °Di*uskacena finanenii1°HrpE|CUnovodskih in mestu ie n jaycev v Novem raloPosvetn eVi organiz'- nie o novih l‘r°ma predava-kontnih planih. bili vsi , Najbrž bi »»S ie “ bi «*e cen.' P°sta,il lako vi-čenča ' a vsakega udele-Po 250 riinamreč zahtevali Stab2ra npai]eV- .V teJ ceni rii)ipolurnn n StrOŠkov za >V?v“!STO ' S'i'mska dlJ° Pa jj [ ^mo Popušča sle- l nad lr> mel pujskov in fc prodanih ^ ?tarih Praš>-j ki so voi- ,pa skupno 159. i Srjev, starSf- 480 do 850 fcUS0 din Prašiči pa 860 y MEŽICF | Sem SO re;ci . Na sobotni il’0d4alePSali414pra-n ^esece prnH , starih nad Zares potrebno? Za marsikoga podatek, da je delalo lansko leto nadure povprečno 450.000 Jugoslovanov in da je hkrati na delo čakalo kar 700.000 ljudi, med njimi mnogo takih, ki morajo preživljati družino, niti ni presenetljiv. Pridnost? Ali pa morda pohlep, nenasitnost? Zares po manjkanje ustrezne delovne sile ob tolikšni nezaposlenosti? Še bolj nesmiselno je vprašanje, ali je v negospodarstvu dopolnilno delo zares potrebno, saj se računa, da si je v negospodarstvu služil večji in boljši kos kruha kar vsak drugi? In to prav tam, kjer stopnja zaposlovanja raste preko vseh meja. Ne samo denar in prosti dnevi, v oči bodejo tudi druge posledice nadurnega dela. Kje je solidarnost zaposlenih z nezaposlenimi? Ali pa morda mislijo tisti pri kruhu, da so pri svojem delu nenadomestljivi? Z vidika gospodarske organizacije je morda dopolnilno zaposlovanje trenutno res cenejše od zaposlovanja nove delovne sile. Res je tudi, da je dela preko glave ponekod samo v določenih dneh v mesecu ali v sezoni. Pomislimo pa še malo na posledice prekomernega dela. Osemurni delavnik je, če delaš, dovolj utrudljiv. Lahko trdimo, da nadurno delo zmanjšuje delovno storilnost v rednem delovnem času. Delovna organizacija, ki si lahko prihrani nekaj sredstev s tem, da namesto nove delovne sile zaposluje nadurno, se bo morala prej ali slej soočiti s stroški (bolniški stalež, izostanki zaradi izčrpanosti), ki so večji od zaposlovanja novih delavcev. Problem dodatnega zaposlovanja bi veljalo še razširiti, predvsem z vidika delovne storilnosti. I. VIZJAK Kmetijski ® zemlje je izhod 1 1 na^^bljena0^^6 P^at zvona- Že dolgo se prepričujemo, i :■ Psovanju , netijska posest največja ovira vsestranske- I i - todo et5stva ~ mehanizacija je to pokazala v še i Na r\0al*vsai nB pose8°v, da bi razmere spremenili, se ne i Vj v „^vprečn0 Vpim ?.re se bolj kritične kot v celotni Slo- “ jjO arov uniii neka'n. ?cn ozb°ma kos obdelovalne zemlje n Htari ' teniska i arov, na Dolenjskem pa le slabih I Saln.jkupne !!?e1t9a meri v povprečju le nekaj nad 5 I V,?3 Zdrobi e-Zem®e’ od teSa komaj 2,7 ha obde- ' Nfci „^etijstvo Je gotovo precej pripomogla, da do- ^etjiJ^enije za*n° -J3 za napredkom kmetijstva drugih ob-Orttl Zemljišč jje^a. !e bolj prisluhniti klicu po zložbi Sta«\Čom°ndaCiji * k~iji' .e agram« „ asacya, ki spadata me l - uavnj " fo^-lar je trPk!°St' v ušesih prizadetih kmetov slab pri- = j, ,Vse koristna 3 poudar*ti> da sta ta dva posega sama po 1 v* haeta 1^73 na’-V r.epubliškem zakonu o kmetijskih zemlji- i I P°budo in v ^ lzrecno rečeno, da ju je mogoče izvesti j 1 n žah+ potrebn<>o °J1St kfnetov. Republiški proračun prispe- i in Drp)°a denaija. Zložba kmetijske zemlje je nam- j So se ga loti)138 poseS> Pa tudi dolgotrajen. V razvi- 1 11 *“ ....... večjem obse- j laktTIf ^tatne o ,asa':~a’ kl sPadata med najvažnejše tako J davni , i^e^ege, imata zaradi prisilnih postopkov v ihPaPoP 0 * Ra lotil, ? l pd luul a01g°u HPrvi svetovn že v Prqšnjih stoletjih, v ^ . bar Za?kr°žen!hni’ 3 ^ub temu nimai° še vs®h kmetij Nda^-e ,tudi ne^loč”11' razprav‘ 0 kmetijstvu se je pokazalo, I N, 'Ja in komasao0;!!0 Pq*m?v'. Naj samo ponovimo, kaj je pbanie nlr,u- . r°ndacija je zaokrožitev, zamenjava \ je zložh-,0-1 pripadajočili gospodarskih poslopij. Ko- j h ’ tako dt • Ponov.na razdelitev zemljišč med prejš- I m ^ k°stoPek ki P113-*0 s^^o zemljo vkup. Zakon natančno j h L ?mo lotjjj .^ resda zahteven, vendar niuen. Kolikor j Ze zanmjeni]l°/ ^metgškili zemjjišč, toliko bolje. Mno- j Inž. M. LEGAN PROSTA DELOVNA MESTA I POSEBNA OSNOVNA ŠOLA SEVNICA Odbor za medsebojna razmerja razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. PREDMETNI UČITELJ za telesno vzgojo s polnim delovnim časom za nedoločen čas, 2. ORTOPEDAGOG s polnim delovnim časom za nedoločen čas, 3. ORTOPEDAGOG za določen čas za oddelek podaljšanega bivanja Pogoj pod točko 1 - 3 je višja ali visoka šola ustrezne smeri. Nastop službe za vsa razpisana delovna mesta je 1. 9. 1977. Prijave sprejema Posebna osnovna šola Sevnica 15 dni po objavi. ?♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Z DO ,,BETI" Metlika LICITACIJA! objavlja licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 10 RABLJENIH OKROLGO PLETILNIH STROJEV IN 15 RABLJENIH ELEKTROMOTORJEV. Licitacija bo v četrtek, 23. junija, ob 11. uri za družbeni sektor. Kupec mora pred licitacijo položiti akreditiv 10-odstotne vrednosti od izklicne cene. r=mrviir=? NOVO MESTO Splošno gradbeno podjetje „PIONIR" Novo mesto, delovna skupnost skupnih služb, vabi k sodelovanju: 1. VARNOSTNEGA INŽENIRJA ali GRADBENEGA INŽENIRJA z opravljenim strokovnim izpitom iz varstva pri delu in najmanj 5 leti delovnih izkušenj; 2. DIPLOMIRANEGA GRADBENEGA INŽENIRJA z op ravljenim strokovnim izpitom iz varstva pri delu in najmanj 3 leti delovnih izkušenj; 3. več EKONOMSKIH TEHNIKOV za delo v računovodstvu in finančni službi. Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov SGP „PIONIR" Novo mesto. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi zbira kadrovski oddelek 8 dni po objavi oglasa. CENTER POKLICNIH ŠOL KOČEVJE J ' i objavlja < prosti delovni mesti \ i DVEH KLJUČAVNIČARJEV j v Šolski ključavničarski delavnici Kočevje, Podgorska 61 < i POGOJI: ; — končana poklicna kovinarska šola 1 — dodatno funkcionalno znanje varjenja j — dve leti prakse . < Delo je znedoločen čas - 3 mesece poskusne dobe. OD po • samoupravnem sporazumu. J Pismene prijave z dokazili o usposobljenosti sprejema 15 dni • po dnevu objave razpisa Center poklicnih šol Kočevje, Ljub- ] Ijanska c. 12. ' ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦ PROSTA DELOVNA MESTA Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ" Krško - TOZD VZDRŽEVANJE objavlja več nekvalificiranih prostih delovnih mest na zuna- Z nji ureditvi. Pogoji: 3-mesečno poskusno delo, starost do 25 let Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni Tole je pa izum, ki bo pripravil nekatere naše organiza torje proizvodnje k temu, da bodo bolj upoštevali domače izume . . .! (Marjan Bregar) ŠTIPENDIJE ZKGPKOČEVJE GOZDNO GOSPODARSTVO KOČEVJE Na podlagi sklepa odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Gozdnega gospodarstva Kočevje z dne 16. 5. 1977 razpisuje Gozdno gospodarstvo Kočevje v šolskem letu 1977/78 naslednje kadrovske štipendije: — 6 štipendij na gozdarski srednji šoli — 2 štipendiji na ekonomski srednji šoli — 1 štipendijo na upravno-administrativni srednji šoli — 3 štipendije na biotehniški fakulteti — odd. za gozdarstvo — 1 štipendijo na ekonomski fakulteti Prednost pri dodelitvi štipendije imajo kandidati z boljšimi pogoji in višjimi letniki. Višina štipendije je določena s samoupravnim sporazumom o štipendiranju. Interesenti naj pošljejo prijavo za štipendiranje na obrazcu DZS št. 1,65 v 30 dneh po objavi. Prijavi priložite zadnje šolsko spričevalo ter potrdilo o šolanju oz. vpisu v šolo. Prijave pošljite na naslov: Gozdno gospodarstvo Kočevje, Kadrovska služba, 61330 Kočevje. DOLENJSKI LIST Ne hajka,... (Nadaljevanje s 1. strani) kaj mesecih sanirali TOZD v Brežicah, ki je edini v preteklem letu končal z izgubo. Pozna pa se kolektivu, da je rasel na račun osebnih dohodkov zaposlenih, ker ti kljub letošnjemu popravku še vedno zaostajajo tako za slovenskim poprečjem kot v primerjavi s stroko. Nekajkrat večjo proizvodnjo pa načrtujejo v srednjeročnem obdobju, precej tega gre na račun sodelovanja z Renaultom. Predsednik izvršnega sveta je ob koncu uradnega obiska v IMV dejal: „Razvoj, ki ste ga naredili, je zares impozanten in nanj smo vsi ponosni. Vaš razvoj označuje iniciativnost, samoniklost, podkrepljena pa s sposobnostjo proizvajati kvalitetne izdelke in jih tudi prodati. Nagel razvoj, posebno še vaši bodoči načrti, pa zahtevajo spremljajoč kadrovski napredek. Imate pridne ljudi, sposobne organizatorje, zavedajte pa se, 'da brez ustreznega števila kvalificiranih ne bo šlo. Na to bi rad opozoril. V avtomobilski industriji mora priti do izenačenja pogojev za poslovanje, potem bo stvar trga, kdo bo uspešnejši. “ RIA BAČER DOBIMO SE V SINDELFINGENU Slovensko kulturno-umet-niško društvo T riglav iz Stuttgarta priredi 18. junija ob 17. uri v Ausstellungshal-le v Sindelfingenu veliki slovenski piknik, na katerega vabi vse rojake. Za dobro počutje bodo poskrbeli fantje iz slovenskih krajev. KAKO IN KAM SE2E SEVNIŠKI RADIO? Mladinska delovna akcija „PoIjanska dolina 77“ v kočevski občini se je začela 5. junija, trajala pa bo do 26. junija. Brigada nosi ime narodnega heroja „Jožeta Boldana-Silnega“ in šteje 45 mladincev in mladink, ki občanom krajevne skupnosti Vimolj pomagajo graditi vodovod za vasi Kralji, Vimolj in Čeplje, medtem ko je Brezovica že dobila vodo. Življenje in delo v brigadi je zelo razgibano. Na teden delajo redno 42 ur, udeležujejo pa se skupaj z domačini tudi popoldanskih udarniških akcij. Prvi delovni dan je bilo sicer več žuljev, vendar so brigadirji presegli norme, ki veljajo tudi za odrasle, za 21 odstotkov. lani je bila kočevska lokalna brigada na akciji v Strugah zelo prizadevna in je normo presegla za 59 odstotkov. Računajo, IKAR SEVNIŠKIM STREL CEM — Ob razglasitvi rezultatov najboljših strelcev iz vrst letalstva in protiletalske obrambe v soboto v Sevnici je Ivan Novak prevzel Ikara, visoko priznanje letalcev, predsednik Janko Rebernik pa je letalcem izročil najvišje sevniško priznanje plaketo Dušana Kvedra. (Foto: A. Železnik) PROSTO DELOVNO MESU SLOVENIJA AVTO, Ljubljana, Celovška 150, objavlja naslednje prosto delovno mesto , u i/rčkn Cesta za nedoločen čas za TOZD Prodaja na drobno, • Krških žrtev 53: PRODAJALEC POGOJI: šola za prodajalce, 3 leta delovnih izkušenj v ga mesta in 2 leti v avto stroki stroki delovne- Nastop dela je možen takoj. Poseben pogoj je u opravljeno poskusno delo. OD v skladu s samoupravo razumom. Stanovanje ni zagotovljeno. pvspf6' Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pc^oig|0V$| OBVEZNICE SO PODARILI: . a S Alojz Pirnar, Šegova 16. N.mesto 600 din, Bruno u S 700 din, Stane Medved iz N.mesta 1000 din, neimenova _ _ s iz Žužemberka 2000 din, Zinka Pleskovič z Muhabera (. < Brezovar z Dol.Kamenc 1200 din, Meta Beznik iz 220® j > Bršlin) 500 din, Stane Zupančič, SIS za zaposlovanje N. > ^-e 31 Franjo Jauševec iz Cestnega podjetja 1200 din, Franc'a ir z Mestnih njiv 7, upokojenca, 500 delavci osnovne šole iz Škocjana Luzar 1000 din, Slavka Cizel 800 din, rerao iwy - uarija Tkavc 400 din, Vera Perše 900 din, Jože Perše 900 din, dar z Mestnih njiv 7, upokojenca, 500 din; nn jjn, ' ma: Tončka Povse 800^ Luzar 1000 din, Slavka Cizel 800 din, Ferdo Tkavc warija^(|11 Tkavc 400 din, Vera Perše 900 din, Jože Perše 900 din, ^ Miha Cizel iz GG Brežice 1000 din, Štefan Galič, Gorja 4000 din; trnorivnil;3 delavci in delavke iz tovarne NOVOTEKS: ®run0,„nn fon, din, ing. Branka Jedlovčnik 3800 din, Peter Kumertman 130® Dravinec 2000 din, Vinko Istenič 2400 din, Ljuba G’uL . - j5OO j Ratimir Filej 2400 din, Majda Blaič 1900 din, Ivica ujlcli^L Jože Udovič 2400 din, Anica Blažič 2500 din, Marin 20$% din, Ema Krnc 1800 din, Vida Galič 2200 din, Stette » ^ V Marija Žagar 2100 din, Anica Smerdu 1700 din,i> din, din, Andrej Počrvina 2400 din, Leopoldina Tomazin ^ 2 o on n ai~ m o T~iin4on 0400 din in VlHK na Tekstor 2200 din, Marija Travižan 2400 din in Delavke in delavci iz osnovne šole Milka Šobar, ^ P mestu: Anica Bukovec 100 din, Slavka Zupančič inn Božič 100 din, Vera Avsec 100 din, Anica Primc 100 din, Marija Hrastar 100 din, Valerija Bari j din. Piletič 100 din, Bogdana Cibic 100 din, Ana Mer«^ ^ Podboj 100 din, Nada Šlaus 1000 din, Marija Kraus Božič 100 din, Niko Golob 100 din in Jelka Pintar 1(^edn0St ^ Novi darovalci so tokrat podarili skladu skupno V GOTOVINI pa so v istem času prispevali v sklad: ^ h člani RK z Mestnih njiv v N.m. 210 din, člani^,t,anSjds* ,51 ^ h člani RK z Mestnih njiv v N.m. Z1U oin, . \-?kansk*58 ij> 585 din, Jože Lihteneger iz Bršlina 500 din, , r^ Lini5niceJ,11t/ p. Novem mestu 2500 din, kolektiv infekcij.oddelka , .^va, 'Lrfr »v^ 'A iz ulic: Nad mlini, Glavni trg, Hla Breg’ ^ K- Prešernov trg, Kastelčeva, ScgoVJlrUšI'< 700 din, člani RK iz ulic jeva, Dalmatinova /.anska, Kosova, Pugljeva, Cvelbarjeva, Čitalniška 1530 din; Krajevna organizacija RK iz Šmarjcte 5 ’ rgj upokojencev Dvor pri Žbk. 1000 din, zdravmki^ »nton \t _ — AArt ,rt» .. venca pok.tov.Beletu, očimu dr. Žuniča) 1000 SUU*1 upokojenec iz Velike Bučne vasi 500 din, KO RK din; KO RK venca Krško 4000 din, l.\jj trva uvinvui u. u»nw»»»v- ^ 500 din, družina Andoljšck iz Smolenje vasi (nanl':„gQ Zupančiču) 300 din, ŽTP - SVP Novo mesto 1 X,o0 din TEMNA Novo mesto 10.000 din, PTT Novo mesto CATOR, TOZD Gradišče, Trebnje, 2000 din. Skupaj tokrat v gotovini: 32.295,60 din. Od začetka 825.808,35 Uršna sela 1640 din, Trg.podjetje pok.tov. Uhanu) 1100 din, Ljubljanska ba" b zlat'L/ /innri ,i,„ Lojzka Seničar iz Smolenje v^rf0 l » £A/»V>TUiJ. ^ ^ .«... 1977 !|. akcije je bilo skladu do 3. Junl^r) posa"1^ uin, obveznic za cestno posojilo pa s° (j0 drugi podarili za 291.510 din. SKUPNO ZBRANA 1,117.318,35 dinarjev. ,117.318,35 dinarjev. . nor0či!a1' ^ F POPRAVEK: popravljamo tiskarsko napako a P . y to hn :i. «1___:___u .....M\.l list. 26- IIJ„niC z U|q ! nili obveznicah v zadnjem obvestilu (Dol.list, 26- ''^cznic kola Padevski iz Novega mesta je podaril s^aclu. bjio P° dinarjev (šest tisoč din) in ne za 600 din, kot Je oiijavijeno. razu111 »k >lk Vsem dosedanjim darovalcem iskrena hvala za goceno solidarnost! , A OBČINSKI ODBOR R%OV0M { Kam po maturi? Maturantska pesem je pretekli teden oznanila konec šolskega leta 476 dolenjskim maturantom. Medtem ko jih še večino čaka na zrelostni ali morda popravni izpit, pa najpridnejši že delajo načrte za prihodnost. Po razgovoru s pedagoškimi delavci na šolah se bo večina odločala za študij na visokih in višjih šolah, le tretjina se jih bo zaposlila in si kasneje pridobila višjo izobrazbo z izrednim študijem. JOŽE VOVK - Srednja kmetijska šola Grm: „Doma v Rumanji vasi imamo veliko kmetijo s 26 ha zemlje, prav zato sem bil med tistimi šestimi, ki smo se odločili, da ostanemo doma. Pri- dobljeno teoretično in praktično znanje bom poizkušal uporabiti na domači kmetiji in razviti mlečnomesno proizvodnjo. Nekaj sodobnih strojev že imamo pri hiši, manjkajoče pa si bom še nabavil." VLASTA TEROPŠIC - Zdravstvena šola Novo mesto: „Razred sem opravila z odliko, zato mi ne bo potrebno opravljati mature, ampak se že pri- DOLENJSKI LIST pravljam na jesen, ko bom študij nadaljevala na višji šoli za sanitarne tehnike. Lahko rečem, da je bil učni načrt na srednji šoli zelo zahteven, tako da smo bili s prakso in učenjem po ves dan zasedeni" Na marsikateri srednji šoli pa bodo z odhodom maturantov nastale vrzeli. Tako bodo v črnomaljski gimnaziji pogrešali Alenko Planinc. Bila je urednica dijaškega glasila Mozaik, organizator številnih proslav in prireditev v šoli in izven nje. Pretekli petek sc je vrnila iz Ljubljane, kjer je dobila priznanje v tekmovanju Tisoč najboljših v Sloveniji ,,Žal mi je, ko odhajam iz take sredine in ko zahajajo najlepša leta, srednješolska. Odločila sem se za študij matematike. Posavje... (Nadaljevanje s 1. strani) sedi pred barvnim televizorjem. Predsedniku Ribičiču je pred ogledom gradbišča poklonil album slik o dosedanjem poteku gradnje. Predsednik krške občinske skupščine Silvo Gorenc je goste nato peljal na ogled novega kulturnega doma. Ta lepi objekt izrednega kulturnega pomena ne le za Krško, temveč za vse Posavje, je lahko za zgled podobnim gradnjam. Prisrčno je bilo srečanje predsednika Mitje Ribičiča in drugih gostov v prvi posavski celodnevni šoli na Bizeljskem. Ravnatelj Rok Kržan je gostom lahko nazdravil z vinom, ki so ga pridelali učenci v svoji vinogradniški zadrugi. Z ogledom šole, razvejeno dejavnostjo številnih krožkov in drugih oblik dela, so se gostje lahko prepričali, kakšnega pomena je taka šola zpodeželje. Na Bizeljskem so si gostje ogledali tudi gradnjo novega spomenika žrtvam fašizma. ALFRED ŽELEZNIK SLAMNA VAS PRAZNOVALA — Na minuli slovesnosti v Slamni vasi je predsednik metliške ZZB NOV Vinko Kepic odkril spomenik 18 žrtvam fašizma, proslavo pa so popestrili metliški godbeniki ter recitatorji in pevski zbor metliške osnovne šole. Na slovesnosti so razvili tudi prapor KO ZZB Slamna vas. (Foto: J. Pavlin) Mladi gredo prek žuljev Začela se je mladinska akcija »Poljanska dolina 77" ,,BELSAD" OBISKAL BAZO 20 Sindikalna osnovna organizacija iz črnomaljskega Belsada je za svoje člane pred kratkim pripravila izlet v. Komamo vas, na Bazo 20 in na Mirno goro. Sindikalisti so si ogledali grobišče, bolnice in se ob koncu pomerili v streljanju z zračno puško ter tako po svoje počastili Titove in partijske jubileje. Te dni raznašajo osnovnošolci anketne liste, s katerimi skuša koordinacijski odbor za obveščanje pri občinski konferenci SZDL v Sevnici ugotoviti poslušanost in slišnost sev-niške lokalne radijske postaje. Le-ta oddaja svoj program že lep čas trikrat tedensko. Vse od ustanovitve sem se vleče kot jara kača vprašanje slabe opremljenosti te postaje, večina opreme je dotrajana, medtem je opešal tudi oddajnik, ki še vedno nima ustrezne antene. Zato tega pomembnega sredstva obveščanja ne morejo poslušati v celi vrsti krajevnih skupnosti sevniške občine, čeprav sega marsikje tudi čez občinske meje. da bo podobno tudi letos, ko se bodo roke privadile orodju. Kočevska mladina bo organizirala še brigado ..Kočevski zbor“, ki bo štela 50 brigadirjev, sodelovala pa bo na delovni akciji v Brkinih. Začela se bo 24. junija, trajala pa bo 3 tedne. Razen tega bo mladina občin Kočevje in Prokuplje ustanovila ..Pobrateno brigado Kočevje-Pro-kuplje", ki bo od 7. avgusta do 3. septembra delala na avtocesti Beo-grad-Niš. J. PRIMC DOBRODOŠLICA V BREŽICAH Na povabilo mestne organizacije RK se je v soboto zbralo v osnovni šoli bratov Ribaijev nad 200 občanov, starih nad 65 let, iz Brežic in ožje okolice. Priredili so jim prisrčen sprejem s kulturnim programom, ki so ga pripravili šolarji. Srečanje s pogostitvijo je minilo v prijetnem vzdušju. Povabljeni so imeli tokrat priložnost videti, kakšno šolo so s samoprispevkom tudi oni pomagali zgraditi mlademu rodu. TEKMOVANJE SEKAČEV V soboto, 11. junija, so se v Dolenjskih Toplicah zbrali delavci GG Novo mesto in s športnimi srečanji počastili Titove ter partijske jubileje. V šahu je bil najboljši Jereb, med ekipami pa TOZD Podturn, v vlečenju vrvi tozd Crmošnjice, v metu krogle (5 kg) Djukič (12,64), v streljanju Bobnar, v krosu Pirc. V skupni uvrstitvi v športnih disciplinah so bili najboljši delavci iz Crmošnjic. Največ pozornosti pa je pritegnilo tekmovanje sekačev. Zmagali so Dražetič (smer podiranja drevesa), Iskra (sestavljanje in razstavljanje motorke), Primc (kombiniran prerez debla), Ivančevič (zasek z motorno žago), Klobučar (prerez debla) in Stojič (kleščcnjc vej). Po seštevku vseh disciplin je bil najboljši Grandovec (tozd Straža), pri ekipah pa tozd Straža. J. P. Novomeški „horuk” na Kozjanskem Mladinska brigada „Katja Rupena" daleč presega delovne norme PRED BRIGADIRSKO VEČERJO -spuščajo zastavo. (Foto: M. Gošnik) Mladinci, ki so se z delom ta dan najbolj izkazali, imajo čast, da rištvo in prijateljstvo ter da pride na vsakem koraku do veljave bratstvo in enotnost incd jugoslovanskimi narodi (poleg že omenjene brigade „Katja Rupena" so na trasi še pobratena „Maribor-Kraljevo“, „Pe-ščcnica“ iz Zagreba, pobratena „Ce-ljc-Zagreb“ ter valjevska ,,Brigada prijateljev in borcev na Sutjeski"). Mladi Dolenjci - največ jih je iz srednje medicinske šole v Novem inestu, Novoteksa, Laboda, Novok-sa in drugih podjetij - so se vključili tudi v kulturno življenje, saj so imeli že nekaj uspelih družabnih večerov, ki so jih popestrili z recitacijami in lepo domačo pesmijo. Brigadirji se bodo po treh tednih vrnili s trase v četrtek, 23. junija, polni novih doživetij in spoznanj, da so s svojini prostovoljnim delom veliko pomagali dobrim in prijaznim Kozjancem. MIHA GOŠNIK Na zvezni mladinski akciji „Kozjansko 77“ sodeluje letos tudi mladinska delovna brigada „Katja Rupena", v kateri so mladinci in mladinke iz vse novomeške občine - njen pokrovitelj pa je Straški Novoles. S komandantom te novofneške brigade Dominikom Avguštinom smo se pogovarjali o težavah in vzdušju na letošnji zvezni akciji. Povedal je, da je v brigadi 43 brigadir- jev, od tega 20 deklet. Vse je močno pohvalil, saj so težke norme pri gra dnji ceste Slivnica—Loka vsak dan močno presežene. Nadalje je dejal, da vlada med brigadirji izredno tova- o . 'f'- Pokojnino lahko tu|li zarubijo 6 ^fetdortT°m Smo se odl°' ^tiranje ^'^ prisPevek “ *#o, tj !fst’ Pa tudi za %ti v »J mora *^S Sodražica no’ koliko m"1611' Ni pa določe- J\ SptV5>i vsakT14 tej vsoti P"' < ,tvo. v icc aJan ali gospodinj- *A ^o, žal vSkneZ,at0 ociločui na "" 0sebriimi /'i tlStlh z veaJi' ■“ai*er^d0h0dki' Kako si e^ico, na®^’ da-Sem prejeI ta 1-000 din 1 Je naPlsana J * enkra, h ’ °Sebe in dluži' «nl'°dlci Pa m večjimi - do 1.0nn^i°rajO PdsPcvati ?s,nejša: „3 ln' bo stvar a -jort. na “ w aivar ?,l42-95din mCSfC Pojemam P***® že , P°k°jninc, od ***** ^Cujera 52.85 din Ujen> v dn^0pnspevka- Sta-1" SVj 2 ženoli 6m stanovanju k0V' ^er om ■ S*1' dohod- |“Sen> mogel n,nienega zneska Prejel L? čevati> sem 1. t ^‘u 'e skrnep S0 Ribnica 0 r0r?n^ Pokojnine. J^kom p0V kako živeti z ednJ'e mesece? Jmne VSe ANTON SEMENIČ Sodražica 53 na- UfSTRAH im uspeh I j i,.0sme ure p stadionu v Loki * Š ”£l'ev??* ™°™- & Jija. R,Č'iVah misli nam fr >mote 1 sm° se slahp K tekmo-(Oi C^/,. Sa nastopa in ^ SnVeliko Pr«edn0r?°m Pa nas Je J' *&prVQp.okal ™ •» «?£"»> ”po' a ARIjA KLEMENČIČ ii# OS Semič on'B { ^ U0jeZelO2aWodlinP^: / "”1«« pono.no *■ “»SžSt k ^i°VANKA sem M Hy^y°jljiva! Vin™0 na5a in sUi ^i^ji ? kot Priiatlr [oda ne $ S|Nii 5avedajiteiJ h°di po *,% ^"*onJr „ istega, &?Paza?„'£nccm. N'«.XtS£j* j. ^»»Bukovec ^ OS Bršljin JS^^AoVvCEV atr jšN^L M i Mlr,W>) DOAN AN NA OBISKU - Vietnamec, inženir agronomije, je obiskal mladino v Šentrupertu in ji v gladki srbohrvaščini govoril o svoji domovini med vojno in njeni povojni izgradnji in razvoju. Govoril jim je o junaškem narodu, ki ga ni pokončalo 8 milijonov ton bomb in 30 let grozotne vojne. (Foto: Darja Slak, OŠ Šentru pert) Nasveti za varno vožnjo Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Svet za preventivno vzgojo v cestnem prometu mesta Ljubljana sta izdala ličen večbarvni prospekt z zelo razumljivimi navodili. Iz njega zveš, na kaj moraš med vožnjo najbolj misliti. Nazorno, s skicami in poljubnim besedilom, so povedani najpomembnejši nasveti za varnost, ki se nanašajo na alkohol, vožnjo po desni in hitrih cestah, hitrosti, razdalje, prehitevanje, prednosti, nalete, vzvratno vožnjo, spreminjanje smeri vožnje, odpiranje vrat, živali na cesti in druge vzroke nesreč. Nadvsepregledna je večbarvna karta cest Slovenije z oštevilčenimi magistralnimi, regionalnimi in mednarodnimi cestami in mejnimi prehodi. Te prospekte lahko dobijo vozniki vseh motornih vozil brezplačno DESETIC BRALNE ZNAČKE 3. junija smo imeli v dvorani dijaškega doma že deseto podelitev bralnih značk in priznanj. Ta dan nas je obiskala pisateljica Branka Jurca. Za obisk se ji je zahvalil naš dramski krožek z zgodbo „Prava reč, pa ne boš igralka" iz njene knjige Rodiš se samo enkrat. Po končanem kulturnem programu nam je pisateljica razdelila bralne značke in slehernemu — bilo nas je kar 223 — stisnila roko. Oder je bil mnogo premajhen, da bi lahko sprejel vse, ki so hoteli zastaviti vprašanje gostji, s katero smo se kaj hitro spoprijateljili. Izvedeli smo marsikaj o njej in njenih delih, ki smo jih že prebrali in po katerih bomo tudi v prihodnje radi posegali. Po razgovoru nam je Branka Jurca podpisala še priznanja in izvode svojih del. Srečanje je bilo nepozabno. VLADKA MERZEL OS MILKA ŠOBAR IZLET ZA NAGRADO Prirodoslovno društvo Slovenije je organiziralo pred kratkim izlet kot nagrado vsem tistim šolam, na katerih je v tem šolskem letu deloval biološki krožek. Med udeleženci sva bila tudi tovariš Vardijan in jaz. Skupina, ki jo je vodil tov. Peterlin, je krenila z avtobusom iz Ljubljane ob 7. url Ko smo se vozili po Ljubljanskem barju proti Turjaku, kjer je bila naša prva postaja, smo poslušali strokovno razlago. Ustavili smo se tudi na Raščici, v rojstnem kraju Primoža Trubarja, in Spodnjih Retjah, rojstni vasici Frana Levstika. Na ribniškem gradu smo si ogledali suhorobarske predmete, v Kočevju pa Seškov dom, ki je bil zgrajen že v stari Jugoslaviji in v katerem so imeli odposlanci, ki so šli v Jajce, svoje zborovanje. Od Kočevja dalje je bil naš vodnik inž. Prelesnik, ki nam je pokazal debelo jelko, »kraljico Roga“, kočevski pragozd in krmišča. Polni vtisov in z željo, da se ponovno dobimo, smo se vrnili domov. KARLA GAČNIK, 4.b OS Bršljin tudi v pisarni Avto-moto društva Kočevje v domu telesne kulture (prvo nadstropje). ANDREJ ARKO OŠ Bršljin Rudi Malešič V torek so na malem vaškem pokopališču na Logu pri Boštanju položili k zadnjemu počitku belokranjskega prvoborca Rudija Malešiča-Čerugo. Najtežja leta povojne izgradnje porušene in opustošene domovine so bila za Rudija povezana s Krškim poljem, brž ko je slekel oficirsko uniformo. Vrsta delavcev krškega Imperiala ga je tudi še v letih pokoja obiskovala na domu na Radni kot nepozabnega direktorja. Med drugim je bil Rudi dolgoleten družbenopolitični delavec sevniške občine. Mnogim odbornikom še zveni v ušesih njegova udarna in klena beseda s sej občinske skupščine, ko se je na kratko vključeval v razpravo, ponavadi takrat, ko je bilo treba presekati besede in iti v akcijo. Letošnji prvi maj je preživel z ženo Pepco med kmeti in delavci male vasice Vrh nad Boštanjem, ko so izročali namenu nov vodovod. Zanj ima nemalo zaslug, saj je bil prvi med družbenopolitičnimi delavci kot predsednik boštanjske krajevne konference SZDL, ki je podprl to veliko akcijo krajanov. Ceruga tudi ni I ■ _*>• ' manjkal ob tabornih ognjih sevni-škega odreda Treh smrek. Njegovim preprostim besedam o veliki borbi naših narodov so mladi radi prisluhnili. Kot tak je lahko mlajšim v spodbudo v vsakodnevni družbenopolitični aktivnosti ^ POBRATENJE Z MLADIMI IZ DUGE RESE 19. marca smo se učenci CSŠ iz Črnomlja pobratili z mladimi srednješolci iz Duge Rese, 25. maja pa smo že imeli prvo srečanje. Najprej smo se pomenli v športnih disciplinah (streljanju, košarki, rokometu, nogometu, šahu in namiznem tenisu). Sledil je zabavni in kulturni program s sprejemom mladih komunistov. Po kosilu smo se pogovarjali o oblikah medsebojnega sodelovanja in problemih, ki tarejo srednješolce. Prijetno srečanje smo sklenili s plesom. CSS ČRNOMELJ PROSTI DELOVNI MESU \ Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske | zadeve občinske skupščine Novo mesto " razpisuje naslednji vodilni delovni mesti: [A 1. RAVNATELJA Zdravstvene šole Novo mesto, 2. RAVNATELJA osnovne šole Prevole. POGOJI: pod 1. pogoji po 56. členu zakona o srednjem šolstvu, pod 2. pogoji po prvem odstavku 89. člena o osnovni šoli. Razen navedenih pogojev morajo biti kandidati družbeno- ^ politično razgledani in moralnopolitično neoporečni ter I imeti organizacijske sposobnosti. Pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delov- Ž nih izkušnjah je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa ^ Komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve ob- ^ činske skupščine Novo mesto. ^ Oživljeni mojstri Pletersko slikarsko zbirko, ki jo je restavriral Viktor Povše, so odprli v petek v kostanjeviški galeriji „Božidar Jakac" — Hubert Bergant imel tri orgelske koncerte Galerija Božidar Jakac v ko-stanjeviškem gradu - največje razstavišče na Slovenskem — se je obogatila za edinstveno pletersko dikarsko zbirko starih mojstrov. Razstavo, ki pomeni prvorazredni kulturni dogodek, je odprl 10. junija pater Janez Drolc, prior kartuzije Pleterje. O zbirki je govoril dr. Stane Mikuž, slovesnost pa seje začela z orgelskim koncertom Huberta Berganta, letošnjega Prešernovega nagrajenca. Zbirka obsega nekaj nad 40 slik, ki jim je na novo vdahnil življenje restavrator Viktor Povše, dolenjski rojak. „Dolga desetletja so visele v sobah in na hodnikih našega samostana. ne da bi se zavedali njihovega izrednega pomena. Ko pa so nas strokovnjaki opozorili, da gre za edinstvene dragocenosti, smo naprosili mojstra Povšeta, naj se loti dela. Izkazalo pa se je, da stroškov, ki jih prinaša tako delo, kartuzija ne bo zmogla. Zato smo sklenili dogovor s Kostanjevico. Veseli smo, da je ta zbirka sprejeta kot nov prispevek naše kartuzije v slovensko kulturno zakladnico," je ob otvoritvi dejal pleterski prior. Na 8. pevskem taboru 3. in 4. julija bo pelo 4.000 pevcev v 102 zborih — Pokrovitelj bo Mitja Ribičič Šentvid pri Stični, kraj s 700 prebivalci, je spet pripravljen na svoj dogodek leta -- na 8. kulturni teden in tabor slovenskih pevskih zborov. Pokrovitelj tega praznika slovenske kulture, ki ga prireditelji posvečajo tudi 40-letnici KPS in Titovim jubilejem, bo predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Do zdaj je tabor deloval v okviru kulturnega tedna, letos pa nastopa prvič kot samostojno društvo. To je pomembno zato, ker se je tabor s tem znebil lokalnega pomena, ki ga je s svojim poslanstvom dejansko že prej prerasel. Šentviški kulturni teden, ki je letos posvečen 100-letnici smrti prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta, bo od 25. junija do 2. julija. V tem času se bodo zvrstili nastopi najrazličnejših kulturnih skupin. Sodelovale bodo dramske skupine z Muljave, iz Stične in Šentvida. Kulturni teden se bo končal z nastopom folklorne skupine iz Beltinec ter s koncertom pevskih zborov iz grosupeljske občine. Pevski tabor bo dva dni: 3. in 4. julija. Na njem bosta pela 102 zbora s približno 4.000 pevci, od tega 20 zborov prvič. Iz zamejstva - iz Italije, Madžarske in Avstrije - pričakujejo 10 slovenskih pevskih zborov. Iz besed dr. Staneta Mikuža lahko povzamemo, da sestavljajo pričujočo zbirko dela, ki jih moremo - kakor koli že - povezovati z imenom slavnega flamskega slikarja van Dycka ali celo z imenom njegovega rojaka in sodobnika Rubensa. Ni še pojasnjeno - in prav pri tem bodo imeli strokovnjaki še veliko dela, ali so slike nastale pod njunimi čopiči („Kristusov lik ima največ prvin, ki so lastne van Dyckovem originalu") ali pa so jih naredili njuni učenci. Zanesljivo je le to, da so slike iz pleterske zbirke stare več stoletij in da je med njimi nekaj takih, ki se skoraj ne razlikujejo od originalov, razstavljenih v nekaterih evropskih galerijah. „Vsekakor pa kaže podčrtati," je končal svojo besedo dr. Mikuž, „da gre za kolekcijo slik, ki je edinstvena v slovenskem ambientu." V počastitev slovesne otvoritve razstave pleterske slikarske zbirke je imel Hubert Bergant tri orgelske koncerte: prvega za udeležence otvoritve v petek, 10. junija, drugega naslednji večer, tretjega pa v nedeljo popoldne. Na elektronskih orglah, ki jih je posredovala italijanska tovarna Zanin, je izvajal dela iz svetovne in slovenske glasbene zakladnice. I. Z. BALETNI VEČER V NOVEM MESTU - V koreografiji Milice Buh so prejšnji četrtek na odru kulturnega doma plesale gojenke baletne vzgoje pri Zvezi kulturnih organizacij. Mlade „balerine“ so najprej pokazale šolske baletne like, njihove starejše vrstnice pa so odplesale nekaj „odlomkov“ iz znanih baletov, kar kaže tudi posnetek. (Foto: Janez Pavlin) Šentvid je pripravljen V amfiteatrski dvorani novomeškega Doma JLA je 10. junija zvečer koncertiral orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane z dirigentom Dragom M. Šijancem in s solistoma Samom Vremša-kom in Alenko Popovo. Na prireditvi, posvečeni 70-letnici rojstva skaldatelja in akademika Marjana Kozi- Občinstvu minus ne, so filharmoniki izvajali Kozinova, Ravelova in Beethovnova dela. Kljub vrhunskim izvajanjem znanih glasbenih del Slovenska filharmonija na tem prvem povojnem gostovanju v Novem mestu v Domu JLA ni doživela pričakovanega sprejema. !pet je občinstvo odpovedalo, saj je bilo poslušalcev komaj kaj več kot izvajalcev na odru. Le malo boljši obisk so zabeležili na popoldanskem koncertu za mladino. Tako bo izjemen glasbeni dogodek, ki ga je posredovala novomeška ZKO, v kroniki Novega mesta zabeležen kot prireditev z grenkim priokusom, ne nazadnje kot slaba izkaznica zavesti občinstva. Takega spodrsljaja si to občinstvo ne bi smelo dovoliti, še zlasti ne, če kaj da na može, ki so slavo Novega mesta ponesli svet, in Kozina prav gotovo šteje mednje. L Z. RAZSTAVE, KONCERTI 10. junija so v Rbnici odprii razstavo slik likovnega samorastnika Jožeta Zidarja iz Velikih I itf isti dan je bil tudi koncert okteta Jelovica" iz Škofje Loke, ki je H napovedan že v maja 11. junija je bi v Ribnici koncert lovskih oktetov, v Dolenji vasi pa so odprli aaum lovskih trofej in lovske fotognfqe, ki jo je organzirala Zveza lovskih družin Kočevje. M.G-Č Dolenjska v zvezi treh republik Tradicionalno „obkolpsko" kulturno sodelovanje preraslo v medrepubliško ir kulturnih organizacij Bratstvo in enotnost - Pomembni mokronoški sklepi in ugotovitve Med občinami na slovenski in hrvaški strani Kolpe so se v zadnjih letih spletle in utrdile najrazličnejše vezi. Kulturno sodelovanje ni najnepomembnejše, kar so do zdaj dokazale številne skupne manifestacije, pa naj je šlo za srečanja pevskih zborov, folklornih skupin, nastope mladih literatov ali za skupinske razstave del likovnih amateijev. Osnovana kulturna zveza Bratstvo in enostnost je z leti pritegnila nove članice, tako da lahko danes govorimo o zvezi kulturnih organizacij občin v treh republikah: Sloveniji, Hrvaški in Bosni in Hercegovini. Na skupščini te zveze 11. junija v Mokronogu so ugotovili, da vodi v večjo uspešnost še boljša organizacijska trdnost, vključitev šol in kajpak temeljitejša vsestranska medsebojna obveščenost. Zato je povsem razumljiv dogovor o izdaji publikacije, ki bo podrobneje spregovorila o tem, kaj ta zveza pomeni, kaj hoče JUTRI: LJUBEZEN V PESMI Jutri, 17. junija, bo ob 20. uri v šeškovem domu koncert moškega nevskega zbora DKUD Svoboda Ko-evje pod naslovom ..Ljubezen v pesmi in besedi". Posvečen bo jubilejem ZK in tovariša Tita. in, kajpak, kako je organizirana. Beseda o tem je potrebna, ker je zveza slej ko prej odprta organizacija, v kateri pravzaprav ni končnega števila članic. Udeleženci so ob tem sprejeli stališča, po katerih bodo izdelali delovni program zveze za obdobje 1977/1978. Govor je bil tudi o tem, ob kakšnih stroških ta organizacija s svojimi dejavnostmi lahko živi. Ob tem je prišlo na dan, da do zdaj nobena od republiških zvez, ki imajo sedeže v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu, za življenje organizacije, ki ima v naslovu poudarjeno bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi, ni dala nikakršne denarne pomoči Ob tem seveda kaže zapisati, da poslej tako ne bo mogoče naprej, če naj medrepubliško kulturno sodelovanje vsaj v glavnem uresničuje poslanstvo, zapisano tudi v statutu omenjene zveze. PRIHODNJI ČETRTEK: OTVORITEV TABORA 10. tabor likovnih samorastnikov v Trebnjem bodo odpili po uvodnih slovesnostih v četrtek, 23. junija. Na tej tradicionalni prireditvi bo letos delalo rekordno število slikarjev in kiparjev (okoli 40), med njimi tudi gostje iz tujine. Hkrati z velikim bo letos prvič mali tabor, na kataem bodo udeleženci osnovnošolci V taborskih dneh bo več kulturnih prke-ditev. Že naslednji dan po otvoritvi bo pogovor o kulturi, uddežli pa se ga bodo pisatelj in kipar Tone Svetina, ustvarjalci iz Dolenjske in štirje okteti, ki bodo nastopali tudi na tradicionalnem šentjernejskem Srečanju oktetov 77. Sicer pa so se dnevi kulture in umetnosti v trebanjski občini, kamor štejejo vse omenjene in druge prireditve, začeli že pred kratkim s srečanjem mladih dopisnikov na Trebelnem. TURISTIČNE m v* INFORMACIJE letovanja za mlade PORTOROŽ N0UI6RAD POREČ R0UIN3 PULA HEDULIN TROBIR SOLARIS KORČULA BASKA VODA DUBROVNIK HUAR KOTOR BOBVA OLGINO NA SRI’BRNIH KRILIH POCITNICE 77 Nedaleč od dalmatinske metropole Splita je nameščeno istoimensko turistično naselje „Split". Primerno je za tiste dopustnike, ki si želijo letovati v bližini večjega kraja, da lahko hodijo tja na sprehode, oglede in nakupe. Za vse to pa je v Splitu poskrbljeno. Temperamentni Spličani znajo poskrbeti tudi za zabavo, posebno v sezoni. V Split poleti letalo iz Brnika vsako nedeljo ob četrt na deset dopoldan, vrača pa se iz Splita tudi ob nedeljah ob pol enajstih dopoldan. Cene za enotedenski aranžma so od 1.750 do 2.450 dinarjev; za otroke v starosti od 2 do 10 let pa od 1.400 do 1.950 dinarjev. Cene za dvotedenski aranžma so od 2.750 do 3.450 dinarjev, za otroke v starosti od 2 do 10 let pa od 2.300 do 2.850 dinarjev. Prijave in informacije: Turistična agencija Aerodroma Ljubljana-Pula, Brnik, tel. (064) 22-347, in Mladinska turistična poslovalnica. Novo mesto. Glavni trg 7, tel. (068) 22-555 VA VIATOR Turistična agencija Trdinova 3, Ljubljana Telefon: (061) 314-544, int. 007 in (061) 316-871 • umag VAS POLETNI DOM Turistično naselje STELLA MARIS in POLYNESIA v UMAGU: apartmaji, bungalovi — opremljena kuhinja, spalnica, dnevni prostor, prha, WC ... Če vam je odveč kuha, lahko naročite tudi polne penzione, sicer pa samo dnevni najem. Zelo primerno za družine z otroki. Prijavite se lahko v poslovalnicah Viatorja, v Novem mestu pa pri Mladinski turistični poslovalnici. Glavni trg 7, telefon (068) 22-555. VA VIATO R VIATOR prometno, hotelsko in turistično podjetje n. sol. o. 61001 Ljubljana, OZD BELA KRAJINA n. sub. o. Črnomelj azpisuje prosto delovno mesto VODJA SPLOŠNE SLUŽBE andidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje po-oje: da imajo višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. onudbe z dokazili o strokovnosti in kratkim opisom dose-anjega dela pošljite v roku 14 dni na naslov: VIATOR, OZD Bela krajina, Črnomelj, Kolodvorska 62. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združe-em delu TOZD (omercialne dejavnosti Tovarne obutve in gumija-tih proizvodov ASTRA", Zagreb, Nova Ves 11, azpisuje prosto delovno mesto OSLOVODJA PRODAJALNE ASTRA ČEVLJI", Novo mesto OGOJI: oslovodska šola ali prodajalec usnjenogalanterijske stroke in do 6 let prakse. 'ismene ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjega dela er s potrdilom, da kandidat ni bil kaznovan, oziroma da ni v zenskem postopku, pošljite na naslov: Tovarna obutve „ASTRA", Zagreb, Nova Ves 11, TOZD Komercialne dejavnosti desetih dneh po objavi. nudb brez priloženih zahtevanih dokumentov ne bomo oštevali. ..Slovenijales" Lesna industrija Kočevje Odbor za medsebojna razmerja delavcev na podlagi 23JSJJ sporazuma o štipendiranju razpisuje za šolsko leto IH I naslednje proste štipendije: 1. VIŠJE IN VISOKE ŠOLE štipendij Biotehniška fak. — lesna smer Ekonomska fakulteta Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodez. Visoka šola za organizacijo dela Višja tehniška varnostna šola Fakulteta za strojništvo 2. SREDNJE SOLE Tehniška srednja šola — lesna smer Srednja administrativna šola Ekonomska srednja šola Srednja kemijska šola Tehniška šola — strojna smer 3. POKLICNE ŠOLE Pohištveni mizar Strojni mizar Brusilec rezil Sušilničar lesa Strojni ključavničar Obratni elektrikar Lesostmgar Žagar 2 3 2 1 5 3 1 2 1,65 Kandidati naj pošljejo prošnje na izpolnjenem obrazcu ter priložijo: |jenili — zadnje šolsko spričevalo oziroma potrdilo o opr izpitih ali frekventacijsko potrdilo, .. j. :(,{!*• — potrdilo o premoženjskem stanju in številu družin nov, . o£j|oi’ — potrdilo o prejemanju otroškega dodatka ali prep|S be o prejemanju otroškega dodatka. . ^agarj3. Za učence, ki se zanimajo za poklic lesostrugarja in §0|e. se zahteva, da so končali najmanj 6 razredov 0;Lr'0V ^1. 9 Prošnje sprejema splošni sektor LIK Kočevje do 31. • ^ I OBVESTILO STARŠEM Osnovna šola ,,Jurij Dalmatin",Krško, obvešča starše, ki še niso vpisali svojega otroka v J - r‘ OS za šolsko leto 1977/78, da bo vpis od 27. do 3U-J 1977 med 8. in 12. uro v šolski pisarni. S seboj naj Prl »Dolenjski list« tribuna bralcev ? otrokov rojstni list! PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE N. SOL. O., LJUBLJANA, TITOVA 51 PRODAJALNE DO LESNINA Z GRADBENIM MATERIALOM V SLOVENIJI LESNINA TOZD NT PRODAJNA MREŽA CELJE, Babno 3 KRANJ, Primskovo LJUBLJANA, Vilharjeva 25 a MARIBOR, Ribiška 10 MURSKA SOBOTA, Markišavska 2 ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 64 LESNINA TOZD GRAMEX LJUBLJANA, Kurilniška 10 JESENICE, Skladiščna 5 NOVA VAS pri Rakeku LAVRICA, Škofljica ŠENTVID pri Stični VRHNIKA V VSEH TRGOVINAH PRODAJAMO TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT /O ljubljanska banka Z ljubljansko banko do stanovanja H lct°S V Ljubljanski banki lahko dobita zakonca^^^Qzs ..dodatno družinsko posojilo" do zneska premostitev težav pri gradnji. Izdatna injekcija v težavah Ljubljanska banka, podružnica za kredi s z nek vanjskega in komunalnega gospodarstva je sta terimi ukrepi še bolj kot doslej olajš ala vanja vsem tistim, ki jih še vedno tarejo ta gačne stanovanjske težave. Pomislili b°ste, -e poZn® družinsko posojilo ni nobena novost, pjevai’ie ij najrazličnejše oblike bančnih posojil za r jgf s*L novanjskih težav občanov. To je sicer res, men'1?«-oblika in način odobravanja teh Pos°-)jL/epih 'z razširila, tako da lahko govorimo o bistv vah kreditnih pogojev. Kakšna je torej letošnja prva in izdatn "0v3fl]^ Ljubljanske banke, ki naj kupcem novin . z|ast', graditeljem hiš, pomaga čez mnoge ostre ^ pos veda denarne? Sklep o dodatnih stan°vig goO lih občanom omogoča, da dobi največ tjanko |j|j datnega posojila vsak občan, ki sodeluje da ima pri njej vsaj 30.000 din stanovanj vsaj.60- (. na podlagi varčevanja, ali pa da je d0 ^je din stanovanjskega posojila na podlagi p če"1 tibilne valute oziroma na podlagi vezave je valute. Lahko pa dobijo takšno posojilo tudi ° h |etna. ^ v Ljubljanski banki v obdobju ^dnjih P u vs«l » nilni knjižici, na tekočem ali deviznem ^ ^ mesecev v dinarjih ali devizah nai.rnanijst;( ki Pfei,u nega posojila. Še več ugodnosti pa iir>a ^ saj .j,, svoje osebne donodke ali pokojni00 P knjižic' jis tem primeru zadošča, da ima na hranilni oSojii* ni tekočem računu samo 10 % zaprošeni Jsefl1 ,i5 _________________________ dobita druž."Skt°a>o(> pravi, vsak po 70.000 din. Obresti * p |e(jh- v|jsj 6 %, vrniti pa ga je treba najkasneje v ^ 0bP» pr da mladi, ki zidajo, kupujejo stanova I ^totiF hišo, težko zmorejo vse sami. Vednoil .tfir di pomoč staršev in sorodnikov. Na 1 , datfi^. sk^ v Ljubljanski banki. Pri najemanju * rj vam lahko pomagajo tudi člani ozje . gdo ^ nosti, ki jim banka pod posebnimi P^t,lian rete datno posojilo". Na tak način vam D ^ jZbe ponuja pomoč v stiski, na vas pa Je' boljše. Vsa pojasnila dobite v vaši posle**1 banke. i eno*1 Pr POTA 'St dežurni Poročajo m je ba^a0,?1^ ~ v noči na 7. °'°čcu na dehfr^nem Prostoru na pStave 10,eluMav'omobilski tat. Iz Goloba ic r.rtvii •0vomeščana Ivana Ogledalo brisa 'n pdnescl vzvratno > avta a«w Vn luč’ s soscd-2manjkale meglnkcega ‘UriSta pa so ?AaPdopo1idnESjU g°RELO -Iskrine cJlU® g0,rel° na Pod-^Vci s0 tavbe v Mokronogu sin0?pv i?'Lostrešjc. mec ^ naS1sP,°roeDXnplo5' Pa so iskre &nj SO rflII.0Por- ki se Padale fej so delavcTn« K1-,-sc Je !;2:5'oo°®e.vsceno pa Ut _ ySTNJH njivah je bil J'°,mljenov?r0iCl na 8- JunU je bilo b?e!a Volfa na m*?*IZ avt°mobila &adL ^nientp n°j 0 °dnesel £ ^no doki.m m nJimi tudi ftete- VTSfrin diobne °dpeliati^>Stlalovi UH« je ^^a*5ssr,w' “"taktne kaTST' **™czai je ze fvtu Z 125 in s fe?> ampak nf^nspraviti avto v f^1 Pa je stal 't v sosednji AwnJe ‘mel ne7na° ntona Glic> Del 2as‘ava im n-ec več sreče. 2nano smer Je odpeljal v G ie ^o°MomrV S0B0 - 9- juni-V?r,^k na {w!Cn0 v hišo Jožefe »\\\xv.. nesel 150 dinarjev. PODRL UPOKOJENKO 7. junija ob 19.30 je prišlo v Šalki vasi pri Kočevju do hude prometne nesreče, ko je osebni avto podrl 59-letno invalidsko upokojenko Sonjo Lovšin iz Šalke vasi 6, ki jc stala na bankini ob cesti in sc pogovarjala s prijateljico. V osebnem avtu sta bila takrat 23-letni Vido Petek iz Kidričeve 1 v Kočevju in 28-lctna Lada Dvopolič. Avto je peljal s preveliko hitrostjo. Zaradi nasproti vozečega avta je voznik zavil preveč na desno in podrl Lovšinovo. Pri nesreči je bila poškodovana tudi Lada Dvopolič. Zaradi suma, da jc vozil Vido Petek, in to pod vplivom alkohola, so mu odvzeli vzorec krvi in urina za analizo. Na osebnem avtu je za 5.000 din škode. ŠE VEČ VLOMOV Vlomi v Novem mestu in okolici se vrstijo, kar pričajo prijave oškodovanih lastnikov. Tako sta 10. junija NoVomeščana Franc Glivar in Jože Dolinar ugotovila, da jc nekdo vdrl v vikend dvojček v Kamni gori pri Hmcljniku. Kaže, da je bil nepovabljeni gost lačen in žejen, odnesel pa je tudi tranzistor. V noči na 8. junij jc nekdo skušal vlomiti tudi v garažo Marije Kastclic in Martina Furlana na Mestnih njivah. Da vlomilec nc izbira žrtev, se vidi po tem primeru, saj se je polotil lastnine dveh sodnikov občinskega sodišča. OTROCI SO ŽRTVE Smo v mesecu, ki je iz dolgoletne prakse znan kot eden najbolj nevarnih za nesreče, pri katerih so udeleženi otroci. Prejšnji teden sc je 8. junija zvečer Janez Jerele iz Novega mesta pejlal v osebnem avtu po Žužemberku, s stranske ceste pa je pripeljal na kolesu 11-letni Dean Gabrič. Deček je zadel v avto in padel, pri tem pa se je ranil. Odpeljali so ga v bolnišnico. Dan kasneje je 4-letni Slavko Mikec z Malega Slatnika pred domačo hišo stekel čez cesto, ravno takrat pa je iz rateške smeri pripeljala z avtom Jožica Zarebcc iz Cešnjic. Avto je otroka zadel in zbil. Hudo poškodovanega Slavka so odpeljali v bolnišnico. odpel i a 11 v bolnišnic o p«0STA DELOVNA MESTA ^bor za m ri nje ecJsebojna razmerja osnovne šole Treb- ra*Pisu/e za mesta.^gojnovarstveni oddelek naslednja prosta *a ned0|a-Uhinji 1U0'Sure-S $kra,Šanim delovnir konč lim časom za čas od na šola za varuhinje ali vsaj končana osnovna sola. “trSkJsmnSka S6Stra 3. snažilk ' ^ nedolo^en čas s polnim delovnim časom; <^Kph mesecev od 21. 7. dalje. •^iSniav J9 ** ^ ^n' P° objav* razpisa. „Še se tresem” Mlada strojepiska Cvetka Krsto, eno leto zaposlena na novomeškem občinskem sodišču, jc 8. junija okrog 9. ure dopoldne doživela stres: vpričo sodnika in zapisnikarice so se Romi stepli. Sprva bunkanje, končalo pa se jc s krvjo, ko je eden potegnil dolg kuhinjski nož izza srajce. Cvetka je o dogodku povedala: „Še zdaj sem tako prestrašena, da sc vsa tresem. Sodnik Jurij Picek je imel obravnavo v zasebni zadevi in zasliševal priče, jaz pa sem pisala zapisnik. Sum- m CVETKA ERŠTE. „Sprva so kričale samo ženske.“ ljivo je bilo že od vsega začetka, ker je odvetnik Tone Furlan odpovedal pomoč tik pred zaslišanjem njegove stranke. Ugotovil je, da so Romi pili. V sobi št. 69 smo začeli z delom običajno. Sodnik je zaslišal pričo Toneta Hudorovca, starega 22 let, iz Stranske vasi. Ker je ta drugače govoril, kot sta pričakovala prizadeta Nevenka in Drago Hudorovac z Ruperč vrha, je prišlo do spora. Brajdiči so tožili sosedo Darinko Hudorovac zaradi lahke telesne poškodbe, češ da je udarila Nevenko in sina Bogdana. Sprva so kričale samo ženske, ko pa je Drago Hudorovac slišal izpovedbo Toneta, je skočil k njemu in ga boksnil v glavo. Na pomoč sta mu priskočila še žena Nevenka in sin Bogdan. Vsi trije so pričo bunkali. Že je kazalo, da se bo spor polegel, ker so skozi vrata prišli še drugi Romi in so sprte zvlekli narazen. Naenkrat pa je napadeni Tone segel za srajco in izza pasa potegnil nož ter skočil nad Draga. Z nožem je mahal proti njemu in ga tudi zadel. Tekla je kri. Sodnik je zagrabil stol in kričal: „Mir! Pokličite miličnike!" Stekla sem proti vratom bolj bleda kot smrt, pa me je Nevenka prestregla in tako trdo prijela za roke, da se mi še pozna. Potem so miličniki prišli, vrata zaprli in ugotovili, kaj in kako se je pripetil pretep. Antona Hudorovca so priprli. Na sodišču je bilo veliko razburjenje". R. B. red nov°meškim i se ničesar ne spominja °btov °krožnim sodiščem je bila začasno preložena obravnava zoper 8 zencev, ki so sodelovali v pretepu, v katerem je bil eden ubit ^Dir i°nca se ie °~oteksovih delavcev in domačinov iz trebanj-*abortala- končalo r, • v Oparov' gostilni v Trebnjem rvala, etl 1 nožem in * ta^°’ ^ Je bil mladenič Anton Gerdenc PtM med prevozom v bolnišnico izkrvavel. oj^ Veiju* sodiS ,nOVOmcškega ?«sta; p0stadinovskfS-a; x7'lctni t1; °vega godki, in so trdili, da so jih ,,Treba-njci" napadli. Nasprotna stranka, obtoženci iz okolice, kjer seje umor pripetil, pa ni točno spominjala pretepa. Da sploh niso sodelovali pri tepežu, da je bilo sicer nekaj prerivanja, vendar oni nič točnega ne vedo ... Ko bodo izvedenci dali zahtevano mnenje, sc bo razprava nadaljevala. SnngUli iz NovVaS1’ 32'letni Sili nn n Bečai 7 i83 mesta in Stepli. ’ Je S0‘ k n Šc* ^ teh pa so K £abra ne^‘ Pet« Sever $ f0mo‘ r: Nj, J4- ker ie „a Pa je bila i) uP°8 je sodi^f psihia-^C>toViii ■sprejelo zato, M.11« « ta: Vem Je mozno, kar {S^ P^eah p^o0 t0’ da sem fhJfum nož(P" °Pan znašel z V K,"1 GPriem v rokah. Ko m ^r^okai n tnoVomcške panjski list« v«ak družino STAVCA VAS: TRK LJUBLJANČANOV - 5. junija popoldne sta v ovinku med Žužemberkom in Stavčo vasjo pripeljala nasproti osobna avtomobila Ljubljančana Ciril Potočar in Janez Štravs. Voznika sta opazila drug drugega na kratko razdaljo, oba zavirala, vseeno pa čelno trčila. Laže ranjena je bila Marija Štravs iz Ljubljane, pnotno škodo pa cenijo na 50.000 dinarjev. LUTRŠKO SELO - TRK V GOZDIČU - Niko Kovačič iz Otočca se je 9. junija popoldne peljal na kolesu z motorjem po gozdni cesti od Lutrškega sela proti Otočcu. V ovinku jc naproti pripeljal KONJU JE SPODRSNILO Prane Dragan iz Roj jc 10. junija zvečer vodil vprego s konjem od Mokronoga proti Rojam. V ovinku med vožnjo navzdol je konju spodrsnilo in voz, na katerem je bila kosilnica, se je prevrnil. Dragan se jc pri tem poškodoval, tako da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Gmotna škoda ni velika. ‘454) ITT • ----- 1977 avtomobilist in domačin Anton Kastelic, nakar je prišlo do trčenja. Kolesar je bil laže ranjen, škode pa jp za 5.000 dinarjev. NOVO MESTO - V NAROBE SMER - 9. junija dopoldne je Davorin Kuglar iz Novega mesta vozil osebni avto od Društvenega trga in zavil na Glavni trg, tedaj pa seje po Glavnem trgu proti mostu pripeljal na kolesu Alojz Borjan iz Hrušice. Kolesar jc vozil v smeri, ki je za promet zaprta, trčil je v avto in padel. Poškodovanega Borjana so odpeljali v bolnišnico. TUDI ORODJE KRADEJO V času med 25. majem in 1. junijem jc nekdo v gozdu na I rati ukradel dve žagi, vredni 1.500 dinarjev. Delavci so žagi pustili v gozdu in jih pokrili s smrečjem, vendar jih je tat našel in odnesel, l-rancu Bevcu z Otočca pa jc nekdo v noči na 10. junij z obračalnika odvil kovinske zobe in jih prav tako odnesel s seboj. Bevca je oškodoval za 1.000 dinarjev. ■■I J 1J 1J i tP VEHAR DRUGI PETDESET KARATEISTOV - Karate postaja v Novem mestu vse bolj priljubljen. To dokazujejo tudi treningi, ki jih vodi trener Šem-“ehič. Ta čas šteje Budokai-karate klub okoli 50 članov, trenira- so jo pa v športni dvorani, in sicer vsako sredo in petek. Na sliki: skupina karateistov (med njimi so tudi dekleta in pionirji) pred treningom. Največ Novogoričanom Republiška prvaka Cujnik in Šuštar — Novomeški atleti osvojili sedemnajst odličij Le malo ljubiteljev atletike se je zbralo na minulem dokaj kakovostnem republiškem atletskem prvenstvu za starejše mladince in mladinke, ki je bilo na novomeškem Stadionu bratstva in in enotnosti. Nastopilo je okoli 120 tekmovalcev in tekmovalk. Fantje so se pomerili v dvajsetih disciplinah, ženske pa v trinajstih. Letos so imeli v Novem mestu največ uspeha Novogoričani, domači atleti pa so se odrezali nekoliko slabše, kot je bilo pričakovati. Rezultati najboljših in Novome-ščanov - mladinci - 100 m: 1. Martelanc 11,0; 110 m: 1. Kopitar (KI) 15,8, 3. Rangus (Nm) 17,1; 200 m: 1. Martelanc (NG) 22,9, 2. Kraševec (Nm) 23,3; 400 m: 1. Terčelj (NG) 51,7, 2. Kraševec (Nm) 52,8; 1500 m: 1. Štruc (Ravne) 4:18,1, 3. Kapš (Nm) 4:20,5; 2000 m zapreke: 1. Peternel (Pom) 6:09.2, 3. Stepan LESKOVAC : TURNIR KARATEISTOV Krški karate klub je minulo nedeljo pripravil v leskovški športni dvorani turnir v karateju za pokal Krškega. Pred 400 gledalci - turnir so odlično pripravili člani KK Krško - je nastopilo 34 tekmovalcev iz Zagreba, Rijeke, Kamnika, Domžal, Ilirske Bistrice, Ljubljane, Rimskih Toplic, Laškega in Krškega. Pokal je zasluženo osvojil Krčan Božovič. (Nm) 6:26,4: 4x100 m: 1. Nova Gorica 43,8, 2. Novo mesto I 45,5, 3. Novo mesto II 49,1; 4x400 m: 1. Nova Gorica 3:33,2, 2. Novo mesto 3:38,0; višina: 1. Šuštar 195, 2. Bartol 195 (oba Nm); troskok: 1. Režek (Vel) 13,67, 2. Lapajne (Nm) 13,10; kopje: 1. Cujnik 63,74 (Nm); krogla: 1. Orožin (KI) 12,54, 3. Cujnik (Nm) 12,08: kladivo: 1. Kelc (ŽAK Mb) 38,76, 2. Rabscl (Nm) 38,48; disk: 1. Valič (NG) 39,86, 3. Cujnik (Nm) 37,02. Rezultati - ženske - 100 m: 1. Ssliškar 12,2 (01); kopje: 1. Jaklič (01) 34, 3. Hribar (Nm) 26,32; krogla: 1. Jaklič (01) 9,86, 3. Judež (Nm) 9,26 itd. ORGANIZATORJI REKREACIJE Krška telesnokultuma skupnost je z Zvezo telesnokulturnih organizacij in ljubljansko visoko šolo za telesno kulturo pripravila seminar za organizatorje športne rekreacije. V dveh mesecih je na predavanja hodilo 24 kandidatov, izpite pa bodo opravljali 20. junija. RUSTJA PRVI V počastitev Titovih in partijskih jubilejev je novomeško Gozdno gospodarstvo pripravilo na kegljišču v Podhosti tekmovanje, na katerem je nastopilo deset ekip s 30 posamezniki. Prvo mesto je osvojil Rustja (238), drugi je bil Serini (oba skupne službe) z 222 podrtimi keglji itd. N. GOLEŠ Se liga izrojeva? V šestem kolu dolenjske košarkarske lige nista prišli na igrišče dve belokranjski vrsti: Beti in Črnomelj Šesto kolo dolenjske košarkarske lige je dokazalo, da se dobro zamišljena liga počasi izrojeva. Na tekmi tega kola namreč nista prišli dve belokranjski ekipi: „Beti\ v Novo mesto in „Črnomelj“ v Žužemberk. Ker tudi sodniki svojega dela ne opravljajo najbolje (s tekme Podbočje-Mirna do zaključka redakcije nismo dobili rezultata) - žal so med njimi tudi iz Novega mesta — se pišejo dolenjski ligi črni dnevi. NOVOLES- 20:0? BETI poraz. Po tej tekmi je jasno, da se bodo igralci Obutve še naprej potegovali za najboljše mesto pod vrhom. ŽUŽEMBERK-ČRNOMELJ 20:0 Lc malokdo je verjel, da bodo nekoč obetavni košarkarji Črnomlja povzročili organizatorjem toliko težav. V ligo so prišli povsem nepripravljeni, kršijo dolžnosti, v šestem koln jih ni bilo celo na tekmo, in naj*fž bo tekmovalna kkomisija razpravljala o izključitvi. Tako se bo najbrž Belokranjcem uresničila želja, da bi nastopali v svoji, belokranjski ligi. Novomeški kolesarji so se ko- • nec minulega tedna udeležili ve- ; like kolesarske dirke okoli Po- ■ horja. Med člani je vozil olimpij- • ski kandidat Božo Mijajlovič. Na ; izredno težki progi (165) je Bo- ; žo med 50 tekmovalci prišel na S cilj enajsti V mladinski konku- j renci (70_km) je bil Turk peti, ; Zrimšek šesti, Stane Mijajlovič ! pa štirinajsti. Nastopili so tudi £ mlajši mladinci. Na 40 km ‘dolgi ; progi je nastopilo 70 kolesarjev, j Vehar je bil drugi, Štih pa tri- £ najsti. Mladim kolesarjem je £ omogočil nastop Novoles. KRŠKO: PEVCI NA KOLESU Člani krškega pevskega zbora ,,Viktor Parma" so se dogovorili, da bodo pripravili kolesarsko trim akcijo. Okoli 40 pevcev se bo iz Krškega odpravilo na 13 km dolgo progo od Krškega proti Brodu in Ribniku, domov pa se bodo vrnili po štajerski strani. MIRNA: DOMAČINI BOLJŠI V soboto sta se na Mimi v streljanju z zračno puško pomerili vrsti domačih s člani SD Miličnik iz Maribora. V trinajstem prijateljskem srečanju so bili boljši domačini. Dosegli so 1527 krogov, gostje pa 1479. Med posamezniki ■ so bili pri domačih najboljši Jakopin, Markelj in Lenardič. J. P. Zmage letalcev Na 28. športnem prvenstvu letalcev v Posavju se je uvrstila na prvo mesto ekipa iz Niša, na drugo Zagreb in na tretje Beograd. Sodelovale so tudi športne ekipe Posavja. V atletiki so se najbolje izkazali tekmovalci niške ekipe pred Zagrebom, Somborom, Zagrebom I in Beogradom. V teku na 5000 m je državni reprezentant Pero Budija z rezultatom 15:25,8 premagal znanega tekača Jožeta Zmazka. V vojaškem mnogoboju je vojak Besnik dosegel nov vsearmadni rekord v metu bombe, Spase Sokolov-ski pa rekord v plezanju po vrvi. V plavanju je zmagala ekipa Niša, vendar so se v posameznih disciplinah povzpeli na prva mesta tudi tekmovalci Posavja. Zmagoviti športniki Niša so se izkazali tudi v odbojki. V končni uvrstitvi je bil Beograd drugi, Som-bor tretji, Zagreb četrti in Zagreb I peti. Zmagovalci juda so bil-člani ekipe Zagreb. Drugo mesto je zasedel Niš, tretje Sombor, četrto Beograd in peto Zagreb I. V streljanju je bil spet prvi Niš, drugi Zagreb, tretji Beograd, četrti Zagreb I in peti Sombor. Vrstni red v rokometu je-bil takle: Niš, Sombor, Zagreb, Zagreb I in Beograd. V skupni uvrstitvi prvenstva so se za zmagovalci iz Niša zvrstile ekipe Zagreba, Beograda, Sombora in Zagreba 1. O športnem prvenstvu letalcev bomo več poročali še v prihodnji Prilogi Dolenjskega lista. Dan pred tekmo je prišel iz Metlike telegram (brez obrazložitve), da „Beti“ nc more igrati. Tako Novole-sovi funkcionarji niso mogli obvestiti svojih košarkarjev, ki študirajo v Ljubljani, in ti so, kot precej gledalcev, na Loko prišli zastonj. O tekmi bo razpravljala tekmovalna komisija. SEMIČ-OBUTEV 62:83 (29:40) V drugem derbiju lige so bili košarkarji Obutve precej bolj S od domačinov. Tokrat so Novomeščani veliko bolje igrali v obrambi in Semičani so lahko dosegli le časten kocevje: Športne IGRE UPOKOJENCEV Športnih iger upokojencev z Dolenjskega se je udeležilo osem ekip, nastopile pa so v kegljanju, šahu in streljanju. V kegljanju so zmagali Kočevci, med posamezniki Romih (Novo mesto), v šahu Črnomaljci, najboljši strelci so bili Kočevci. V primerjavi z lanskimi igrami so bile letošnje uspešnejše. Ne morejo pa biti upokojenci zadovoljni s tem, da se je od številnih društev udeležilo iger tako majhno število. R. M. t PODELITEV PRIZNANJ - Posnetek je z zaključne prireditve 28. športnega prvenstva letalcev na brežiškem stadionu, kjer so razglasili zmagovalce in izročili priznanja vsem, ki so sodelovali v tej veliki manifestaciji in ji pripomogli do uspeha. O pomenu prireditve za razvijanje prijateljskih vezi med ljudstvom in armado boste brali več na straneh Priloge prihodnji četrtek. (Foto; Jožica Teppey) SVETU OKOLI VOJNI SPOMINI - Neki nemški oficir si zdravi v bolnišnici vnetje kože, katero je dobil zaradi preveč vnetega obujanja spominov na minulo vojno slavo. Fanatični starešina je namreč več let nosil vojna odlikovanja iz zadnje svetovne vojne pripeta kar na goli koži. Ker se mu ni uprla pamet, je to naredila koža. NAPOTKI - Dajanje napotkov je lahko kaj nevarna stvar. O tem so se prepričali ustrežljivi moški, ki so v ,.salonu za masažo", kar je v ZDA značilni ščit za javne hiše, svetovali no-vozaposleni, koliko naj računa za ljubezenske užitke. V kratkem času so odkrili, da so napotke dajali policijski pomočnici, ki pomaga v borbi proti prostituciji. PRAVOČASNO - Trgovina ne mara sprejemati umetniških predmetov brez potrdila, da je lastništvo neoporečno. Zato tatovi umetnin sledijo novim odkritjem, da pač lahko pravočasno stegnejo umazane kremplje. Tako so samo dan po odkritju novih fresk v starodavnem mestu Pompeji freske izginile, še preden so jih arheologi lahko evidentirali in strokovnjaki pre-fotografirali. VETERAN - John Parker Simison, ki je žlahtno polovico svojega življenja preživel v zaporih, je pred kratkim hladnokrvno priznal vlom v neko trgovino na Floridi. Na sodišču je svojo odkritosrčnost pojasnil tako: „Star sem 70 let, muči me artritis; ne verjamem, da bom kazen presedel do konca življenja. V zaporu mi bodo vsaj ozdravili bolezen.4' SLAVNA KOCINA - Slavni sirijski maček Morris, ki ga slavi vsa televizijska Amerika, je nedolgo tega praznoval 13. rojstni dan. Ob tem jubileju je prejel na tisoče pisem, na katera je vljudno odgovoril s pritiskom šape na ljubeznive vrstice, napisane z domišljijo njegovega lastnika in mačkove osebne tajnice. Lastnik je lahko prijazen s slavno kocino, saj mu je maček v desetih letih, kar ga prikazujejo na televiziji in v različnih časopisnih reklamah, prinesel v mošnjiček cel milijonček dolarjev čistega dobička. iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimii ZA VIKEND - CUDE2 Začelo se je pred kratkim. Iris ftigle, majhno dekletce, je ob koncu maše v osrednji cerkvi ameriškega mesteca Shamokin zagledala božjo podobo. Pravi, da se je razločno spominja; bil je obraz Jezusa, pojavil pa se je nad brokatnim pregrinjalom cerkvenega tabernaJdja, kjer je spravljen „sveti“ kruh. Od takrat naprej za prebivalce malega mesteca ni več miru. Romarji iz bližnjih in dalj-njih krajev Kalifornije in Teksasa dan za dnem hodijo ogledovat tabernakelj v upanju, da bo se tudi njim nasmehnila sreča. Število obiskovalcev je skokovito naraslo. Že prve dni po tem dogodku so jih beležili 12.000, zadnji vikend pa je kar 60 tisoč radovednežev čakalo v vrsti pred cerkvijo v Shamoki-nu. Največ „sreče“ je doslej imela Pat Kovaleski iz bližnjega Mount Carmela, ki je bojda že petkrat videla božjo podobo. Pravi, da vsakič na drug način. Oglasilo se je še nekaj obiskovalcev s podobnimi trditvami. Enkrat so videli Jezusovo podobo samo, drugič z Marijo itd. Dean Stevenson iz Harrisburga, ki je prav tako videl božji obraz, ga je označil kot zavestno prisotnost nekoga, ki ga je naredil krepostnega". Iris Keigle je iznajdljivim prebivalcem Shamokina naredila veliko „uslugo“. Romarji puščajo v mestecu nemalo denarja, število nočitev je skokovito naraslo. Turistični „boom“ privlači turiste bolj kot karkoli drugega. In ob nič kaj razveseljivih začetnih rezultatih naše turistične sezone, lahko upamo, da se bo tudi v kakšni cerkvi ob Jadranu prikazala božja podoba. Betonska gora Plezalni podvig v mestu Pred dvema tednoma je 27-letni George Willing ustregel svoji veliki želji - splezal je po betonskem robu 110-nadstropnega nebotičnika Svetovnega trgovinskega centra v Ne\v Yorku. Za svoj podvig je požel navdušen aplavz množice, ki se je zbrala pod nebotičnikom in spremljala plezanje, hkrati pa je dobil račun za 250.000 dolarjev (2,5 milijona dinarjev). Toliko je namreč stala mobilizacija policije, vožnja s helikopterjem in urejanje prometne gneče, ki je nastala zaradi plezalca. Na podvig se je George VVillig pripravljal celo leto. Kot navdušen alpinist ni mogel mirne vesti hoditi mimo izzivajoče severozahodne „stc-ne“ nebotičnika. Pripravil si je posebno napravo, s katero je kasneje lahko obvladal betonskega orjaka. Kovinska bloka v obliki črke T je zatikal v reže, pripravljene za dvigalo čistilcev oken, ter ju izmenično premikal višje. Že nekaj minut po začetku vzpona se je zbrala pod nebotičnikom množica, nekaj kasneje pa so prišli tudi policaji, nato pa seveda še televizijski avto - skratka, nastal je pravi ameriški pomp. VVillig je postal junak dneva, zato mu je morala mestna uprava kazen odpisati. Plačati je moral samo še simbolični dolar in 10 centov za vsako preplezano nadstropje. Rešitev prejšnje križanke KAL A TT ? s l T A L i L M \ c A ■v A L Al& T A T 1 IT* MAR. A S A p A >s C H M l V T 1 e - ■ - R. . A f ‘ •— A Acnr D i A L o G* A S L O N V A N 3 £ ztr4 ■- H P A L A r 1 N A S L 1 .... o V I R. A fci=| 1» Cn A n K A R EiU O V ~Y M 1 K € p 1 e L A — i A1R A T? K L A N F e T A N prgišče Prazen klas visoko glavo nosi. Ljudska modrost Človeštvo je nesmrtnost smrtni-ks BOERNE Smeh je sonce, ki prežene zimo s človekovega lica. V. HUGO George VVillig pri nevarnem podvigu. ROŽNATI SLONI - Rožnati sloni so bajka, vendar ne v Keniji, kjer jih je najmanj kakih 25.000. Toda le takrat, ko se kopljejo v blatu. Posebna barva blata da slonom lepo rožnato barvo. Žal, ne stalno. Miki Muster Janez Trnove ODEJA IZ KAMELJE DLAKE ZG0QKRAJ BERITE DL VZDAfflE FR MESTU DB RONI > HUS JAN SLOVGLEO IGRALLCI ZUPANČIČ PESNICA N0VY BERILIJ 3RZ0VLAK PRIPADNIK NA^jDA ni pokopavali svoje ke bove pa dodajali nekaj Zataknila se mu je kost dinozavra bivalci so našli kamenje, je tudi kupce. Revno prebi ^ kmalu odkrilo, da je ^ v le-staro kamenje dovolj, za. A]0y»ti lji po zaslužku kopije s«" bolj ali manj posrečene rih ornamentov. Razkrinkana goljufija s starodavnimi znaki o visoki stopnji civilizacije naših pradavnih prednikov — Zobozdravniški sveder v vlogi kamnitega dleta Ni malo ljudi, ki so trdno prepričani, da uradna zgodovina noče priznati sijajne in čudovite davne preteklosti, ko so po našem planetu hodili prišleci iz skrivnostnih globin vesolja, se družili z Zemljani, jih učili spretnosti, znanja ter drugih dobrin, na osnovi katerih je končno zrasla tudi naša po vesolju segajoča civilizacija. V tistih davnih davnih časih, ko so se po nemirnih zemeljskih tleh še plazila ogromna telesa izumrlih plazilcev, je človeštvo srkalo opoj znanja, katerega moč pa se je skrivnostno porazgubila in usahnila za dolga tisočletja v primitivizem in nerodno spakedranščino. O teh čudovitih časih in nadvse skrivnostnih dogajanjih zgodovinopisje noče nič vedeti! Ce je glas pravih strokovnjakov nem, potem v tišini prično kapljati glasovi strokovnjakov drugačne vrste. In teh ni malo. Vse več se jih oglaša v dozdevni molk. Dandanašnji bi bila že samo knjiga z navedbo naslovov in drugimi bibliografskimi podatki o knjigah, ki na tak ali drugačen način premlevajo skrivnostno in zamolčano preteklost, precej obsežna. In ker je, kot kaže, lakota po tovrstnih mitih velika, prihajajo na tržišče nove in nove knjige, tako da zdaj slavnega, pa naj bo zasluženo ali ne, Ericha von Daenikena lahko štejemo že kar za klasika. Znanstveniki se sprva za spekulacije polznanstvenih raziskav in odkritij niso menili. Ker je večkrat šlo tudi za res dvomljiva in še ne povsem raziskana vprašanja, so raje modro molčali. Ko pa je „arhe-ološka kuga" napadla le vse preveč ,,strokovnjakov", so sc morali oglasiti. UGANKE ANDOV Knjiga Roberta Charrouxa »Uganke Andov" je v Franciji vzbudila precejšen odmev. Kako tudi ne bi, saj avtor v nji navaja vrsto dokazov o doslej nemogočem zgodovinskem odkritju - v času dinozavrov ne le da so ljudje že bivali na Zemlji, ampak so znali celo vrezovati like v kamen, poznali so najbolj zapletene operacije srca in možganov, risali so zemljevide in počeli še kup čudovitih stvari. Široka javnost je avtorju knjige ,,Uganke Andov" verjela. Morda je svojim izmišljotinam verjel celo Robert Charroux sam, a za površnega poznavalca srednješolske zgodovine so našteta dejstva grozljivo osupljiva. Avtor pripoveduje o odkritjih v Peruju, kjer je skupaj z dr. Cabre-ro zbiral nenavadne kamne, na katerih so vrisani različni prizori. Kamenje naj bi izviralo iz pradav- nine. Na njih naj bi starodavni predniki vklesali svoja spoznanja - zemljevide neznanih kontinentov, prikaze operacij in drugih kirurških posegov, boje s predpotopnimi živalmi Izredno drzne trditve, ki so v očitnem nasprotju z znanstvenimi spoznanji, kažejo, da se človeški rod ni začel pred vsega nekaj milijoni let, ampak da naseljuje Zemljo že nekaj deset milijonov let. Pred približno 70 milijoni let so namreč izumrli dinozarvi, katere je Charroux našel narisane na čudežnih kamnih. Teza o sekundarnem pojavu teh orjaških plazilcev na drobnem koščku Južne Amerike je še bolj smešna, čeprav jo avtor ponuja nadvse resno. NASTOPIJO ŠTUDENTJE Čeprav je s perujskimi kamni in odkritji vse skupaj dovolj jasno, so se nekateri znanstveniki lotili raziskav, ki naj bi kot zgled služile tudi takrat, ko gre za bolj prefinjena zgodovinska podtikanja. Kaj hitro sc je izkazalo, da na področju, kjer naj bi našli porisane kamne, resnično obstaja zgodovinski spomenik. Francoski arheolog Reichlen je po pripovedovanju prebivalcev v dolini reke Ika odkril nekropolo. Pripadniki izumrle kulture Parakasa so v doli- V začetku so kopije orig1«,, kamnov še šle v Promet! oce ob preprosta risba mnoge ^sto-vračala od nakupa, zato t v pio- pili kot poživljajoč elem ^ daji nekdanji študentje akademije v Limi, ki so . {3i- nje iz struge Ikevnsavali^j burljive in domiselne p vrezavanju likov v karne ^ ^ skromno posluževali dj® VoV. fr celo zobozdravniških sv kopali ko obdelano kamenje so v zemljo m ga & kaK pn5el umetno patmirali. P°fe nekroPcr spet kakšen raziskovalec n ^ le, ki je bil pripravljen ’star nje kupiti, m... Pn^' ^vni $ resa vešči ter dovolj s,, prebrisani) Charroux, ki J nim dinozavrom verjel. LABORATORIJ^1 ,ZVIDI Da bi odvrnU prav v«^’^ arheolog Henri Rcicjtorije. ^. dežne kamne v labor ^ so jih proučili. Iz« eZnine patina je ponarejena, vre^ kamenje so nareje ^ ne orodjem in so stare oStalc Pf let, erozija vrczn’nVSCm vršine kamnov je P°^jaioJf$ Edino, kar je & ob« J doSie šoli v Kranju in nada{rjanta * Za direktorja Janeza to dvanajsto darovanj 0 krvodajalstvo je dobU značko. A Rakovnik hoče naprej Zaskrbljeni za varstvo okolja - Ceste naj bodo tudi skrb KS VSEENO USPEH ^ EKIPO TREBANJS^ občine Pred nedavnim se je pododbor SZDL na Rakovniku sestal v vaški gostilni, ker drugega, bolj primernega prostora za kaj takega v kraju ni. Vaščane najbolj skrbi popravilo vaških poti, moti jih tudi, ker ni odobren gramoz iz Jakijevega kamno- Složno Kmetje so že od nekdaj nezaupljivi do novotarij. Nekateri pravijo, da je to zato, ker so bili že dostikrat opeharjeni. Ob razpravi o novi organiziranosti trebanjske Kmetijske zadruge in novem srednjeročnem razvoju kmetijstva občine je pre-nekateri kmet odkrito izjavljal, da je tako, kot je, kar dobro, da le ne bi bilo slabše. Čeprav so izgube zadruge že preteklost, ta strah še ni pozabljen. Dokumenti ZK in tudi republiški in zvezni gospodarski načrti govorijo o kmetijstvu kot strateški gospodarski veji. Večjih premikov brez boljše samoupravne organiziranosti ni mogoče doseči Na dlani je, da kmet, ki ni naslonjen na zadrugo, ne more napredovati Za marsikoga še visoko doneče besede o združenem delu ali „združenem kmetu“ so marsikje vzdignile spet nekaj prahu, ki se je bil že polegel ob utečenem zaupanju v zadružno hranilno-kreditno službo, posojila za traktorje in hleve ali poračun za krompir. TREBANJSKE NOVICE loma. Ne strinjajo se s stališčem sveta šentruperške krajevne skupnosti, da je ta gramoz le za krajevne poti. Pozivajo sanitarno inšpekcijo, naj si ogleda kanalizacijo od Ane Gregorčič do Amalije. Ljudje živijo v strahu, da bo slejkoprej prišlo do o-kužb. Ob tej ..kanalizaciji" teče celo izredno prometna cesta, ki povezuje vso Mirensko dolino. To pa ni edini problem v vasi, kar se tiče odplak. Vse mogoče in nemogoče teče namreč tudi v potok Busenk iz blokov v Slovenski vasi. Stvar je še bolj neprijetna v poletnem času, ko potok presiha. Mladim postrvem v njem torej ne kaže prav nič dobro. Podobno kot občani misli ribiški pododbor v Šentrupertu, vendar je bilo doslej vse zaman. Rešitev bi bila čistilna naprava. Občani mislijo tudi, da bi morala šentruperška krajevna skupnost urediti in ograditi športno igrišče. Ne zadovoljuje jih pojasnilo, da ni denarja. Seveda ne kažejo s pistom le na druge, temveč so ob podpori pripravljeni prijeti za delo tudi sami. MILAN GRACAN Iz kraja v kraj LEPA POMOČ - Znana gostilna Kolenc na Mimi je ponavadi, kadar ima kakšno društvo v kraju veselico, zaprta, ker dobijo gostje pač vse potrebno na veseličnem prostoru. Tako je bilo tudi v nedeljo, ko je imelo krajevno lovsko društvo vse pripravljeno pri TVD Partizanu. Takšno sodelovanje gostilničarja je vsekakor velika redkost BRIGADIRJI TUDI V DOBRNIČU V nedeljo ob 16.30 bodo brigadirji v okviru letošnje delovne akcije v Suhi krajini prišli tudi v Dobrnič. Nastanili se bodo v osnovni šoli. Predvideno je srečanje z domačini ob posebej za to pripravljenem kulturnem sporedu. Prebivalcem trebanjskega dela Suhe krajine bodo brigadirji to poletje pomagali graditi vodovod. Sl >e| kr to Pr na nu tei Po da Sobotnega re^— movanja ekip prve y Celju seje udeležila g] nem delu prvouvrščen* , občinskega tekm°trJaflj! stavljena ekipa „ Tregrada in Tehn Industrija etivt Račjega sela. kolikor jih je tekm ^ pa trebanjske občin pQ rf vseeno lep usP^č|nSkega. predstavnikov ob bora Rdečega bila konkurenca a V V tem boju M o A banjci zasedli 44. m mi so Novomeščani- ^ pa so celo na zadnjen*^ zdraV^ola Že dober teden*ebIg dobršnem de' . ob a,« brez vode. Naji J ^j hu prave P«letn 0trdJ 'v najbolj nevaren bj{ Ob tein P, L brez zdravstveni do . ^ ravno tako A0p° ^pt šola, v katen s« ^ t vsak dan otrok. Lj^dj V P011!#*1' rajo pn P^ hje zarana ob tr ^ v ^ lo nekaj v° _c„iiat,# ZUianu“- , uic*- i*' lo «ekaJ ,v^ naselja,11 b# dobršen del *V j"tudi st£Sk >: L->udje ^tudi nem pa tUcnica, lostnajere^WV že nekaj P° • vanja tako P® |0tij ,0 f pitno vodo* , odločnostjo. mo« A> drugi strani I 1 t ^Pnosti y — Sloves o dobrih mirenskih prirediteljih sega že daleč preko meja te krajevne nih organi/ nJe srečanje aktivistov, ki so ga pripravili skupaj z vodstvi občinskih družbenopolitič- | ^eznik) Cl^’ * prihajajo same laskave pohvale. Na sliki: recitatorska skupina mladih. (Foto: tatnojledališče v Mokronogu Temeljite Priprave na letošnjo kresno noč — Iskra — tozd Elektroliti bo pokrovitelj nalno kres«11-V ^°^ron°gu so sredi priprav za letošnje tradicio-^ slabega j tokrat ^ gledalcem ne bo treba pritoževati zara-fred * sedeli bodo lahko na novo zgrajenih terasah. ^ ^betonjja^0dIošč^h*^1 razva*'' Vse skupaj dobiva videz manjšega UQei- NaslpHnr* ,Pl°^ad za naravni tajskih ra,v' korak k oživljanju alln Je gradnja teras. amfiteatra. Turistično društvo je za ta dela predvidelo 80 tisočakov, vendar bo očitno treba globlje seči v žep. Minuli teden je bila zabetonirana že večina teras. Za kres se bo začel izbran spored. Tudi tokrat ne bodo manjkali ljub- ljanski baletniki pod vodstvom znanega mokronoškega rojaka Janeza Mejača, prišla pa bosta tudi Pia in Ičko. Vsi obiskovalci naj bi prižgali svečke ob vrhuncu prireditve, ko naj bi pod nebo švignile ognjemetne rakete. Ljubitelje plesa in glasbe bo kot po navadi zabaval ansambel Sep-lan iz Sevnice. Zgrajene tribune bodo dobrodošle tudi za druge prireditve, predvsem za bližnje srečanje folklornih skupin. uošnjim^ £hEDALCE - ** S°škim krP^'0milnim mo’ ^2sSi&ranjemvsob°- P^editeljev v<^° P° zag°tovilu ^■Pr^dSen^nared- Na sllkj: ? teden S Prostoru mi-f neras, ki na; ftlJ betoniranjem ^edna?dP^0čij° dober kovice Hud boj za prva mesta Dobra pripravljenost na tekmovanju iz prve pomoči i* K j if f Ifj ti)-' 15 :tnf) p itl>* jjfli i WL leČ M & h■ * o*8 ** ot >°guii zan^t Je Wiub fc* nSt3m \pretek- o bn° iden kolektiv. z veliko °y\ie dni. pnčakujejo pri- !Lel^atanlfaZi je izdela' 2* pStor? TC P" naredili ‘c starem Vp °litov n m'l*jonov !0 *' Pa']rh‘i,cdeni in’ “ko m 0,0 nrQi k°da, da ne jje 30 Lf.^0 naložbene sol, bi bilo Za'T dinar3ev- SrEssfc.ia «- «ki Cis^Sitnilahko C‘m °Cesorn f J° P°d siki! Varstva d i- ^)0meni-& Wi\S$.k°l mar. Pri ža i2Rl J® tod prisotna o ; A izkušenj tale n°gu „ra nj* vedo v 403 gfadnja HVedati- da je kSaZa nolvobna|dokunientu-5,Po načrt,, a'0žbo naJ bi he ^ja. Pred H3rCd do koi>-v0 kuPaj DrpH 0pusti belijo V Urokov,, 1 v obravna- fi: KolS™ službam VJ1Č •* Pomaga p* Pri raz-A. Z. Nedavno izvedeno občinsko tekmovanje ekip v prvi pomoči v trebanjski občini bo ostalo zapisano tudi zaradi dobre pripravljenosti vseh sodelujočih ekip. Diskvalificirani so bili le Mokronožani, pa še ti samo zato, ker so jih pustili na cedilu predstavniki Iskre, ki niso prišli na tekmovanje. Pohvalno se je o pripravljenosti ekip ob koncu tekmovanja izrazil tudi zdravnik novomeške bolnice dr. Lavo Morela. Najbolj očiten dokaz izurjenosti in znanja pa je majhna razlika v točkah, ki so jih dosegle posamezne ekipe. Zmagovita ekipa, sestavljena iz delavcev Industrije gradbene keramike iz Račjega sela in Tregrada, vodi s 174 točkami. Le za dve točki zaostaja drugouvrščena ekipa krajevne skupnosti Trebnje. Specialna enota, ki je bila favorit, je bila šele na tretjem mestu s 166 točkami. Sledijo ji: Dana s 163 točkami, ekipe KS Mirne (160), KS Trebnje II (150), Čateža (149), Trima (148), Velikega Gabra (146), Laboda - tozd Temenica (131), KS Dobrnič (117), sestavljena ekipa KS Velika Loka in Šentlovrenc (111), Mirna (104), Knežja vas 97, Mokronog pa je bil, kot rečeno, diskvalificiran. Tekmovalna komisija v sestavu dr. Morele, inž. Jožeta Falknerja, Štefana Kamina, Milene Zalar, Franca Flajnika, magistra Jožeta Kukma-na in Aleksandra Grabnarja je dobro opravila svoje delo. Posamezne ekipe je pri praktičnem delu ocenjevalo šest zdravnikov. ,,Tesni" rezultati, ki so bili očitni šele pri računanju na kraju, dokazujejo, da so ocenjevalci imeli stroge kriterije. Zmagovi ta ekipa, druga in tretja bodo odšle na republiško tekmovanje v Celje 11. junija. Prva se bo borila za kar najboljšo uvrstitev v slovenskem merilu, za preostali dve pa je to nagradni izlet in tudi izkušnja za naprej. A. 2. o VIDEZ TOVARNE - Nova streha mokronoške Iskre se dobro vključuje v okolje preostalih značilnih streh. Kolektiv vlaga vse napore, da bi dal od sebe vse in tudi z dobrim delom opravičil predstoječe naložbe. V bodoče čim manj popravkov Zazidalni načrt za Cesto herojev in sprememba zazidalnega načrta za Zibertov hrib sta sprejeta — Prostora za gradnjo v mestu zmanjkuje Celotni kompleks med vrtnarijo in bencinsko črpalko v Ločni, najmoderneje pozidan. Na Zibertovem hribu pa bo namesto bo zasebnih hiš zraslo blokovsko naselje. 9. maja so delegati na zboru združenega dela in zbora krajevnih skupnosti potrdili zazidalni načrt za Cesto herojev, kjer je predvidenh 44o blokovskih stanovanj, razporejenih v štirih kompleksih. V naselju, ki je projektirano po zasnovi dipl. ing. arh. Mihe Kosa in v sodelovanju s strokovnjaki Urbanističnega inštituta v Ljubljani in Dominvesta, bo v tem predelu tudi družbeni center, urejene bodo poti in zelenice, velika samopostrežnica Mercatorja, otroški vrtec in nekaj servisnih delavnic. Dobili bomo tudi prve podzemne garaže, ki so v tem predelu nujne zaradi pomanjkanja prostora. Edina, toda največja hiba tega načrta je, da je zelo blizu pokopališče, zato republiška inšpekcija meni, da se bo lahko v novo naselje vselil prvi stanovalec takrat, ko bo na ločen-skem pokopališču pokopan zadnji meščan. Nujno bo torej čimprej urediti novo pokopališče in prestaviti vrtnarijo. Z gradnjo na Cesti herojev pa bodo sprva začeli v tistem koncu (bliže črpalki,) ki je najdlje od pokopališča. Načrt je bil v javni razpravi, vendar, kot je že običaj, ni doživel veliko pripomb. Veliko več interesa so občani pokazali glede spremembe zazidalnega načrta za Žibertov hrib, ker so prizadeti posamezniki Prvotni zazidalni načrt za Žibertov hrib, sprejet 1972, je predvideval gradnjo 43 vrstnih hiš. Za 8 hiš so pridobili pravico do gradnje zasebniki, ostali kompleks pa je dobil .-m KMALU PRESELITEV — Gradnja nove stavbe SGP Pionir v Ločni, namenjena avtomobilskemu servisu, gre h koncu. Nekaj težav je še z nabavo potrebne opreme, vendar pa računajo, da bodo avtomobile še letos začeli popravljati v novih prostorih in v boljših delovnih pogojih. Evidentiranje - do julija Naloge, roki in nosilci so znani — Spoštovati dogovore Priprave na 8. kongres ZKS in 11. kontres ZKJ zahtevajo od nas vseh, še posebno od komunistov, največji čut odgovornosti pri izvajanju kadrovske politike. Ta pomembna in odgovorna naloga zasluži v času, ko z zakonom o združenem delu oblikujemo nove odnose v OZD in TOZD, še posebno pozornost. Priprave so se sicer začele zgodaj, toda ravno pravi čas, da lahko opravimo vse, kar nas čaka. S to mislijo se je v dvorani Doma JLA 10. junija začela 11. seja občinske konference ZK, na kateri so bili člani konference in sekretarji OO ZK seznanjeni z osnovnimi nalogami, roki in nosilci kadrovskih pri- Papirnate pogodbe Novomeški Pionir se tre-, nutno srečuje s tremi vrstami težav, ki hromijo prizadevanja za še večje poslovne uspehe. V prvih petih mesecih letošnjega leta so od dobaviteljev dobili le polovično količino cementa, za katerega so imeli pogodbe. Vložili so denar v gradnjo in obnovo cementarn, obljubljen so imeli cement, pa dobave niso v redu. Ce se bo to nadaljevalo, bodo v najlepši sezoni na gradbiščih stali. Tako je razložil Andreju Marincu, predsedniku izvršnega sveta, in njegovim sodelavcem na nedavnem obisku v Novem mestu Ivan Kočevar, glavni direktor SGP Pionir. Omenil pa jc tudi ostali dve hibi, in sicer: Gradbeništvo že lani in letos ni dobilo potrebnih deviznih kvot za uvoz opreme z Zahoda. Gre za specialne stroje in naprave, ki jih doma ni mogoče dobiti, prav tako ne na Vzhodu, čakanje na devize pa povzroča zastoje v načrtovanih novih zmogljivostih. Pionir pa sc čuti tudi prizadet v primeru z drugimi proizvajalci armiranih elementov serijske proizvodnje, ki jili uporabljajo za gradnjo šol, vrtcev in tudi za stanovanjsko gradnjo. Konku- renca je veliko uspešnejša, ker lahko nudi ugodne kredite, Pionir pa za kreditiranje ne dobi sredstev. 2e dve leti trajajo pogovori, ni pa rešitve. prav. OO ZK, sveti ZK ter komite so bili zadolženi, naj takoj začno uresničevati akcijski program. Do začetka julija morajo vse OO ZK evidentirati kandidate za sekretarje OO in sekretariate, člane občinske konference, člane komiteja, člane osrednjih organov ZKS in ZKJ ter delegate za 8. in 11. kongres ZKS in ZKJ. Do 5. oktobra morajo na podlagi ocene in analize kadrovske komisije pripraviti kandidatno listo, konference OO pa morajo do 20. novembra izvoliti sekretarje, sekretariat, člane svetov in člane občinske konference ZK. Občinska konferenca ZK mora postopke pri evidentiranju za republiške in zvezne organe CK ZKS oceniti do konca naslednjega meseca. Za dosledno spoštovanje meril kadrovskih priprav ter odprtost in demokratičnost postopkov so odgovorne OO ZK. Med kandidati naj bi bila tretjina žensk, prav toliko neposrednih proizvajalcev in četrtina mladih. I. VIZJAK ŠE ZA ŠTIRI LETA Na četrtkovem zasedanju dveh zborov občinske skupščine sta bila na predlog komisje za volitve in imenovanja sprejeti dve odločitvi: Maksimiljan Starc bo nadaljnja štiri leta ravnatelj Šolskega centra za kovinsko stroko, Franc Paukovič pa za isto obdobje ostane ravnatelj osnovne šole Otočec. Oba sta se na razpisani mesti javila kot edina kandidata. NOV JAVNI TOŽILEC Dosedanji občinski javni tožilec v Novem mestu Dušan Brelih je prosil za razrešitev. Delegati občinske skupščine so dali k temu soglasje, obenem pa so na njegovo mesto imenovali Antona Šporarja, ki je doslej delal na okrožnem javnem tožilstvu. OSTALO JE RAZKOPANO Za Loko je bilo v Novem mestu eno redkih mestnih sprehajališč, kjer je pešec še lahko brez skrbi hodil in opazoval bregove Krke. Pot pa jc že dve leti vse kaj drugega kot sprehajališče! Najprej so vse razkopali, ko so gradili čistilne naprave, le zasilno zasuta pot pa ni več tisto, kar je bilo prej. Delegacija iz Iskre je na zasedanju občinske skupščine zahtevala odgovor, kdo bo Župančičevo sprehajališče za Loko postavil vsaj v tako stanje, kakršno je bilo pred javnimi deli. llradnega odgovora sicer ni bilo, pač pa je bilo razumeti: „Kdor je razkopal, mora za seboj pospraviti!" Novograd, da bi zgradili stanovanjske hiše za potrebe tovarne IMV. Medtem pa je prišlo do sprememb, predvsem zaradi gradnje magistralne ceste Ločna - Gotna vas, ki takrat še ni bila predvidena, deloma pa so se potrebe po naseljenosti v tem koncu močno povečale. Zato bi gradnja zasebnih hiš vzela preveč prostora. Več prizadetih posameznikov, ki so na Zibertovem hribu že postavili hiše, se je sicer zoperstavljalo, vendar je obveljalo stališče, da je družbeni interes prvi. Končno so se tudi občani tega predela sporazumeli, vendar z zahtevo, naj se pred pričetkom gradnje na Zibertovem hribu uredijo peš poti in parkirišča in da se v prihodnosti predvidi priključek tega naselja na novo magistralno cesto. Ni pa se čuditi, da je več delegatov v razpravi poudarjalo, naj bi urbanistične načrte v bodoče izdelovali tako, da jih ne bi vsakih nekaj let popravljali. Pripombe so bile tudi h gradnji blokovskih stanovanj, češ da stanovalci v njih najdejo le začasna prebivališča, ker so stanovanja pretesna in tudi zaradi izvedbe ne nudijo družinam trajnejših rešitev. Skrb za okolje V okviru „Leta varstva in izboljšanja človekovega življenjskega in delovnega okolja" in v počastitev letošnjih jubilejev je komisija za varstvo okolja pri Sob Novo mesto skupaj z OK ZSMS 8. junija v domu JLA priredila občinsko kviz tekmovanje: Narava, lepota, zdravje. Za tekmovanje so se prijavile le ekipe treh šol. Zmagala je ekipa novomeške gimnazije, drugo in tretje mesto sta si delili ekipi ekonomske in kmetijske šole. Kviz so popestrili z nad dvesto barvnimi diapozitivi na temo varstva in osnaževanja okolja. S kulturnimi točkami so se predstavili taborniki bršljin-ske šole, ustni časopis pa so izvedli pionirji osnovne šole Katje Rupena. Ob koncu je maloštevilnemu občinstvu spregovori 1 predsednik biotehnične fakultete Aleksander Vučkovič in prikazal delo na biološki postaji v Portorožu, kjer proučujejo onesnaženost morja. J. PAVLIN Novomeška kronika VROČINA PA TAKA - Minuli vikend so meteorologi „proglasili“ za doslej najtoplejšega, zato nič čudnega, če sije toliko Novomešča-nov iskalo zavetje v bližnjih kopališčih. Tako smo ob najtopiejših dnevih leta dobili še en rekord: število kopalcev je bilo za ta datum nepričakovano veliko. DOBI R „SPOMIN“ - Nekateri Novomcščani imajo zares dober spomin. Navzlic temu da je od uvedbe novega prometnega režima preteklo že toliko časa, nekateri še zmeraj vozijo „po starem". Da se lahko taka vožnja konča tudi tragično, jc verjetno odveč zapisati. „LE“ DVA KRIČAČA - V novomeški porodnišnici sta pretekli teden privekala na svet le dva malčka: Višnja Boškovič iz Šegove 14 je rodila Davorja in Anica Rudman iz Poti na Gorjance 20 dečka. BOGATA PONUDBA - Novomeška tržnica je bila tudi v ponedeljek bogato založena. Tako so češnje prodajali po 20 do 24 din kilogram, kilogram breskev je veljal 30 din, marelic 36, jagod 20 do 30, novega krompirja 8 do 12 din. Razen tega so ponujali tudi kumarice (14 do 20 din kilogram), stročji fožol (24), paradižnik (35) , čebula (15) in zelje (10 din kilogram). Ena gospa je rekla, da kandij-ski fantje ob večerih tako milo-tožno brenkajo na naelektrene strune, da se dojenčki od samega navdušenja in razneženosti tudi po dvanajstih udarcih s kapitlja še ne nehajo cmeriti... kočevske ,AKOST-Bga smetnjaki ?° pe)o. 5'’ toda jim m USP oa d so zelo^V' razbijači se > i se jih dalo j piJ li, da Jih A in naiediU z n^ id ^ Nabirajo vaje", žal pa ribniška občina nima denarja za tako službo. To pa pomeni, da se morajo za lepo okolje truditi vsi občani in da je vsak posameznik dolžan prijaviti tistega, ki onesnažuje okolje. J. PRIMC Povsod smeti Na zadnji seji občinske skupščine Ribnica je eden izmed delegatov vprašal, če je skupščina že sprejela odlok, ki prepoveduje onesnaževanje okolja. V občini namreč ljudje odlagajo odpadke in stare predmete najpogosteje kar ob cestah ali v najboljšem primeru v kakšno dolino ob cesti Rekreacijska pot oziroma cesta proti Mali gori oziroma Francetovi jami poteka zdaj ne le sredi gozdov, ampak tudi sredi smetišča. Odgovor ni bil posebno razveseljiv. Skupščina je sprejela odlok o varstvu vodotokov, odlaganju smeti in varstvu gozdov, posebnega odloka o varstvu okolja pa ne. Krajevne skupnosti so dolžne določiti odlagališča smeti. To so tudi že storile, a se občani tega ne drže. Tako so na Brežah določili za odlagališče staro strugo Bistrice, ljudje pa odlagajo smeti ob cesti. Inšpekcije običajno ne morejo ugotoviti kršiteljev odloka. Ponekod so organizirali „zelene ču- ZGUBLJENI ŠTEDILNIK -Občani „zgubljajo“ izrabljene predmete in smeti kar ob glavnih cestah. To fotografijo smo posneli pri vasi Breg. (Foto: Primc) bila odprta za n pridobiva nove < so vpisali že p« Srečko Glišovič. sporoča tudi, < komplete zelo is neta Svetine, »n- JLA v Ribnici ja, predvajali Irma“, 1®-. inr Pred referendumom: „Smo pač Belokranjci!” 19. junija referendum za uvedbo samoprispevka — Splošno mnenje občanov: referendum bo zagotovo uspel Da so potrebe v črnomaljski občini občutno večje kot mož-nosti za uresničitev teh potreb, je med drugim pokazala tudi ISHra. razprava na zadnji seji vseh treh zborov skupščine, na kateri so H razpravljali o programu javnih Zato ni čudno, da so se pogo- \ jZl! vaijali tudi o referendumu za 1 lp uvedbo samoprispevka, ki naj bi ^ v petih letih pripomogel, da se bo zbralo 32,400.000 dinarjev. f Največ zbranih sredstev (9,5 milijona) bo šlo za posodobitev /j ceste dobliški ovinek — Stari trg. In kaj menijo o samoprispevku občani iz črnomaljske občine? šel podpirat prvič in ne zadnjič. Vem, kaj je naša dolžnost. Namesto nas ne bo prav nihče gradil ceste, skrbel za napredek. Tu smo, in če hočemo imeti lepšo prihodnost, si moramo tudi sami pomagati. Ne smemo Ivan Zalokar, učitelj: „Govo-rim v imenu mladih. Vsi bomo glasovali za predlog, in prepričan sem, da z odraslimi ne bo nič drugače. V naši občini ne čakamo napredek s prekrižanimi rokami in obsojanjem občine. Zavedamo se, da smo v času, ko še vedno veliko odtehta politična zrelost ljudi. 19. juni- DRAGATUŠ: OBRAMBNI DAN USPEL Minulo soboto je osnovna šola iz Dragatuša s pomočjo črnomaljske vojašnice „Bela krajina" in družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti pripravila šolski obrambni dan. Učenci so se zbrali v šoli ob 7. uri, se takoj po alarmu zbrali na mestih za napad in vse do 11. ure, ko se je sovražnik umaknil, odlično vodili obrambo. ja imamo tudi juijevanje, torej kar — dva praznika.11 Remzi Rustemi, slaščičar: „Devetnajst let sem že v Črnomlju, in kot se spominjam, je le malo akcij spodletelo: tiste, ki so bile slabo pripravljene, ali pa tiste, o katerih ljudje niso bili dobro obveščeni. V nedeljoo bom šel na volišče in obkrožil da. Kolikor požnam svoje some- prepustiti vsega občini. Sicer pa je preteklost porok, da bo tudi samoprispevek uspel, zakaj že v navadi je, da pri nas tak zrelo-stni izpit vedno opravimo z zelo dobro oceno.“ ščane, sem prepričan, da bodo ravnali podobno. Pa ne samo v Črnomlju, pač pa na vseh voliščih. Konec koncev smo — Belokranjci. Branko Kočevar, vodni inštalater: »Samoprispevka ne bom Ivan Štrucl, vodja varnostnega okoliša: ,,Miličniška služba je taka, da moramo prisluhniti 'ljudem. Menim, da med meščani vlada dobro razpoloženje in da samoprispevku zelo dobro kaže. Sicer pa: zakaj bi glasovali proti skupnemu napredku? Kdo si ne želi boljših poti, cest, urejenih pločnikov, napeljave daljnovodov, novih transformatorskih postaj, boljšega vodovoda ipd! Menim, da na to vprašanje ni potrebno odgovarjati." Darujejo najdragocenejše V teh dneh potekajo na območju občine Kočevje proslave, na katerih podeljujejo priznanja večkratnim krvodajalcem. Poročali smo že o proslavah v Kočevski Reki in Stari Cerkvi, o kočevski pa bomo kasnge. Proslava je bila tudi že v Starem Logu, kjer je prejel znak za 5-krat darovano kri Jože Škufca. občan vprašuj® odgov»fi* V prihodnjih dneh se bodo zvrstile proslave še na območju ostalih krajevnih organizacij RK, Iger bodo prejeli priznanja naslednji: KO RK VAS-FARA: Franc Volf in Anton Šega (oba za 15-krat darovano kri). Mladi o sodelovanju Pred kratkim so v Kočevju organizirali „Okroglo mizo mladih", udeležili pa so se je mladinci iz pobratenih občin oziroma krajevnih skupnosti Dolina, Prokuplje in Kočevje. Dolinčani so zelo izčrpno predstavili svojo občino, njeno zgodovino in probleme slovenske manjšine v Italiji; predstavnika Prokuplja in Kočevja pa sta predstavila svoji občini. Dogovorili so se tudi o nadaljnjem sodelovanju. Septembra bodo mladi kočevski športniki gostovali v Dolini, prihodnje leto pa v Proku-plju. Tako bodo vrnili obojim obisk. V Kočevju je bilo namreč srečanje mladine vseh treh občin za dan mladosti. Predstavnik Prokuplja je predlagal, da bi njihova mladina sodelovala tudi z mladino iz Doline in da bi že v bližnji prihodnosti izmenjali delegacije. j p KO RK OSILNICA: Jože Šta-mfelj za 5-krat darovano kri. KO RK ČRNI POTOK: Viktor Lavrič in Stanislaiv Logar za 5-krat darovano kri, Ivan Vertelj za 10-krat darovano kri in Marija Gorše za 15-krat darovano kri. KO RK POLOM: Drago Škufca za 5-krat darovano kri. KO RK STARI TRG: Vinko Kobe (znak za 15-krat darovano kri). KO RK MOZELJ: Regina Rogan (znak za 10-krat darovano kri). KO RK SPODNJI LOG: Maijana Kavran (znak za 10-krat darovano kri). V KO RK izven Kočevja je bilo letos podeljenih največ priznaj' krvodajalcem z območja Stare cerkve (25) in Kočevske Reke (10). j p GIBANJE PREBIVALSTVA Na območju matičnega urada Kočevje je bil v maju rojen en deček. Poročilo se je 8 parov. Umrli so: Alojz Vidic, delavec s Poloma 16, star 47 let; Marija Mohar, družinska upokojenka iz Kočevja, Rožna ulica 21, stara 78 let, in Marija Ožbolt, družinska upokojenka iz Mlake pri Kočevski Relci 4, stara 88 let - Po čem sklepaS, neko tele za teleta. _ Ker sem v treh že tri povsem enaKe TELEKSA. jj DROBNE‘ KOČEVJA " nV AV< NAV°°^eje vpisali že 734 člano ■ cfe ima društvo 2* stotkov lastnikov vozfl »bo občine. Kaže, da bo pies^ SRr nja v AMD leto*Jmo«® sij je naval kandi&‘oV , £ izpite vedno večji. 0 ZA BOLJŠI PROM® odiočM skupnost Kočevje bo letos preuredila pr ^ Pre mestu. Za ta dela. jgev, prispevala Avto-mo ^0 J^let vje 50.000 din m Bgj 9o# voznike motornih toj , obieK f b| PRED ROKOM -.jjzgrf' zdravstvenega doma j ^ z okolico vred uf pred rokom. Invesu zel. To je lep benega podjetja prostoru bodo prI podoben objekt NOVI SMETNJAB smetnjaki so ze p tiet,no kirnih prostorih. P dvsetn tudi uporabljati; K njeni avtomobilist odlagali smeti, ne P parkirišča, kot so ri. TRDa KOST -čkov s miti“, i. in koški so zelo rali ti razbijači kako bi se jih dal se zgodi, ličniki in io“, kot so jo s čali betonske cvetU« seje, da so te vrte uspešni, saj imajo mir. DOPUSTI SO PRED VRATI — Tudi letos bodo člani nekaterih kočevskih delovnih kolektivov preživeli del dopusta v vikend naselju v Dolu ob Kolpi. (Foto: Primc) PREDLOGI IZ KO SZDL V okviru KO SZDL v metliški občini bodo imenovali komisije, ki bodo krajane predlagale za razna priznanja, odlikovanja in plakete, tako na ravni KS, kot tudi občine, republike in zveze. Pri predlaganju bodo sodelovale vse družbenopolitične organizacije v KS. Take komisije so potrebne, da aktivni in zaslužni krajani ne bi ostali brez priznanj, kot se je doslej včasih zgodilo. Letos bodo v KO SZDL prvič podelili priznanja OF. Urejajo gasilske domove Največja pridobitev na področju gasilstva v ribniški občini bo v tem, jubilejnem letu otvoritev novega gasilskega doma v Ribnici. Dela pri gradnji že zaključujejo, otvoritev doma pa je predvidena za 3. julij. To so ugotovili na nedavni konferenci občinske gasilske zveze Ribnica. NOVO SKLADIŠČE — Dela za novo, sodobno in prostorno skladišče v „Beti dobro napredujejo. Konstrukcija montažne hale je že postavljena. Pri dosedanjem delu so precej naredili delavci „Beti“ sami. (Foto: Bartelj) V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH in delovnih organizacijah potekajo te dni javne razprave o načrtih samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje od 1977 do 1980. Krajani se močno zanimajo za delo samoupravnih interesnih skupnosti, zato so zbori dobro obiskani, razprave pa žgoče kot junijsko sonce. Asfaltna cesta - sad razumevanja Ko je vodstvo metliške krajevne skupnosti razpravljalo na začetku letošnjega leta o programu del za letošnje leto, je imelo ves čas pred očmi dokaj siromašno blagajno kra- SPREHOD PO METLIKI NA TEKMOVANJU PIHALNIH GODB v Dolenjskih Toplicah je osvojil metliški pihalni orkester pod vodstvom Ivana Jerine drugo mesto, vendar so godbeniki prepričani, da bi morali biti prvi. Ocenjevalni komisiji so poslali pismo in zdaj upajo, da bodo člani komisije priznali svojo morebitno zmoto. BAJE STA SI ŽE DVA KRAJANA polomila noge na gramozu, ki je razsut okrog novih blokov. Namesto da bi bila okolica stolpnic lepo urejena, je še najbolj podobna pokrajini po eksploziji večje bombe, medtem pa člani te krajevne skupnosti lenobno vise na balkonih kot plenice pri hiši, kjer imajo dojenčka. Vaške kra- jevne skupnosti, za primer, pa od hiše do hiše zbirajo denar za asfalt do svojega zaselka. In to uspešno. metliški tednik jevne skupnosti. Navzlic slabim obetom pa je sestavildokaj zahteven delovni program, predvsem zavoljo tega, ker je računalo na - razumevanje občanov. „Naši ljudje," je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Metlika Janez Videtič, „se zavedajo, da ima skupnost malo denarja, zato so se odločili, da bodo za napredek poskrbeli tudi po svoji moči. Tako smo letos že popravili kilometer ce ste v Križevski vasi, povedati pa moram, da so vsa dela vodili krajani sami. Vodstvo krajevne skupnosti jim je priskočilo na pomoč le toli- SPREMEMBA STATUTA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 7. junija je bil v Metliki sestanek Eredsednikov krajevnih organizacij ZDL, na katerem je tekla beseda o pripravah na zbore občanov ter o poteku priprav na evidentiranje kandidatov za naslednje volitve. Na zborih občanov bodo izvedli tudi spremembe statuta KS, predvsem tistega dela, ki se nanaša na oblikovanje delegacij za SIS. Izkazalo sc je, da je ena splošna delegacija premalo, zato je potrebno spremeniti statut, da bodo lahko za posamezne SIS izvolili posebne delegacije. ko, da je poiskalo najcenejšega izvajalca in prispevalo 300.000 din. Ostalo so opravile marljive roke vaščanov in pa, seveda, samoprispevek. Vsaka hiša je v cesto vložila 3000 do 4000 din, nekateri posamezniki pa so dali celo poldrugi stari milijon." S cesto so že lep čas skregani tudi vaščani z Brega revolucije, zato ni čudno, da so se tudi oni odločili, da enkrat za vselej preženejo z nje prah in blato. Krajevna skupnost jim je dala 300.000 din, sami pa so se radi odločili za belokranjsko ukoreninjeno navado: prostovoljno delo in samoprispevek. Sprva je bilo med prebivalci nekaj dvomljivcev (nekaj jih je na žalost še sedaj), ko pa so opazili, da njihov gradbeni odbor malo govori, pa več dela, je bojazen odpadla. Podoba je, da je ta čas vzdušje zelo dobro, da akcija nekako zbližuje ljudi. Gradbeni odbor bo najbrž pripravil nekakšno mladinsko delovno akcijo, v kateri bi se morali izkazati vsi „brežani“. „Za sedaj je opravljenih veliko strojnih del,“ je povzel predsednik sveta skupnosti, ,,ter manj prostovoljnih ur. Te bodo prišle na vrsto te dni, ko bomo začeli delati jaške, čistiti okolico ceste ipd. Ce nam ne bo nagajalo vreme, tx>do Breg revolucije, in Ganglova ter Ulica na Laze dobili asfalt, ki bo sad požrtvovalnih občanov, v avgustu." J. PEZELJ V novem domu bodo garaže, delavnica za polnjenje gasilskih aparatov, delavnice, pisarne, prostor za shranjevanje gasilske tehnike in orodja ter stanovanje za hišnika. Gradnja doma bo veljala okoli 2,5 milijona dinarjev, v tem znesku pa niso všteti še posebni prispevki delovnih organizacij z območja KS Ribnica. Letos, v jubilejnem letu, bo še več proslav po gasilskih društvih. Med drugim bo Prostovoljno gasilsko društvo Sušje slavilo 70-letnico obstoja, PGD Nemška vas pa 50-let-nico, medtem ko bosta PGD v Retjah in Dolenji vasi razvili svoje prapore. Razen tega bo več gasilskih tekmovanj članov in članic ter pionirjev-gasilcev. Gasilci zelo prizadevno delajo in predvsem urejajo gasilske domove. Tako so v zaključni fazi dela pri gasilskih domovih v Dolenjih lazih in Goriči vasi, pri Sv. Gregorju so lani zgradili temelje, zdaj pa bodo nadaljevali z gradnjo; v Dolenji vasi in Soražici pa se pripravljajo na gradnjo gasilskih domov. •V občini je seveda tudi že ustanovljena občinska požarna skupnost, ki bo med drugim na osnovi samoupravnega sporazuma zbirala denar za požarno varnost, in sicer po 0,30 odstotka od kosmatega osebnega dohodka zaposlenih. M. GLAVONJIČ SAME LUKNJE Cesta od Sodražice do konca Ži-maric je polna lukenj in komaj še prevozna; nevarna je za vozila in potnike, posebo za šoferje, ki ne vedo za ta luknjasti cestni odsek. Ta del ceste že nekaj let pripravljajo za asfaltiranje. To pa seveda ni razlog, da tudi tega odseka ne bi vzdrževali tako, da bi bil vsaj za silo prevozen. - Kaj pa strici ško žehto na RibnišIJ zobotreP ŽE NAD 500 -knjižnica, ki se vselila v novi dom Ji bila njeni CESTO GRADEjgjajo-žica-Sv. Gregor P ^,13 3 km. Dostop n» ^ doW<> s te strani lažji- D jejo. USPEL NASTOP , skupina iz stvom Cveta nastopila pn zala mnoge stare tem nastopu je zbor Lončar. 0 in pesmi je z _ajoči ček bodo nastop^ kup narodnih n NISO ništvu v čini izjavi J. »priznanju B ri pravijo, da drugače, kot s GREMO V šice", 22. m. *' ganili", 18. W filma „Maček lt'0 idoli \l A !.) S 5 , ju En«tr»v-i r ■ julija bosta v t Pevski ,h^a ? 0Ina skupina i11^’ ki hnct 12 Smederevske ^"P^ii^rb^32413 yudskc •? Nevna^1}} K°TEKS-TOBUS-® -,e*a brezus^L^°če žeokoli * KS Kočevje :/&ZA^ASN0 zaprt Nni bazen J 1Ja bo kočevski i? 0Pravili ZvPrt‘- V tem času ®*valna deb njel? nekatera Kt'Ki ~ vi’”“ S* KS Kri?’ • S0 VPISali poso-^‘Plažniki fe’-80 razmeroma A Pozabila l -12110 P0l0vica jih J>rajo oblinhr ^ Po^^i in ^C,ti To svo,“n J6?® Zneske tudi S:ftt7,kiS°»vrvS S*S“ “ &AfA2E - N*- na nr>i.i bo posvečena t^«°Čju **ob- ili?e,n'K'iU Da LSa-m0Z?ŠČite- Na fcko, je : *? po.se nekaj drugih ^Ptaž na oS- -lokacij za zi' ^SredviL0™?0^ mesta, itd. onia še ta mesec. SSJS®-'3- 700 NASTOPOV - V zadnjih 14 letih je kočevska godba nastopila skoraj 700-krat. Med drugim je igrala tudi v pobrateni občini Dolina pri Trstu, od koder je ta posnetek. (Foto: Primc) Godba srečala Abrahama & Postafi"0 ^teva; najsi Tom? * K°teks-Tobusa, ki ja ZZt^ga de?artjemajo pr0‘ ,do te n , delovnn? er Uresniče-S^inska 8e opraw? ^,rganizacijah L!® n»tJ* osnovnj gospodarjenje predvsem tam, kjer imajo izgube, oziroma se otepajo z raznimi težavami, itd. Ob vsem tem pa bodo posvetili posebno pozornost idejnemu razlikovanju znotraj posameznih sredin oziroma tozdov. Dogaja se namreč, da z besedami vsi zagovaijajo zakon o združenem delu, v praksi pa posamezniki (zaradi neznanja ali morda nasprotovanja itd.) ne store dovolj za uresničevanje ZZD ali celo zavirajo njegovo izvajanje. j p ..ateri člani bivše mestne godbe. Že v prvi polovici 1941 je nastopila s 15 godbeniki na neki gasilski paradi. Ta godba, ki tudi kasneje ni imela nikoli dosti več članov, je obstajala vse do 1939, ko je pred bližajočo se svetovno vojno razpadla. Naslednje leto je ustanovil godbo Rudnik Kočevje. Ta godba je delala še do leta 1943. O njej ni pisanih podatkov, pač pa le pričevanja še živečih godbenikov. Po vojni je bila 1946 ustanovljena mladinska godba „Proleter“. Vodil jo je kapelnik Nande Poznič. Ta godba je na raznili tekmovanjih dosegala zelo lepe uspehe, pogosto tudi prva mesta. Na tekmovanju mladinskih godb Slovenije leta 1949 je osvojila prvo mesto. Delala je do 1949 in je bila močan zametek Rudarske godbe Kočevje, ki je bila ustanovljena 1951. Zaradi raznih reorganizacij je 1962 prenehala delati, a je že isto leto spet zaživela pod naslovom „Pihalni orkester sindikalne podružnice Rudnik Kočevje11 in dirigentsko palico Andreja Strune, ki vodi godbo še danes. Leta 1971 je bil uresničen predlog, da bodo godbo vzdrževali delovni kolektivi in občani s podporno članarino. Od takrat naprej se imenuje ,,Delavska godba Kočevje11. Delavska godba ob pomoči glasbenih učiteljev pridobiva vsako leto nove učence za pouk v glasbeni šoli. Pri vključevanju mladine v vrste godbenikov pa gre posebna zahvala Adiju Škorjancu in Ivetu Staniču, ki sta veliko pripomogla, da se je godba številčno in kakovostno okrepila. V zadnjih 14 letih je imela godba 691 registriranih nastopov, in sicer 31 koncertov, 82 nastopov na proslavah, 16 nastopov na revijah godb, 19 nastopov pri sprevodih, kar 543-krat pa je igrala na pogrebih. Pot, ki so jo prehodili kočevski godbeniki v teh 50 letih, je bila naporna. Veliko ljubezni, odrekanja in požrtvovalnosti je bilo treba, da je vedno znova premagala težave in dosegala uspehe. Ob visokem jubileju Delavske godbe lahko godbenikom le čestitamo in jim želimo še veliko uspehov. J. PRIMC I^SBFg Redka kolesa prav opremljena Sdf^&LP*Počasi. «- Na ZK NC^bčinskrf komiteja SO S^stev SZDL m 'ozde, SlSsklenili da bodo J? Pogovori ln KS ter se Snom nu,tanovlWpw preverili, če svo^uženem h i adu z za‘ Ne ^dt»a r2 delu’ ^ko po-ka&a jUa (finan-Kak r *ni So 1____• I Ip ^ u Je zagotovil So dohodkovni i / isp 'Jeno boljše Pionirji-miličniki, člani prometnega krožka osnovne šole Kočevje, so 9. junija pregledali kolesa sošolcev. Ugotovili so, da je od 44 koles, s katerimi so se šolarji tistega dne pripeljali v šolo, le 10 pravilno opremljenih. Starši bodo morali biti bolj pozorni, da se bodo njihovi otroci vozili s pravilno opremljenimi kolesi. Mnogo nesreč se dogodi namreč le sit in koza cela j*!*Ljprejeti le vsebinsko, prispevno P° predlogu IS, ki upošteva možnosti zato, ker kolesa niso v redu. Za opremo in torej tudi za take nesreče pa so odgovorni starši. Pri pregledu koles so bili navzoči še mentorji in miličniki, ki so kolesarje seznanili tudi s predpisi, ki veljajo za vožnje s kolesi in pony kolesi. Povedali so, da je bila ta akcija preventivna in da bo minila brez kazni; v bodoče pa bo kaznovan vsak, kdor bo vozil nepopolno opremljeno kolo ali ne bo imel potrdila o znanju cestnoprometnih prepisov oziroma kolesarske izkaznice. J. P. «Srme '41'1' v kočevski ...mnn 0 samouprav->Žbenih °,t?melj>h na- ^ohi» žt)enih n • -■>...............- 1976 _ te11 za Pombe, So k predlogu tudi '^PniF^dloRu K M Pfispevk^ naj bi znašala Sal0sebnih L? IednUl ko-!s75 l1 na 0(,n1Qdkov, izra-SniP ,tos 35 7?Vl ,cen iz leta .leto 35 i.odstotka, pri-S^zadni;2? let> 1979 le N« toPnia 'ft0 od-'0v) stvarnji ’ lz?ounana na "!ia. t Je za K ystvafL-r* ^ Pia za oko?ib iih doh°d-Letos tv, k°l' 3 odstotke l>i L ekod se boje, manjše osebne Podarstvu. Vendar to ne drži povsem, saj se da to nadoknaditi z večjo storilnostjo, zmanjševanjem stroškov in izkoriščanjem drugih notranjih rezerv. Povedati pa je treba tudi, da so SIS prikazale v svojih programih dela, da potrebujejo precej več sredstev, kot znašajo stopnje, ki jih je predlagal IS. V dosedanjih razpravah je bilo v glavnem poudarjeno, da so stopnje, ki jih je predlagal IS, zelo stvarne in da upoštevajo dejanske možnosti kočevskega gospodarstva. Predlagana rešitev je prav salamenska: programe SIS naj bi z ozirom na vsebino sprejeli, veljale pa naj bi prispevne stopnje, ki jih je predlagal IS. SIS naj s tako zbranim denarjem dobro gospodarijo in iščejo razen rezerve, da bodo po možnosti izpolnile načrte. Če bo denarja kljub temu zmanjkovalo, pa bo treba črtati nekatere naloge iz dopolnilnih programov. J. P. Bevske novice PREGLED KOLES - Pionirji-miličniki osnovne šole Kočevje so pregledali kolesa sošolcev in jih opozorili na pomanjkljivosti. (Foto: Primc) Nekaj mladinskih KOČEVJE - „Večer pri starih mojstrih11 so 7. junija izvedli učenci glasbene šole in člani MKUD gimnazije Kočevje. Izvedli so več del skladateljev iz 16., 17. in 18. stoletja. KOČEVJE - Sprevod po ulicah Kočevja so izvedli maturanti gimnazije 3. junija dopoldne. VIMOLJ - Svečana otvoritev mladinske delovne akcije ..Poljanska dolina 77“ je bila 5. junija v Vimolju. Mladinci bodo tri tedne pomagali občanom te KS graditi vodovod. KOČEVJE - Razstavo šotorov in druge opreme za taborjenje je organizirala NAMA na svoji terasi. V bodoče čim manj popravkov Zazidalni načrt za Cesto herojev in sprememba zazidalnega načrta za Zibertov hrib sta sprejeta — Prostora za gradnjo v mestu zmanjkuje Celotni kompleks med vrtnarijo in bencinsko črpalko v Ločni, bo najmoderneje pozidan. Na Zibertovem hribu pa bo namesto zasebnih hiš zraslo blokovsko naselje. 9. maja so delegati na zboru združenega dela in zbora krajevnih skupnosti potrdili zazidalni načrt za Cesto herojev, kjer je predvidenh 44o blokovskih stanovanj, razporejenih v štirih kompleksih. V naselju, ki je projektirano po zasnovi dipl. ing. arh. Mihe Kosa in v sodelovanju s strokovnjaki Urbanističnega inštituta v Ljubljani in Dominvesta, bo v tem predelu tudi družbeni center, urejene bodo poti in zelenice, velika samopostrežnica Mercatorja, otroški vrtec in nekaj servisnih delavnic. Dobili bomo tudi prve podzemne garaže, ki so v tem predelu nujne zaradi pomanjkanja prostora. Edina, toda največja hiba tega načrta je, da je zelo blizu pokopališče, zato republiška inšpekcija meni, da se bo lahko v novo naselje vselil prvi stanovalec takrat, ko bo na ločen-skem pokopališču pokopan zadnji meščan. Nujno bo torej čimprej urediti novo pokopališče in prestaviti vrtnarijo. Z gradnjo na Cesti herojev pa bodo sprva začeli v tistem koncu (bliže črpalki,) ki je najdlje od pokopališča. Načrt je bil v javni razpravi, vendar, kot je že običaj, ni doživel veliko pripomb. Veliko več interesa so občani pokazali glede spremembe zazidalnega načrta za Žibertov hrib, ker so prizadeti posamezniki Prvotni zazidalni načrt za Žibertov hrib, sprejet 1972, je predvideval gradnjo 43 vrstnih hiš. Za 8 hiš so pridobili pravico do gradnje zasebniki, ostali kompleks pa je dobil I— « 1 TT ** I .11 / pW KMALU PRESELITEV - Gradnja nove stavbe SGP Pionir v Ločni, namenjena avtomobilskemu servisu, gre h koncu. Nekaj težav je še z nabavo potrebne opreme, vendar pa računajo, da bodo avtomobile še letos začeli popravljati v novih g prostorih in v boljših delovnih pogojih. V 4 \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\v 4 Evidentiranje - do julija Naloge, roki in nosilci so znani — Spoštovati dogovore Priprave na 8. kongres ZKS in 11. kontres ZKJ zahtevajo od nas vseh, še posebno od komunistov, največji čut odgovornosti pri izvajanju kadrovske politike. Ta pomembna in odgovorna naloga zasluži v času, ko z zakonom o združenem delu oblikujemo nove odnose v OZD in TOZD, še posebno pozornost. Priprave so se sicer začele zgodaj, toda ravno pravi čas, da lahko opravimo vse, kar nas čaka. S to mislijo se je v dvorani Doma JLA 10. junija začela 11. seja občinske konference ZK, na kateri so bili člani konference in sekretarji OO ZK seznanjeni z osnovnimi nalogami, roki in nosilci kadrovskih pri- Papirnate pogodbe Novomeški Pionir se tre-, nutno srečuje s tremi vrstami težav, ki hromijo prizadevanja za še večje poslovne uspehe. V prvih petih mesecih letošnjega leta so od dobaviteljev dobili le polovično količino cementa, za katerega so imeli pogodbe. Vložili so denar v gradnjo in obnovo cementarn, obljubljen so imeli cement, pa dobave niso v redu. Če se bo to nadaljevalo, bodo v najlepši sezoni na gradbiščih stali. Tako je razložil Andreju Marincu, predsedniku izvršnega sveta, in njegovim sodelavcem na nedavnem obisku v Novem mestu Ivan Kočevar, glavni direktor SGP Pionir. Omenil pa je tudi ostali dve hibi, in sicer: Gradbeništvo že lani in letos ni dobilo potrebnih deviznih kvot za uvoz opreme z Zahoda. Gre za specialne stroje in naprave, ki jih doma ni mogoče dobiti, prav tako ne na Vzhodu, čakanje na devize pa povzroča zastoje v načrtovanih novih zmogljivostih. Pionir pa se čuti tudi prizadet v primeru z drugimi proizvajalci armiranih elementov serijske proizvodnje, ki jih uporabljajo za gradnjo šol, vrtcev in tudi za stanovanjsko gradnjo. Konkurenca je veliko uspešnejša, ker lahko nudi ugodne kredite, Pionir pa za kreditiranje ne dobi sredstev. Ze dve leti trajajo pogovori, ni pa rešitve. prav. 00 ZK, sveti ZK ter komite so bili zadolženi, naj takoj začno uresničevati akcijski program. Do začetka julija morajo vse 00 ZK evidentirati kandidate za sekretarje 00 in sekretariate, člane občinske konference, člane komiteja, člane osrednjih organov ZKS in ZKJ ter delegate za 8. in 11. kongres ZKS in ZKJ. Do 5. oktobra morajo na podlagi ocene in analize kadrovske komisije pripraviti kandidatno listo, konference 00 pa morajo do 20. novembra izvoliti sekretarje, sekretariat, člane svetov in člane občinske konference ZK. Občinska konferenca ZK mora postopke pri evidentiranju za republiške in zvezne organe CK ZKS oceniti do konca naslednjega meseca. Za dosledno spoštovanje meril kadrovskih priprav ter odprtost in demokratičnost postopkov so odgovorne 00 ZK Med kandidati naj bi bila tretjina žensk, prav toliko neposrednih proizvajalcev in četrtina mladih. I. VIZJAK SE ZA ŠTIRI LETA Na četrtkovem zasedanju dveh zborov občinske skupščine sta bila na predlog komisje za volitve in imenovanja sprejeti dve odločitvi: Maksimiljan Starc bo nadaljnja štiri leta ravnatelj Šolskega centra za kovinsko stroko, Franc Paukovič pa za isto obdobje ostane ravnatelj osnovne šole Otočec. Oba sta se na razpisani mesti javila kot edina kandidata. NOV JAVNI TOŽILEC Dosedanji občinski javni tožilec v Novem mestu Dušan Brelih je prosil za razrešitev. Delegati občinske skupščine so dali k temu soglasje, obenem pa so na njegovo mesto imenovali Antona Šporarja, ki je doslej delal na okrožnem javnem tožilstvu. OSTALO JE RAZKOPANO Za Loko je bilo v Novem mestu eno redkih mestnih sprehajališč, kjer je pešec še lahko brez skrbi hodil in opazoval bregove Krke. Pot pa je že dve leti vse kaj drugega kot sprehajališče! Najprej so vse razkopali, ko so gradili čistilne naprave, le zasilno zasuta pot pa ni več tisto, kar je bilo prej. Delegacija iz Iskre je na zasedanju občinske skupščine zahtevala odgovor, kdo bo Župančičevo sprehajališče za Loko postavil vsaj v tako stanje, kakršno je bilo pred javnimi delu Uradnega odgovora sicer ni bilo, pač pa je bilo razumeti: „Kdor je razkopal, mora za seboj pospraviti!" Novograd, da bi zgradili stanovanjske hiše za potrebe tovarne IMV. Medtem pa je prišlo do sprememb, predvsem zaradi gradnje magistralne ceste Ločna - Gotna vas, ki takrat še ni bila predvidena, deloma pa so se potrebe po naseljenosti v tem koncu močno povečale. Zato bi gradnja zasebnih hiš vzela preveč prostora. Več prizadetih posameznikov, ki so na Žibertovem hribu že postavili hiše, se je sicer zoperstavljalo; vendar je obveljalo stališče, da je družbeni interes prvi. Končno so se tudi občani tega predela sporazumeli, vendar z zahte-vo, naj se pred pričetkom gradnje na Žibertovem hribu uredijo peš poti in parkirišča in da se v prihodnosti predvidi priključek tega naselja na novo magistralno cesto. Ni pa se čuditi, da je več delegatov v razpravi poudarjalo, naj bi urbanistične načrte v bodoče izdelovali tako, da jih ne bi vsakih nekaj let popravljali. Pripombe so bile tudi h gradnji blokovskih stanovanj, češ da stanovalci v njih najdejo le začasna prebivališča, ker so stanovanja pretesna in tudi zaradi izvedbe ne nudijo družinam trajnejših rešitev. Skrb za okolje V okviru „Leta varstva in izboljšanja človekovega življenjskega 5 n delovnega okolja11 in v počastitev letošnjih jubilejev je komisija za varstvo okolja pri Sob Novo mesto skupaj z OK ZSMS 8. junija v domu JLA priredila občinsko kviz tekmovanje: Narava, lepota, zdravje. Za tekmovanje so se prijavile le ekipe treh šol. Zmagala je ekipa novomeške gimnazije, drugo in tretje mesto sta si delili ekipi ekonomske in kmetijske šole. Kviz so popestrili z nad dvesto barvnimi diapozitivi na temo varstva in osnaževanja okolja. S kulturnimi točkami so se predstavili taborniki bršljin-ske šole, ustni časopis pa so izvedli pionirji osnovne šole Katje Rupena. Ob koncu je maloštevilnemu občinstvu spregovori 1 predsednik biotehnične fakultete Aleksander Vučkovič in prikazal delo na biološki postaji v Portorožu, kjer proučujejo onesnaženost moija. J. PAVLIN Novomeška kronika VROČINA PA TAKA - Minuli vikend so meteorologi ..proglasili" za doslej najtoplejšega, zato nič čudnega, če sije toliko Novomešča-nov iskalo zavetje v bližnjih kopališčih. Tako smo ob najtoplejših dnevih leta dobili še en rekord: število kopalcev je bilo za ta datum nepričakovano veliko. DOBER „SPOMIN“ - Nekateri Novomeščani imajo zares dober spomin. Navzlic temu da je od uvedbe novega prometnega režima preteklo že toliko časa, nekateri še zmeraj vozijo „po starem". Da se lahko taka vožnja konča tudi tragično, je verjetno odveč zapisati. „LE“ DVA KRIČAČA - V novomeški porodnišnici sta pretekli teden privekala na svet le dva malčka: Višnja Boškovič iz Šego ve 14 je rodila Davoija in Anica Rudman iz Poti na Gorjance 20 dečka. BOGATA PONUDBA - Novomeška tržnica je bila tudi v ponedeljek bogato založena. Tako so češnje prodajali po 20 do 24 din kilogram, kilogram breskev je veljal 30 din, marelic 36, jagod 20 do 30, novega krompirja 8 do 12 din. Razen tega so ponujali tudi kumarice (14 do 20 din kilogram), stročji fožol (24), paradižnik (35) , čebula (15) in zelje (10 din kilogram). Ena gospa je rekla, da kandij-ski fantje ob večerih tako milo-tožno brenkajo na naelektrene strune, da se dojenčki od samega navdušenja in razneženosti tudi po dvanajstih udarcih s kapitlja še ne nehajo cmeriti.. . VPIS V SREDNJE ŠOLE V NOVEM MESTU, ČRNOMLJU IN METLIKI VPIS V SREDNJE IN POKLICNE SOLE V NOVEM MESTU, ČRNOMLJU IN METLIKI Srednje in poklicne šole v Novem mestu, Črnomlju in Metliki bodo v šolskem letu 1977/78 vpisovale v 1. razred takole: 1.CENTER SREDNJIH ŠOL ČRNOMELJ 1. Gimnazija splošne smeri — 2 oddelka — 60 učencev 2. Gimnazija pedagoške smeri — 1 oddelek — 30 učencev 3. Poklicna kovinarska šola — 1 oddelek — 36 učencev Posebni pogoji: za poklicno kovinarsko šolo: učna pogodba in zdravniško spričevalo Splošni pogoji so objavljeni pod št. 12. Vpisovanje traja od 15. do 25. junija, obvestilo o sprejemu bodo učenci dobili do 30. junija. \ 2. EKONOMSKO-ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO, ULICA TALCEV 3a 1. Ekohomska šola — 64 učencev 2. llpravno-administrativna šola — 32 učencev 3. Poklicna administrativna šola — 35 učencev Šolanje na ekonomski in upravno-administrativni šoli traja 4 leta, na poklicni administrativni šoli pa 2 leti. Posebni pogoji: 1. pozitivna ocena iz tujega jezika 2. kandidati za upravno-administrativno šolo in administrativno šolo morajo prošnji priložiti zdravniško potrdilo, da imajo zdrave oči in roke. Splošni pogoji so objavljeni pod točko 12. 3. GIMNAZIJA NOVO MESTO CESTA HEROJEV 5, NOVO MESTO — splošna smer — 3 oddelki — 90 učencev — pedagoška smer — 2 oddelka v Novem mestu — 60 učencev 1 oddelek v Trebnjem — 30 učencev Učenci si za drugi tuji jezik lahko izberejo francoščino ali ruščino. Njihov izbor bo upoštevan v okviru možnosti šole in predpisanih normativov. Posebni pogoji: -i.__ 1. vsaj dober uspeh 2. pozitivna ocena iz tujega jezika (angleščine ali nemščine) 3. kandidati za razredne učitelje in vzgojiteljice morajo imeti posluh za glasbo in petje. Splošni pogoji so objavljeni pod št. 12. Poleg tam navedenega si morajo kandidati za pedagoški poklic oskrbeti še mnenje osnovne šole (pošlje neposredno osnovna šola). O sprejemu bodo učenci obveščeni do 28. junija. 4. GRADBENA TEHNIŠKA ŠOLA V LJUBLJANI, TITOVA 100, DISLOCIRANI ODDELEK V NOVEM MESTU ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA, NOVO MESTO, ULICA TALCEV 3/II — 1 oddelek — odsek za visoke gradnje — 30 učencev Posebni pogoji: 1. pozitivna ocena iz tujega jezika 2. kandidat mora biti telesno in duševno sposoben za učenje izbrane stroke. Splošni pogoji so objavljeni pod št. 12. Učenci, ki so končali osnovno šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom, bodo sprejeti neposredno. Pri ostalih učencih bomo upoštevali za vpis oceno iz slovenskega jezika, matematike in fizike. Pri izbiri teh kandidatov bomo upoštevali tudi mnenje osnovne šole o doseženih uspehih, o sposobnostih in nagnjenjih učencev. To določilo velja tudi za učence s prav dobrim uspehom, če se jih bo prijavilo več, kot je razpisanih mest. Poleg tam navedenega je prijavi treba dodati: — mnenje osnovne šole — zdravniško spričevalo. Prijave bomo sprejemali 21., 22. in 23. junija od 8. do 12. ure v tajništvu Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela. Novo mesto. Ulica talcev 3/11. Imena sprejetih kandidatov bodo objavljena 27. junija na oglasni deski šole. 5. KMETIJSKI ŠOLSKI CENTER GRM, NOVO MESTO — 60 učencev s končano osnovno šolo v prvi razred tehniške kmetijske šole — 35 učencev v prvi razred poklicne šole za kmetovalce — gospodinje. Čas šolanja je dve leti. — 25 učencev v prvi razred poklicne šole za kmetovalce v dislocirani oddelek pri Delavski univerzi v Litiji. Pri sprejemanju v tehniško kmetijsko šolo bomo dajali prednost učencem z boljšim učnim uspehom in tistim, ki so doma z usmerjenih ozir. zaščitenih kmetij. Na šoli imamo organizirano izobraževanje ob delu, tako da lahko boljši učenci poklicnih šol nadaljujejo šolanje na tehniški šoli izredno. 6. ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO GOSTINSKA ŠOLA, NOVO MESTO, DRUŠTVENI TRG 1, TEL. 21-527 — večje število učencev v prvi razred za poklic kuhar in natakar Šolanje traja tri šolska leta in obsega teoretični in praktični pouk. Posebni pogoji: — telesna in duševna sposobnost za poklic kuharja oziroma natakarja. Splošni pogoji so objavljeni pod št. 12. Poleg tam navedenega morajo kandidati priložiti še zdravniško spričevalo. Učenci gostinske šole lahko prejemajo v času pouka nagrade oziroma štipendije v skladu z načeli nagrajevanja učencev gostinske panoge na našem področju in določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju. 7. ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO STROKO NOVO MESTO, ULICA TALCEV 3 — poklicna kovinarska šola — poklicna avtomehaniška šola Splošni pogoji so objavljeni pod št. 12. Prijavi in spričevalu o uspešno oprrvljenem 8. razredu osnovne šole morajo kandidati priložiti še: — učno pogodbo — zdravniško spričevalo. Rok za prijavo je 25 junij. 8. TEHNIŠKA ŠOLA ZA STROJNIŠTVO V LJUBLJANI - DISLOCIRANI ODDELEK PRI ZAVODU ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV IN PRODUKTIVNOST DELA V NOVEM MESTU, ULICA TALCEV 3 — 2 oddelka (za potrebe IM V Novo mesto) — 60 učencev Splošni pogoji so objavljeni pod št. 12. Posebni pogoji: — pozitivna ocena iz tujega jezika — kandidat mora biti telesno in duševno sposoben za učenje izbrane stroke. Učenci, ki so končali osnovno šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom, bodo sprejeti neposredno. Pri ostalih učencih bomo upoštevali za vpis oceno iz slovenskega jezika, matematike in fizike. Pri izbiri teh kandidatov bomo upoštevali tudi mnenje osnovne šole o doseženih uspehih, pokazanih sposobnostih in nagnjenjih učencev. Prijavi za vpis je treba poleg spričevala o končani osnovni šoli in izkaza o uspehu in vedenju dodati še mnenje osnovne šole in zdravniško spričevalo. 9* TOZD IC BETI -POKLICNA TEKSTILNA ŠOLA, METLIKA V PTŠ Metlika je prostih učnih mest za profil konfekcionar za 60 učencev (moški in ženske) Prošnje sprejemamo do 30. 6. 1977 in od 20. 8. 1977 do 30. 8. 1977. Posebni pogoji: Splošni pogoji so objavljeni pod št. 12. I.. — zdravniško spričevalo 2. — rojstni list 3. — prošnja za štipendijo Po končanem dveletnem šolanju se absolventi lahko zaposlijo v tekstilni industriji kot konfekcionar, lahko pa šolanje tudi nadaljujejo redno in ob delu (v TOZD IC BETI, Metli- ka) 10. ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO, ULICA TALCEV 3a — oddelek ambulantno-bolnične smeri — 70 učenk in učencev Splošni pogoji so objavljeni pod št. 12. Posebni pogoji: — zdravniško spričevalo, da je učenec(-ka) primeren(-na) za poklic medicinske sestre (medicinskega tehnika) — starost največ 17 let. II. DOM MAJDE ŠILC, NOVO MESTO, KRISTANOVA 60 Kandidati za bivanje v domu v šolskem letu 1977/78 lahko pošljejo prošnjo, ko bodo dobili obvestilo, da so sprejeti v šolo. Vpisovanje v dom traja do vključno 5. julija 1977. Prošnji za sprejem v dom (navesti je treba vrsto šole, ki jo bo kandidat obiskoval) obvezno dodajte natančen naslov in znamko za 2 din. 12. SPLOŠNI POGOJI ZA VPIS NA VSE ŠOLE: 1. uspešno končan osmi razred osnovne šole 2. starost do 18 let Prošnjo na obrazcu 1,20 DZS, ki mora biti kolkovana z 2,00 Ndin, je treba oddati v času od 15. do vključno 22. junija na naslov posamezne šole. Priložiti je treba: 1. originalno spričevalo o končanem osmem razredu osnovne šole 2. izkaz o uspehu in vedenju učenca 3. ovojnico s čitljivo napisanim naslovom in pisemsko znamko. Nepopolne prijave ne bodo upoštevane. Prednost imajo učenci z boljšim uspehom. ENOTA ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU pri SSS OBČINE ČRNOMELJ ODBOR ZA PROGRAMIRANJE IN DODELJEVANJE STANOVANJ POZIVA Vse upravičence za pridobitev stanovanj, z9rajen.ljLj sredstvi za družbeno pomoč, da vložijo prošnjo za uvrs na prednostno listo za dodelitev stanovanj. V skladu z določili pravilnika o pogojih in mer' dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi sklada za dr no pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Sarnoupr (pravilnik)« pomoč stanovanjski skupnosti občine Črnomelj upravičenci do dodelitvi stanovanja: . .jj a) Družine ali občani z nižjimi dohodki, če izpolni naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske za primerno stanovanje, ^ — da osebni dohodek prosilca in njegovih članov go' dinjstva ne presega 1.500,00 din na člana gospodinj mesečno v letu 1976; _ n(r — da prosilec do sedaj še ni imel ustrezno rešenega s vanjskega vprašanja; .. 9 — da ima stalno bivališče na območju občine Čmonter b) Mlade družine, če izpolnjujejo naslednje pogoje’ — da nobeden od zakoncev ni nosilec stanovanjske Pr za primerno stanovanje; _ . ^ — da družina doslej še ni imela ustrezno rešenega s vanjskega vprašanja; _ gju — da ima eden od zakoncev stalno bivališče na od občine Črnomelj; o5|en, — če organizacija, pri kateri je eden od zakoncev zap . jamči, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stan ski problem v roku petih let, ali — da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup vanja ali stanovanjske hiše. -jnez Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo mlade d' nižjimi osebnimi dohodki in mlade družine, katerin niso lastniki večstanovanjske hiše. . ^ Za mlado družino v smislu pravilnika se štejeta za ^ če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve pr0S stanovanje ni preteklo 8 let. . 0je:‘ c) Upokojeni občani, če izpolnjujejo naslednje P j — da prosilec za stanovanje ali njegov zakonec m 1 stanovanjske pravice za primerno stanovanje; n0. — da prosilec do sedaj še ni imel ustrezno rešenega vanjskega vprašanja; _ rmo^i' — da ima stalno prebivališče na območju občine ^ Prednost pri dodelitvi stanovanja imajo upokojen' ni, ki so bili. dlje časa zaposleni na območju občine . { melj in ki imajo dlje časa stalno bivališče na območju Črnomelj. 11. |jeno Prosilec, ki želi dobiti stanovanje, vloži ute j,, prošnjo na posebej tiskanih obrazcih, opremljeno s P g ], nimi dokazili in upoštevajoč svoj status, najpozneje ^ 1977 na odbor za programiranje in dodeljevanje s j^iti pri zboru delegatov SE za družbeno pomoč v stanova ^ ^ gospodarstvu, Črnomelj, Ul. Mirana Jarca 3, in organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, upokojencev, skupnosti socialnega skrbstva ali 0 ^ih skupščine. Prosilci iz vrst delavcev zaposlenih pri za.stjS| SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja RAZPISUJE prosta delovna mesta: 1. RAVNATELJA Gimnazije Črnomelj 2. RAVNATELJA Poklicne kovinar*^ Črnomelj i 1*1 3. RAVNATELJA Celodnevne osnovne Semič 4. POMOČNIKA RAVNATELJA Cel® osnovne Šole Semič Pogoji: izpit0 pod 1: Učitelj z visoko izobrazbo, (P) s strokovn ^ in vsaj 5-letno vzgojno-izobraževalno praks® ^j|Tl itP pod 2: Učitelj z najmanj višjo izobrazbo, str0 k5o 0 tom in vsaj 5-letno vzgojno-izobraževalno Pra . g-le®1 pod 3 in 4: U, PRU, P s strokovnim izpitom in vzgojno-izobraževalno prakso. .je'? Vsi kandidati morajo izpolnjevati tudi splošne šPkis,u*t’1 imeti moralno-politične kvalitete za delo v • . y n Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju l> kandidati pošljejo v 30 dneh po objavi razpisa ^elj volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja Sob Na podlagi 6. in 7. člena pravilnika o kreditiranju stanovske graditve Samoupravne stanovanjske skupnosti Treb-le (Skupščinski Dolenjski list št. 29/75) in na podlagi skle-zbora delegatov enote za gradnjo stanovanj pri Stanovanj-1 skupnosti Trebnje z dne 17. 5. 1977 razpisuje Komisija * kreditiranje pri Zboru delegatov enote za gradnjo stano-anl Samoupravne stanovanjske skupnosti Trebnje I. NATEČAJ i i * * * t * * i * * * * * * * * * ♦ * t * * * * * t * * * * * i l ! * i * * * i * * t * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *■ STANOVANJSKA POSOJILA Brari°S°^*a- 'z srec*stev za kreditiranje stanovanjske . a|tve, ki jih organizacije združenega dela združu-ifl],. v. skladu z določili 13. člena zakona o progra-ar|ju in financiranju graditve stanovanj. R se naslednja posojila: Zaci 0r9an'2acijam združenega dela in drugim organi-'lam za nakup ali zidavo najemnih stanovanj v okviru 3400000H?meriene stanovanjske graditve — v znesku S“oii'a delavcem za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš — v znesku 1.600.000 din. f°60j|: Posojila za nakup družbenih najemnih stanovanj vanj |auj? za ,nakup ali graditev najemnih družbenih stano-organj .*? najamejo organizacije združenega dela in druge jejo sredC )e nada(inem besedilu: organizacije), če združu-zak0na Va za star|ovanjsko graditev v skladu s 13. členom pri Sam ° pro9ram‘raniu 'n financiranju graditve stanovanj 0rqai?-Upravn! stanovanjski skupnosti T rebnje. tečaja -'Z?c'*a 'ma pravico do posojila na podlagi tega na- - da jma l2P°jnjuje še naslednje pogoje: novan' ?P.reiet srednjeročni ali letni program reševanja sta- - da grad ,vPrašanj svojih delavcev; vani-c ' al' kupuje stanovanja v okviru sprejetega stano-" da i« «a standarda v občini; - dasodf*.06113 vračati posojilo; e uJe z lastno udeležbo, ki znaša: ta j|?Sebni doh^n\V katerih je bil povprečni Jf'S PovPrečn^ma zaP°sleneSa v Primer-* Poslencoa e? °sebnim dohodkom na ^ v bRS v letu 1976: v primer- nad 100 % n*l05% na<1no% nad115% Or, do 100% do 105% do 110% do 115% je najmanjša lastna udeležba organizacije 30% 35% 40% 45% 50% '23ciio c* „ natečaju i S| P°dro^ia negospodarstva sodelujejo lahko v * ?e9a dohoHL? na višino doseženega povprečnega oseb- * 30% Vj§j - na zaP°slenega z lastno udeležbo najmanj zaposlenega ^dnostflt3 ,astne udeležbe se računa od kupoprodajne Cene za ] gardnega stanovanja, vendar največ do višine p°trdil nr;« • Površine standardnega stanovanja, kakršno je . Organiz ?!ni organ. n'žje. Ob plJa labko ponudi večjo lastno udeležbo od naj-Prednostni if .ostal'h pogojih pomeni višja lastna udeležba ls,,„ 'terij pri odobravanju posojila. _ ., i__________________________________ Zacija Dr:n° tjdeležbo šteje tudi posojilo, ki ga dobi organi- Tlrti: ' uvKlnimi i • • ■ ■ ^i samfy,*°?'0Vni danki na podlagi vezave sredstev °jno razpolaga. s kate- l°žiti; Zac'ia mora vlogi na natečaj za najem posojila prijavo 0 : - v ^hiževan- )U sredstev za stanovanjsko graditev in o *ec|||/nJU sredstev po samoupravnem sporazumu (obra- " ključni’: x " ?klep prjsta. n 23 'ato 1976 (na vpogled); 'n 0 2aaot°JI1e^a samoupravnega organa o najetju posojila °dplač^ °.Vltv' sredstev za lastno udeležbo ter sredstev za " Poprodlin Pos°jila; ^^tovitv Pogodbo ali predpogodbo ali potrdilo o nav®dbo št n?kuPa najemnih stanovanj pri proizvajalcu z Posame2n eV'*a ’n vrste stanovanj, ki jih kupuje, ceno za Vl*'ne jn °. stanovanje z navedbo neto stanovanjske po-r®2ervira^Si Upno Predvideno ceno za kupljena (oziroma stanovanja. J^izaciie Plj dodeljevanju posojil po tem natečaju imajo S?edni dr4i^jS0 v *etu ^76 dosegle nižji povprečni meseč- SQK0dP|ačilnaC?!u na 2aPoslenega. let ti n (v. . za Posojila bo določena po kreditni spo- 1'lojemalca, vendar ne more biti daljša kot 20 w drestna m i la *et od z G/a Za pos°jila ja 4 % na leto. Po preteku de-t Vr^plačJ?!*3 odplačevanja posojila se obrestna mera t n0r9ani-» Posojila poveča na 6% na leto. Pos \ 0>i°r9a^zSaClia v Polletnih anuitetah. \ s0j|r.0,Tla naJ začne vračati posojilo takokoj po porabi Posojilo 'Oh 9 naik . ^ via^du pubujnu idKUKUj po pordui Pogodbe*1616 dvana*st mesecev po dnevu podpisa po- ||.p0sojil I Silo" 9radn*° 2asebnih stanovanjskih hiš: Crt d°bi d^l9^^0 zasedne individualne stanovanjske hiše s1ah 'ranie ctaV8C organizacije, ki združuje svoja sredstva za r\°Vanisko .anovanjske gradnje v okviru Samoupravne «e?>elaviima?nostiTrebnie- vd niuie? ,lco do posojila na podlagi tega natečaja, v h nirha stan naslednje pogoje: s::rsa|i stja Prebiva A 0 a*‘ neustrezno stanovanje; h5 gradi zac kU:zbenem stanovanju, katerega bo sprostil; ^ rtarc*no voiiu 6 ?° iodividualno stanovanjsko hišo 3 stan-} iiha do 5 ,0; th0 hi5o naimtVa razP'sa tega natečaja zgrajeno stanovanj-• Zgrajeni zaključene III. gradbene faze, oziro- at1°vanjske ^-.etons*<0 ploščo za postavitev montažne — da se gradnja stanovanjske hiše izvaja v celoti z odobreno gradbeno-tehnično dokumentacijo; — da sodeluje z lastno udeležbo, ki znaša: Če znaša povp. mes. dohodek na člana družine v primerjavi s povp. mes. os. dohodkom v SRS v preteklem letu znaša lastna udeležba v odstotku od vrednosti stan. hiše najmanj Pripada del. posojilo v odstotku od vrednosti standardne druž. hiše največ do do 50% 40% 30% nad 50 % do 75% 45% 20% nad 75% do 100% 50% 15% nad 100% do 120% 55% 10% nad 120% 60% 5% Ne glede na predhodne razpisne pogoje lahko znaša posojilo po tem natečaju največ 80.000 din. Za lastno udeležbo se šteje tudi namensko privarčevani denar in posojilo, ki ga je ali ga bo delavec dobil na podlagi namenskega varčevanja. Posojilo, ki ga delavec dobi v svoji organizaciji, se ne šteje v lastno udeležbo. Za izračun vrednosti standardne stanovanjske hiše služi kupoprodajna vrednost standardnega stanovanja v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve v občini Trebnje, vendar ne sme presegati cene za 1 m2 stanovanjske površine standardnega stanovanja, katero je odobril pristojni organ. Če delavec gradi individualno družinsko stanovanjsko hišo na zemljišču izven okvira družbeno usmerjene ali organizirane stanovanjske graditve, se uporablja cena za 1 m2 standardnega stanovanja, zmanjšana za 20 %. Prosilec mora vlogi na natečaj za posojilo (obrazec III/2) priložiti: — potrdilo organizacije, kjer prosilec dela, o njegovem osebnem dohodku in drugih prejemkih v preteklem letu (obrazec II1/3) in enako potrdilo za zaposlenega zakonca (obrazec 111/3a); —- potrdilo organizacije o povprečnem mesečnem osebnem dohodku delavca-prosilca v prvem trimesečju tekočega leta ter o njegovih dolgoročnih obveznostih (obrazec II1/3) in enako potrdilo za zaposlenega zakonca (obrazec 111 /3a); — izjavo delavca o njegovih stanovanjskih razmerah in o številu članov njegove družine ter koliko članov družine bo vseljeno v novozgrajeno hišo (obrazec 111/2); — izjavo prosilca, da bo s preselitvijo v novozgrajeno stanovanjsko hišo izpraznil družbeno najemno stanovanje, v katerem stanuje (obrazec 111/4); — fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja; — predračun stroškov in vire sredstev za gradnjo stanovanjske hiše; s — fotokopije morebitnih varčevalnih pogodb o namenskem varčevanju v banki za stanovanjsko gradnjo; — fotokopije morebitnih že sklenjenih posojilnih pogodb za posojila, ki so ali še bodo porabljena za gradnjo stanovanjske hiše. Posojila se bodo odobravala po vrednostih do določene neto površine po veljavnih normativih za standardna stanovanja glede na število družinskih članov. Prednost pri dodelitvi posojila po tem natečaju ima ob enakih ostalih pogojih delavec, ki: — ima nižji povprečni mesečni dohodek na člana družine; — nima stanovanja, oziroma ima neustrezno stanovanje; — prebiva v družbenem najemnem stanovanju, katerega bo sprostil; — gradi stanovanjsko hišo v okviru občinskega programa družbeno usmerjene ali organizirane stanovanjske graditve; — zida družinsko stanovanjsko hišo ob upoštevanju elementov za standardno stanovanje; — ima ob dnevu razpisa stanovanjsko hišo zgrajeno do višje gradbene faze; — namensko varčuje pri banki za stanovanjsko posojilo. Odplačilna doba bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca, pri tem pa bo upoštevano tudi posojilo, ki ga je ali ga bo prosilec dobil na podlagi namenskega varčevanja ali ki ga je dobil pri svoji organizaciji za gradnjo stanovanjske hiše. V nobenem primeru pa odplačilna doba ne more biti daljša od 20 let Obrestna mera za posojilo je 4 % na leto. Po preteku desetih let od začetka odplačevanja posojila se letna obrestna mera za neodplačani del posojila poveča na 6 %. Posojilo se vrača v mesečnih obrokih, ki znašajo šestino polletnih anuitet. Posojilo se začne vračati takoj po porabi, najkasneje po dvanajst mesecev po dnevu podpisa posojilne pogodbe. III. Druga določila. Prošnje za posojila po tem natečaju je treba vložiti: — za posojila pod I. (za nakup družbenih najemnih stanovanj) do izkoriščer.ja razpisanih posojil, najkasneje pa do konca novembra letos; — za posojila pod II. (za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš) v 15 dneh po objavi razpisa. Vloge, prispele po tem roku, ne bodo upoštevane. Vloge za priglasitev na natečaj sprejema strokovna služba Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Trebnje, Trebnje, Goliev trg 9, kjer interesenti lahko dobijo ustrezne obrazce v zvezi s tem natečajem. Sklep o odobritvi posojila ali zavrnitvi bo na predlog Komisije za kreditiranje po končanem postopku sprejel Zbor delegatov enote za gradnjo stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Trebnje. Zoper sklep Zbora delegatov enote ni pritožbe. Trebnje, 31. 5. 1977 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Trebnje: Komisija za kreditiranje graditve stanovanj: Predsednik: Jože Godnjavec, l.r. ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ O iihfc ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage in dobre mame, stare mame in prababi- FRANČIŠKE LILEK Tanča gora 7 v Beli krajini se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom za izrečena sožalja in cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč, župniku iz Dragatuša za opravljeni obred in vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerke Ančka, Francka, Lojzka in Štefka z družinami. ZAHVALA Ob nenadni izgubi moža, očeta, starega očeta, in pradeda FRANCA VOVKOTA upokojenca iz Gotne vasi se najiskreneje zahvaljujemo predstavnikom TOZD Pionir Novo mesto, Iskra Semič in GG TOZD Črmošnjice, ZB Gotna vas, društvu upokojencev Novo mesto za vence in cvetje, pevcem in godbi. Se posebna hvala tov. Vladu Avscu za poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem sosedom, prijateljem in vaščanom za njihovo spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, hčerke in sinova z družinami in drugi sorodniki. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 47. letu starosti za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin, brat in stric IVAN MIRT čevljar iz Črnomlja K večnemu počitku smo ga spremili 6. 6. 1977. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravstvenemu osebju ambulante v Črnomlju za nudeno pomoč, sindikalni organ iz dfctji podjetja Belt, samoupravni skupini računovodstva Belt, poklicni kovinarski šoli iz Črnomlja ter godbi na pihala. Posebno se zahvaljujemo za nudeno pomoč tov. Dragu Mužetn in Slavu Jankoviču. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sinovi Matjan, Ivan, Branko z ženo, mama, bratje in sestri z družinami ter drugo sorodstvo iM ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric ALOJZ GUNSTEK iz Boštanja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem OZD Lisca , Jugotanin, Jutranjka, Trgovskemu podjetju Sevnica, OS Boštanj, zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta in zdravstvenega doma Sevnica, ki so nam v težkih trenutkih 'pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti Zahvaljujemo se tudi duhovniku za govor in opravljeni obred, govorniku Jugotanina, OGZ Sevnica, GD Boštanj in pevcem. - Žalujoči: žena Štefka, hčerki Štefka z družino in Slavica, sin Aleš, brata Stanko, in Polde ter sestri Lojzka in Mici z družinami. I *% % u $ t ^ ^ r V r tedensK6le Četrtek, 16. junija - Beno Petek, 17. junija - Gorazd Sobota, 18. junija - Bogdan Nedelja, 19. junija - Julka Ponedeljek, 20. junija - Silva Torek, 21. junija - Lojze Sreda, 21 junija - Ahac Četrtek, 23. junija - Krešo LUNINE MENE 16. junija ob 19.23 uri - mlaj BREŽICE: 17. in 18. 6. angleški barvni film Ljubezenska zgodba Gebl in Lombard. 19. in 20. 6. ameriški barvni film Kalifornijski poker. 21. in 22. 6. ameriški barvni film Kaliber 20 za specialista. ČRNOMELJ: 19. 6. angleški barvni film Pik Panther se je vrnil. 21. SLUŽBO DOBI 63000 novo inesto manana kozine St tel 2««15 (068) Sprejme več vajencev za izučitev soboslikarske in pleskarske stroke. Možnost izučitve vse vrste soboslikarskih in pleskarskih del in polaganje tapet. Pismene in telefonske prfave pošljite na gornji naslov. 6. japonski barvni film Godzila proti Megaloma. 23. 6. francoski barvni film Obsedeno stanje. KRŠKO: 18. in 19. 6. angleški film Črna veternica. 22. 6. francoski film Rojeni zločinec. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 17. do 19. 6. italijanski barvni film Božanska ženska. 19. 6. ameriški barvni film - matineja Črnobra-da pošast. 22. in 23. 6. ameriški bar vni film Charlic Pustolovec. DOM JLA: Od 17. do 19. 6. jugoslovanski film Vojakova ljubezen. Od 20. do 22. 6. ameriška komedija Charlic Chaplin. Od 23. do 26. 6. italijanski film Brigada proti tatvini. SEVNICA: 18. in 19. 6. zahodno-nemški film Kapetan. RIBNICA: 18. in 19. 6. ameriški barvni film Teksas ekspres. TREBNJE: 18. in 19. 6. francoski barvni kriminalni film Nepoznan je prišel z dežjem. 22. 6. nemški barvni film (akcijski) Lord iz predmestja. OB V SLUŽBO sprejmemo mlado dekle za pomoč v kuhinji. Stanovanje in hrana v hiši. Plača in ostalo po dogovoru. Ivan Rekar, Gostilna, Zasavska 13, Kranj. STANOVAMJA MLADA družina išče stanovanje v -okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (1884/77). SAMSKI fant išče sobo v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (1919/77). Motorna vozila PRODAM PZ, letnik 1973, delno lahko tudi na ček. Drska 19, Novo mesto, telefon: 22-653. PRODAM zastavo 750, letnik 1974, dobro ohranjen. Branko Krošelj, KS Šentjernej, telefon: 85-350. PRODAM avto Ford Taunus 17 M, odlično ohranjen, po ugodni ceni. Franc Možek, RTV Servis Senovo, telefon: 75-380. UGODNO prodam R 8, registriran do aprila 1978. Potov vrh 26, Novo mesto. PRODAM fiat 750 de lux, letnik 1971, registriran do 21. 5. 1978. Franc Šraj, Gor. Dule 9. Škocjan. PRODAM simco 1000 GLS, dam tudi na potrošniški kredit. Naslov v upravi lista. (1905/77). PRODAM zastavo 101, letnik 1974, prevoženih 45.000 km. Vprašati po telefonu: 22-463 od 15. ure naprej. ZARADI odhoda v inozemstvo prodam zastavo 750, letnik 1970 in BMW 1600 letnik 1969. Vprašajte pri Grein, Novo mesto, Majde Šilc 12, telefon: 22-765 v popoldanskem času. PROD AM fiat 850, letnik 1969, cena 15.000 din. Naslov v upravi lista (1913/77). PEUGEOT 304 GL, februar 1977, 7000 km, zaščiten nujno prodam. Informacije po telefonu: 23-909. PRODAM škodo letnik 1969, potrebno manjšega popravila. Mestne njive 8/4, Novo mesto. ZASTAVO 750, letnik 1972, registrirano do maja 1978, ugodno prodam za 17.000 din. Franc Krevs, Črmošnjice 4 a, Stopiče. PRODAM fiat 750, registriran do avgusta. Ogled vsako soboto in nedeljo. Janez Gorenc, Regerča vas 79, Novo mesto. PRODAM traktor Tigrone (35 KM) z enobrazdnim plugom in kosilnico. Ivan Mravincc, Nova Lipa 27, Vinica pri Črnomlju. PRODAM škodo 110 L z nekoliko poškodovanimi deli. Cena 15.000 din. Vinko Šušterič, šmarjeta 53, Šmar. Toplice. PRODAM zastavo 750, letnik 1969. Potrebno je večje popravilo školjke. Cena 5.500 din. Naslov: Franci Jakelj, Prečna 44, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik 1971. Goričar, Slivje, Podbočje. SPAČKA prodam, letnik 1973, prevoženih 63000 km, registriran do 28. 2. 1978. Vinko Šeško, Ribniki 59, Sevnica. PRODAM motor Tomos na štiri prestave. Ogled v Potočni vasi 1, Novo mesto, od 16. ure dalje. PRODAM NSU 1200 C, letnik 1970, z ležalnimi sedeži (nove gume, priključek za prikolico), v nevoznem stanju, za 7.000 din. Jože Šulc, Prečna 18. Novo mesto. PRODAM Ami 8 Break, prevoženih 31.000 km, v zelo dobrem stanju, letnik 1971/72. Ciril Jerman, Krka 3, Novo mesto. PRODAM opel kadett 1,2 karavan S, letnik 1972/73, odlično ohranjen. Cena 98.000 din. Ogled popoldan po 15. uri. Anton Vrščaj, Kolodvorska 56, Črnomelj. PRODAM fiat 750, letnik 1971. Strajnar, Dečja vas 20, Trebnje. PRODAM fiat 750, letnik 1968, obnovljen in registriran do februarja 1978. Informacije: Anton Tasič, Nad mlini 42, ali dopoldan po telefonu: 21-423. PRODAM zastavo 101 (prevoženih 66.000 km) za 40.000 din in motorno kolo MZ 250 ccm (prevoženih 5.000 km) za 11.000 din. Naslov v upravi lista (1891/77). PRODAM spačka. Telefon 21-059 od 15. do 18. ure. Laban, Prešernov trg 2, Novo mesto. PRODAM NSU 1000 C, letnik 1971. Bršlin 1, Novo mesto, popoldan. PRODAM spačka 1974, 33.000 km. Peter Simič, Novo mesto, telefon 22-576. P R O D A IVI PRODAM ohranjen športni otroški voziček. Telefon: 21-897, Ivan Kristan, Koštialova 33, Novo mesto. PRODAM stereo kasetni avtoradio z zvočniki. Bogdan Sitar, Šmihel 54, Novo mesto, telefon: 22-664. PRODAM enofazni hidrofor (180 1). Kajič, Volčje njive, Mirna. PRODAM malo rabljen betonski električni mešalnik. Jožefa Bukovec, Loška vas 12, Dol. Toplice. PRODAM rebraste radiatorje^ za centralno ogrevanje po zelo ugodni ceni Informacije dobite v prodajalni Tobak 2, Trebnje. UGODNO prodam šivalni stroj Singer v dobrem stanju. Anton Saje, Regerča vas 23 a, Novo mesto. PRODAM plemenske zajce (sivi ov-nač), starost od 2 mesecev dalje, ob težki vodi 11, Šmihel, Novo mesto. PRODAM dva meseca stare mladiče, nemškega kratkodlakega ptičarja. Andrej Ošterbenk, Čatež 9, Breži-cc. GUMIJAST ČOLN in Tomos 4 prodam. Informacije po telefonu: 23-909. kupim KOMFORTNO hišo z vrtom v dobrem stanju kupim. Najraje okolica Črnomlja ali Semiča. Ponudbe s ceno in opisom pod šifro: „DO-GOVOR". NUJNO kupim rezervne dele (levi in desni blatnik, havbo in sprednjo masko) za' ford capri, letnik 1969. Viktor Debevc, Klenovik 2, Škocjan. PRODAM hišo zgrajeno do tretje faze oddaljeno 3 km od Šmar. Toplic. Ponudbe pod šifro: „NA DEŽELI". PRODAM enonadstropno hišo ob glavni cesti v mestu s 4 ari vrta. Vprašate lahko vsak dan pri Anici Simon, Trnje 8, 68250 Brežice. PRODAM hišo z nekaj gospodarskega poslopja in nekaj zemlje na ravnini. Vse dobro oliranjeno. Naslov v upravi lista (1853/77). V OKOLICI Novega mesta prodam vikend z vinogradom. Naslov v upravi lista (1854/77). PRODAM stavbo (hlev in pod) 14 x 13 m, gozd s košenico (15 vozov sena). Gozd je prvorazreden. Janko Gudalj, Gudalji 4, Radatoviči. PRODAM hišo v centru Črnomlja, primerno za obrtnika. Naslov v upravi lista (1856/77). PRODAM hišo, zgrajeno do tretje faze, v Sevnici. Alojz Špec, Pot na Zajčjo goro 31, Sevnica. PRODAM parcelo „Pod gozdom" v Črnomlju. Anica Pezdirc, Ulica Alojza Fabjana št. 3, 68340 Črnomelj. PRODAM stanovanjsko hišo z lokalom v Brestanici. Informacije pri Francu Krevlju, Brestanica 33. PRODAM 27 arov zemlje, primerne za vikend. Slavko Brcar, Hom 34, Šentrupert Interesenti naj se javijo pri Lei Podlesnik, Hom 7, Šentrupert na Dolenjskem. UGODNO prodam stanovanje, del hiše v Novem mestu z lepim vrtom in okolico, vseljivo po novem letu 1978. Naslov v upravi lista (1896/77) RAZNO LOKAL, nov in popolnoma opremljen za mirno obrt oddam v Novem mestu. Ponudbe na telefon: (068) 22-515. SAMSKI FANT, zaposlen z manjšim posestvom želi spoznati preprosto dekle z dežele. Ponudbe pod šifro: „Ti si skrita kakor zvezde za gorami". JAMČIM za odpravo horesterola in preprečevanje poapnenja žil. Pišite na naslov: Jože Tomažič, Ljubljanska 80, Celje. POROČNI PRSTANI! - Želite presenetiti nevesto? Zlatar Otmar Zidarič v Ljubljani v Gosposki 5 (poleg univerze) Vam bo rad pomagal! - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! iflOBVESTILAl GD URŠNA SELA priredi 1. junija ob 16. uri veliko vrtno veselico z bogatim srečolovom. Igra priznani ansambel Franca Miheliča. Vljudno vabljeni! JARKICE, pasme Goldcn Comet, rjave, stare 2 meseca, odlične nesnice (jajca z rjavo lupino), vzrejene in preventivno cepljene po zdravstvenih predpisih, lahko nabavite od 10. do 19. junija ob vsaki uri pri Ignacu Jeršinu, Račje selo 2, 68210 Trebnje. Zaradi rezervacije so zaželjena pismena naročila ali po telefonu (068) 83-389, kjer dobite tudi vse druge informacije. VALILNICA na Senovem obvešča svoje stranke, da prodaja po ugodni ceni 1 leto stare kokoši, bele težke, rjave in grahaste srednje težke, zelo dobre nesnice, domače hranjene. Istočasno obveščamo, da še vedno valimo in imamo na zalogi piščance različne starosti. Kokoši in piščance lahko dobite vsak dan, razen nedelje. Priporoča se Mijo Gunjilac, 68281 Senovo, telefon: 75-375. CENJENE stranke obveščam, da poleg radijskih in TV sprejemnikov popravljam tudi pralne stroje in druge gospodinjske aparate. & priporoča Franc Možek, RTV servis Senovo, telefon: 75-380. SPOROČAM cenjenim strankam, da sem odprl elektromehanično delavnico za previjanje elektromotorjev. Ivan Priselac, Bršljin 11, Novo mesto. r asi MARIJA SAŠEK, PANGRČ GRM 15, STOPIČE^ prepovedujem sinu JOŽETU SASKU, Pangrč grm 9, Stopiče, vsako izkoriščanje mojih premičnin in nepremičnin brez mojega dovoljenja. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. mmmm Dragemu in skrbnemu očetu ALOJZU KAVŠČKU z MALEGA VRHA pri Mirni peči za življenjski praznik vse najboljše in da bi ga še vrsto let praznoval zdrav in vesel, želijo vsi njegovi, posebno pa vnučki. Za vedno nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, ded in praded JOŽE IVANETIČ iz Sadinje vasi 4 pri Semiču Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem ter sosedom, ki so nam stali ob strani in nam v najtežjih trenutkih pomagali. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Posebna hvala gasilskemu drušMi Kot Brezje, Iskri Semič za podarjena venca, zdravnikom in zdravstvenemu osebju pljučne bolnice Novo mesto ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marija, hčerke Stanka, Malka in Kristina z družinami Sadinja vas, Črešnjevec, Ljubljana Ob boleči izgubi naše drage botre MARIJE MURGELJ roj. Kebel z Gor. Kamene št. 8 se iskreno zahvaljujemo vaščanom, zlasti sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč. Še posebna hvala kaplanu za opravljeni obred. Vsi njeni. Ob nenadni smrti drage mame in stare mame AIME PANGRE iz Muhaberja se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč, cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma Novoteks in Iskra, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sinova Franc in Jože z družinama. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka RAFAELA-BOJANA LAVRIHE vodje nabave se iskreno zahvaljujemo Ccdu Ivetiču, sodelavkam in sodelavcem DO Trikon Kočevje, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in pokojnika 31. maja spremili na zadnji poti k preranemu in večnemu počitku. Iskrena hvala delovnim organizacijam in društvom ter vsem, ki ste njegov spomin počastili s cvetjem, moškemu pevskemu zboru in delavski godbi Kočevje. Hvala tudi vsem tistim, ki ste njegov spomin kakorkoli počastili. Žalujoči: žena Nežka, sin Marjan, hčerka Nada z družino, mama Marija in sestra Daniela. ZAHVALA Po daljši in hudi bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož, °ce’ brat in stric RUDOLF ŠTERK iz Kočevja pri Črnomlju S hvaležnostjo sc zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in cem za sočustvovanje, izrečeno sožalje, darovane venee m c Iskreno se zahvaljujemo Ivanu Žuniču za poslovilne besede P ^ hišo žalosti in Zvezi borcev iz Črnomlja za posebno pozorno u govorniku Lojzu Laternerju za ganljive besede ob odprtem P ' Enako hvala delovnima kolektivoma ,,Viator“ in trgovs , ^ podjetju „Dolcnjka“ iz Črnomlja ter učencem ekonomske Črnomlja. Prisrčna hvala župniku za opravljeni obred, g° ^ Črnomlja ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spre™ njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Jožica, hčerke Marija, Irena in Zdenka i družino ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani ga dragega moža, očeta, starega brata in strica JOŽETA KUČKA Upokojenca iz Občic pri Dol. Toplicah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, mi) znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji V darovali vence, cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebej se Zju jemo organizacijam ZZB Novo mesto, SZDL Poljane, ' J0yj|-Novoles Straža, OOS Ela Novo mesto, tovarišu Jerini za p ne besede in kaplanu Janezu za opravljeni obred. ^ -X Žalujoči: žena Pavla, hči Ida z družino, sin Jože z no, hči Ivanka ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše dobre, drage mame in stare mame ALOJZIJE JERMAN roj. Plut se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na.nJeI%etitZ poti, ji darovali vence in cvetje, delovnima organizacijama Črnomlja in Konditor iz Ljubljane, župniku, godbi iz j_0§če-Društvu upokojencev Črnomelj, posebej pa sosedom Jam ^ vim, Perhavčevim in Zalokarjevim za izkazano pomoč u‘ r devanje v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala. _ Žalujoči: hčerke Marija, Danica, Lojzka in Milka, ze^e vnuki. Črnomelj, Ljubljana, Reka, Trst, 25. 5. 1977- V SPOMIN Dne 5. junija je minilo žalostn pUstilJ odkar nas je nepričakovano naša draga žena, mama, hčer* MARIJE JORDAN iz Dobrave 3 pri i Kostanj^1 Še vedno se ne moremo sprijazniti s tem, da te ni «V ^ prifl* nikoli več med nami Hvala vsem, ki obiskujete njen g10 šate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni! IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSIfllJgjigJ mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konfete ^ Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo me- i. Sevnica in Trebnje. .Hia#- IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ up»«J j. sednik: Slavko Lubšina. ,onvornl , iti* UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in 0 ,fredniK, rWlj' nik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovornega Bačer, Andrej Bartclj, Marjan Bauer (urednik aiilc- Janez Pezelj, Jože Primc, Jožica Teppey in Alfred saje' valeč Priloge Peter Simič. Ekonomska propaganda: Jan'- > Klinc. Leti"1!«:)' IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din 'iva yn>P (ol-nina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, PlaC*J 49 Po# Za inozemstvo 340 din ali 20 ameriških dolarjev o • ^ usUczna druga valuta v tej vrednosti) - ,Jj$ 52100-620-107-32000-009-8-9. , - na V OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din, 1 c |ista ll p strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji sV^aJJgSeda ^ lj' s. S Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja Mjšt-*Lc vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cc g S^lji11 10. 1976. Po mnenju sekretariata za informacij*-«„je 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski Ust ne P davek od TEKOČI 52100-talcev 2 prometa proizvodov. Čl RAČUN pri Novel« •S podružnici SDK 601-10558 - Naslov uredništva: 68001 No otave' , p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslovni. Novo mesto, Glavni Ug 3, p.p. 33, telefon (068) jMt&v.ir čenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisn'. . tjsK- rokopisov in fotografij prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni ska pravica, Ljubljana. filmi 1 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata JOŽETA LENARČIČA Hval^ A,^ 7:a|'vaUujcmo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, jericev i„ cio iccm za scverno mejo, ZB NOV, društvu upoko-Novo mest Meta!na Krmelj, SGP Pionir-TOZD lesni obrat mesto cvet Za 'zre^cno sožalje, darovano cvetje, za darove na-'iujenio c m za tak.° številno spremstvo na zadnji poti. Zahva-tov. Debel t govorn'*com tov. Dobovšku, tov. Močanu in sPremstvoJi" «>-Za. 'si!crcne ‘n plemenite besede ter župniku za Žali Vo ln obred. Še enkrat vsem iskrena hvala. sestrpA'• ^ena sinova Tone in Lojze z družinama, ^nrca, Ivanka, Francka in Milka Gabrijele, Novo mesto, Tržišče in Planina, 10. 6. 1977 ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in brat MIHA KOVAČIČ iz Malenške vasi 17 tct £olektivZ,?*1na*-!ujemo sosedom in znancem za izrečeno sožalje iTlrv i.. 1VU beti 7o s_________1______________ I____ ?0 „ “c sedi ^uPniku Za Podarjcn venec, še posebno pa se zahvaljuje- *Oe ter nmZa °PIavUeni obred, tov. Kozoglavu za poslovilne ■7.1 . ^ vcem. Se. enkrat' Žalujoč; vsem najlepša hvala! ■ hčerki Zalka in Micka z družinama in vnuki. Straža’ Ljubljana, Malenška vas, 8. 6. 1977. ZAHVALA 82 j sta*i oče star°sti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, brat in ANTON UHERNIK 'skr, ; ..®no i w sbi-' *!0s®bna vsem’ ki so nam pomagali in izrekli so- ma k ‘n govor h igas'ls*cemu čustvu Otočec za venec, častno na k e* grad n, - yscm sorodnikom in delovnima kolektivo-Velika*a kanlani *n za podarjene vence in cvetje. Iskre-* Ke,n številu . za .0Pravljeni obred in vsem, ki ste ga v tako "joči' • na njegovi zadnji poti. SeS,raAno'|!n:a.P.ePca’ sinova Tone in Tine z družinama, ln drugo sorodstvo. iz Otočca 30 SVn^Valiui ZAHVALA Ob smrti naše drage MARIJE OŽBOLT iz Mlake pri Koč.Reki V,.«Wku”^w Za Posj°vilne besede,'posestvu snežnik, go-i 81 cvetie • a °Prav*Jen> obred. Hvala vsem, ki ste ji prinesli rVjo{‘. • 'n J° posPremi** ^ zadnjemu počitku. kjf■ z mož*1 ^ °.n^ z sin Jože. z družino, hčerka 111 Pravnuk]11 etom' hčerka Micka z družino ter vnu- 16.- V SPOMIN ’ in s trie''*0 ^a*ostno leto, odkar nas je zapustil dragi oče, Ss Martin klančar 'V3'« bo °stala večna! Vsem, ki sc ga še spominjate, najlepša Vsi njegovi! ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega moža, očka, sina, brata in strica DANIJELA KUMA iz Praproč sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob tako težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vencc in cvetje, ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem Zavoda za požarno vanost Novo mesto, gasilcem, Novolesu, OŠ Brusnicc, sosedom in vaščanom. Srčna hvala župniku za opravljeni obred. Neutolažljivi: žena, sinček Danijel, mama, brat Maijan, sestri Darinka s Karmico, Boža z družino ter drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, strica in pradeda JANEZA NILKIČA upokojenca, borca za severno mejo, aktivista NOB in očeta dveh padlih sinov NOB iz Roj 1 pri Trebelnem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje z nami, za izrečena sožalja, za podarjene vence in cvetje. Zahvala tudi kolektivom IMV Novo mesto, Novoteks Novo mesto, Iskra Mokronog in zapori Ljubljana ter Jožetu Jeriču, Janezu Mihevcu in Franciju Kolarju za poslovilne besede. Zahvala organizaciji ZK Trebnje in Trebelno, ZB Trebnje, Trebelno, Mokronog in Mirna, zbiralcem mleka Štatemberg, Mladinski organizaciji Trebelno in Krajevni skupnosti Trebelno ter gasilcem Statemberga, Mirne peči, Hmelšca, Trebelnega, Vel. Strmice in šoli Trebelno. Se enkrat hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti Njegovi neutolažljivi: hčerke Mici, Milka in Tončka, sinova Tone in Stanko, sestre Mici, Tončka in Ančka z družinami. V SPOMIN 8. junija je minilo žalostno leto, odkar si tako nenadoma odšel od nas 45 let star, ljubi sin, mož, oče, brat in stric ANTON UREK Hvala vsem tistim, ki obiskujete njegov tihi dom. Neutolažljiva mama, žena Zdenka, hčerka Branka z možem ter sestra Marija z družino in vsi ostali. Naša samota in bolečina bosta ostali večni. Hvala vsem, ki sc je še spominjate ter polagate cvetje in prižigate sveče na njen prerani grob. Neutolažljivi: vsi njeni V SPOMIN Junija bo minilo eno leto, odkar je za vedno odšla od nas naša mama, stara mama in zadnja gospodinja na Medvedovem JOSEPHINA JESIH roj. Judnich — Medvedova iz Obrha Tiho in prazno je zdaj tam, kjer smo včasih rekli, da smo doma. Vsem, ki vam je ostala v spominu, hvala! Vsi njeni V SPOMIN 17. junija mineva žalostno leto dni, odkar si za vedno odšla od nas naša nadvse ljubeča mamica, babica in prababica JERICA KRŽAN z Malega vrha VPIS V ŠOLE Svet Šolskega centra za tekstilno in obutveno stroko Kranj razpisuje za šol. leto 1977/78 sprejem učencev v 1. razred: 1. TEHNIŠKE TEKSTILNE ŠOLE, in sicer v: — predilski odsek — tkalski odsek — pletilski odsek — tekstilno kemijski odsek — konfekcijski odsek 2. TEHNIŠKE ČEVLJARSKE ŠOLE 3. ŠOLE ZA ČEVLJARSKE DELAVCE, in sicer za poklice: — šivalec zg. delov — prikrojevalec zg. delov — navlačevalec zg. delov — dodelovalec 4. POKLICNE TEKSTILNE ŠOLE, in sicer za poklice: — pletilja — šivilja ženskih oblek — krojač moških oblek — konfekcionar 5. ŠOLE ZA TEKSTILNE DELAVCE, in sicer za poklice: — konfekcijski šivalec — konfekcijski krojilec — konfekcijski likalec Pogoji za sprejem v Tehniško tekstilno in Tehniško čevljarsko šolo: 1) uspešno končana osnovna šola s pozitivno oceno iz tujega jezika; 2) kandidat ne sme biti starejši od 18 let ter mora biti telesno in duševno sposoben za učenje izbrane stroke. Poleg prijave (kolkovane z 2,00 din) je treba poslati: — spričevalo o končani osnovni šoli (original), — izpisek iz rojstne matične knjige, — zdravniško potrdilo. Prijave za vpis sprejemamo do vključno 23. junija. Seznam sprejetih in odklonjenih kandidatov bo objavljen 24. junija na oglasni deski. Če bo prijav več, kot je razpisanih mest, bodo sprejeti kandidati z boljšimi učnim uspehom. Če bo prijav manj, bomo vpisovali še do vključno 29. junija. V Poklicno tekstilno šolo bomo vpisalovali učence, ki so končali 8. razred osnovne šole in imajo sklenjeno učno pogodbo. V Šolo za čevljarske delavce in v Šolo za tekstilne delavce bomo vpisovali učence, ki so končali najmanj 6 razredov osn. šole in imajo sklenjeno učno pogodbo. Učenci, ki nameravajo med šolanjem bivati v Dijaškem domu v Kranju, Kidričeva 2, se morajo prijaviti na ta naslov. Do 31. avgusta sprejemamo tudi prijave v oddelke za odrasle na Tehniški tekstilni šoli in 2-letno Delovodsko tekstilno šolo. Podbrobnejše informacije za ta študij se dobe v tajništvu šole. Naš naslov je: Šolski center za tekstilno in obutveno stroko, 64000 Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. V SPOMIN 19. junija je minilo žalostno leto, odkar nam je umrla naša zlata, plemenita mama ALOJZIJA BANIČ roj. Androjna iz Stare Bučke Naš dom je ostal prazen, v naših srcih pa večna bolečina. Njeni žalostni: mož in hčerke z družinami V SPOMIN 14. junija je minilo leto dni, odkar nam je kruta usoda mnogo prezgodaj vzela našega nadvse ljubljenega sina in brata JOŽETA GORENCA iz Smolenje vasi 18 Odšel si od doma vesel, nasmejan kot vedno. Toda usoda je bila močnejša od naših želja in te iztrgala v cvetu mladosti, ko si koval načrte za bodoče življenje. V naš dom se je naselila žalost in bolečina. Tvoj nasmeh, dobrota pa sta ostala neizbrisana v naših srcih. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga še spominjate, mu prižigate sveče ter prinašate cvetje na njegov prerani grob. Vedno neutolažljivi: oči Jože, mani Nežka, sestrica Lidija in Zdenka učencev 30 učencev 30 učencev 30 učencev 30 učencev 30 učencev 60 učencev 70 učencev 35 učencev 17 učencev 16 učencev 30 učencev 30 učencev 30 učencev 30 učencev 30 učencev 15 učencev 15 učencev Dan, ki ni naprodaj Sedim v plavem prostoru. Vse naokrog sami slavljenci Drug za drugim stopajo naprej. Nagelj v gumbnici, stisk rok, priznanje. Nekdo se skloni in mi prišepne: „ Ti, z Avbarjem se pa lahko malo pogovoriš, že petdesetkrat je daroval kri “ Ne poznam ga. Pomislim. Gotovo sem ga že kdaj srečal na ulici. Koliko ljudi srečujem vsak dan, koliko jih nosi s seboj svoje male skrivnosti! In če se ti slučajno kaj pripeti, kolikokrat zmoti nočni spokoj ulic srhljiv zvok sirene, kolikokrat zastane dah in se pogled upre v belo obarvan avtomobil, ki hiti v neznano po nesrečnika . .. Moreče misli No, če se že znajdeš tam, kamor te pahne usoda, nepazljivost, in ti v žilo vtaknejo cevko, po kateri priteče rdeča tekočina, ali sploh pomisliš, kdo jo je daroval? V ospredje stopi krepka postava Alojza Avbarja. Kdo bi dejal, da je že v pokoju? Zopet stisk rok, nagelj, priznanje. Skromno, toda prisrčno. Zahvala neznanih in družbe za veliko stvar, intimno in humano odločitev, v kateri ni niti najmanjšega koristoljubja. Za hip ga ukradem družbi. „Do sedaj sem daroval kri že 52-krat. Ne spominjam se natanko, kdaj je bilo prvič. Prišla je ljubljanska zdravniška ekipa - takrat v Novem mestu ta služba še ni bila organizirana - pa sem jo dal. Kasneje, ko Ljubljančanom ni bilo več treba hoditi na Dolenjsko, me tudi čakanje od zjutraj pa do ene popoldne ni moglo odvrniti od namere. V začetku so bili prostori sila neprimerni, bilo je malo zdravnikov in osebja. Sicer pa je vsak začetek težak. Danes je vse neprimerno bolje organizirano: obveščanje, pregledi, odvzem krvi. Velik korak smo naredili. V začetku nisem bil reden krvodajelec, že od 1961 pa dajem kri redno dvakrat do trikrat na leto, če je potrebno, tudi štirikrat." Ljubitelju številk, ki navadno napravijo vse še zanimivejše, rekel bi, pomembnejše, ni težko oceniti. Alojz Avbar je dal do sedaj približno toliko krvi, kot je imajo trije ljudje skupaj, več kot 15 litrov. Za dve priznanji, ki ju je do sedaj dobil? „Ne, krvi ne dajem za priznanja, tudi ne, ker bi bil l lovec na rekorde! Ko sem bil v službi v Industriji motornih vozil, nisem daroval krvi zato, da bi bil lahko tisti dan prost. Menda je kri drugje po svetu celo zelo cenjeno „ težko blago". To je zadnje. Kri za denar! Česa vse človek še ni prodal. Kri dajem preprosto zato, ker jo nekdo potrebuje. Toliko nesreč se zgodi vsak dan! Kdo ve, ali je nekega dne ne bom sam potreboval. Pa tudi koristno je, ne samo za družbo, tudi zame. Vem, da sem zdrav. Hemoglobin, sedimentacija, vse je v redu, sicer mi je ne bi vzeli. “ Bojazen pred iglo, duhom etra, belimi haljami, neprijetni občutki. Upanje in želja, da se tam, kjer zdravijo, ne bomo nikoli znašli. Morda še najmanj skrb, da za podarjeno kri ne bomo nikoli doživeli zahvale. Vse je podrejeno želji pomagati bližnjemu. „Dvakrat sem dal kri iz žile v žilo. Ne vem, komu, vem samo, da jo je tisti potreboval. V takem trenutku ni časa za premislek. Vsaka neprijetnost odpade. Poklicali so me... “ Skomignil je z rameni in se nasmehnil. IGOR VIZJAK H \k »Artiče 77” Aplavz 400 godbenikom Kljub nedeljski pripeki se je na prireditvi ,,Artiče 77“ zbralo okoli dva tisoč ljudi, od tega 400 godbenikov. Dopoldanskega tekmovanja pihalnih orkestrov se je udeležilo devet godb: sindikalna godba „Celulo-zc“ Krško, delavska godba iz Kočevja, delavska godba Svobode Senovo, godba rudarjev in keramikov iz Liboj, sindikalna godba iz Impola v Slovenski Bistrici, gasilski orkester iz Novega mesta, rudarska godba iz Mežice, rudarska godba iz Hrastnika in pihalni orkester ravenskih železar-jev. Vsi godbeniki so popoldne sodelovali v pisanem sprevodu skozi vas, ki so ga Artičani pripravili v znamenju Titovih obletnic in varstva okolja. Zastopane so bile vse vasi krajevne skupnosti in pa seveda mladina. Sledil je skupni nastop vseh godb pred prosvetnim domom, ki ga je občinstvo toplo pozdravilo. Domačini šo izročili spominska darila najstarejšim in najmlajšim godbenikom ter dirigentom. J. T. BELOKRANJSKO SLAVJE - Nedeljska pripeka pa ni utrudila folklornih skupin, ki so na prireditvenem prostoru v Črnomlju zapele in zaplesale Juriju v čast. (Foto: J. Pavlin) Petnajstič praznik folklore Huda vročina je zmanjšala obisk na tradicionalnem jurje-vanju v Črnomlju — Odpovedale tudi nekatere skupine Tudi „Rudolfi na „Popevki Slovenska pop^.J bo od 22. do 25. junija« Celju Še slab teden nas kči^ četka jubilejne, 1* :S popevke 77, ko b?m0 (ali pa tudi ne) za 6 no -.. ^ na področju rock glas*, sonov in 16 popevk, -j-mo’ rili jih bo, to lahko zaP sedaj, veliko tudi nagraJ' Letošnja jeni)1 ix lučaja Slovensto FPj 77 bo od 22. do 25.]“"^ rani Golovec v Celju, „ pa bo v štiri večere. » g bomo med skupuiai™^ ^ do potegovale za de Doletj do 6.000 din, imeli svojega predstavnika- j „Rudolfovo , ki bo ^ skladbo Vizija, katere Blažon in Šali- Sicer pa organizator^"^ ljajo za obiskoval« presenečenj, izmed največje prav gotovo ^ tošnje zmagovalke ■ Evrovizija 77 Mane u sobotnem zakljucp ^ Ob koncu še zapiam°’ Ijanska televizija vecfl ne bo prenašala n P marveč le posnetek . 22.10, medtem ko radijski poslušalci dogodke iz celjske npnnsredno. V soboto in nedeljo je bila v Črnomlju največja belokranjska folklorna prireditev — jurjeva-nje. Letošnji praznik folklore in starodavnega obredja je že petnajsti po vrsti je v Sloveniji edinstven, saj so se prav v tem delu naše domovine folklorni običaji obdržali najdlje, do današnjih dni. Nedeljska vročina je bila vzrok, da si je letos juijevanja ogledalo manj obiskovalcev kot prejšnja leta, kajti Črnomelj je bil v nedeljo z 31 stopinjami najtoplejše mesto v Sloveniji. Prireditev se je pričela že v soboto zvečer z ognjemetom in nastopom Kresnic iz Preloke, Vinice in Semiške ohceti. Dolgo v noč so s prireditvenega prostora odmevale kresne pesmi s prikazom običajev in veselja ob prihodu poletja. V nedeljo zjutraj je Črno-maljčane zbudila budnica godbe na pihala. Osrednja prireditev je bila na prireditvenem prostoru, kjer so se ob zvokih trobent, berd, tamburic, piščali in drugih instrumentov folklorne skupine iz Starega trga, Vinice, Bojancev, Metlike in črnomaljske skupine z zelenim Jurijem. Zal so nekatere skupine letos odpovedale sodelovanje. Tako tudi ni bilo najavljene skupine iz avstrijske Koroške. J. PAVLIN GAJE j KDO VIDEL? ■ B ■ ■ UJV Novo mesto že dalj j j časa išče nevarnega ropaija, j ■ vlomilca, in tatu Romana ■ j Brajdiča, znanega pod ime-j j nom Muko, starega 31 let, j ■ prej stanujočega v Žabjeku. ■ : Velikokrat potuje s konjem : j rjavcem in manjšim gumi vo- [ s zom, na katerem ima ženo ] ] Emo in otroke. Kdor bi kar- [ • koli vedel o tem, kar bi po- • ■ magalo k izsleditvi, naj spo- j j roči najbližji postai milice j ■ ali UJV Novo mesto. m i Trije mrtvi na tirih Cisterna z vodo je bila na železniškem prehodu v Biški vasi, ko je pridrvel vlak in jo zadel — Gasilci žrtve VESELICA ZA MLADINSKI DOM Mladinski aktiv iz Rumanje vasi bo pripravil v nedeljo, 19. junija, veselico , in sicer ob cesti Straža -Dolenjske Toplice. Začela se bo ob 15. uri, marljivi mladinci pa so poskrbeli tudi za bogat srečelov. Obiskovalce bodo zabavali ,,Veseli Martini", ves dobiček pa bodo mladi porabili za opremo novega mladinskega doma. Z ---------- PROSTI DELOVNI MESTI 1 1 OBVESTILO »LABOD", TOVARNA OBLAČIL NOVO MESTO - DSSS Komisija za kadre in delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb Novo mesto OBJAVLJA naslednja prosta delovna mesta: 1. REFERENT PRODAJE Pogoji: srednja ekonomska šola in vsaj dve leti prakse na podobnih delovnih mestih v komercialni službi 2. SALDAKONTIST KUPCEV v finančno računovodski službi Pogoji: srednja ekonomska šola z dvema letoma delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih v finančno računovodski službi Kandidati morajo svoji vlogi priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev. Rok za prijavo je 15 dnf po objavi. Ponudbe pošljite na OZD „Labod", Novo mesto - kadrovsko socialna služba. Cesta herojev 29. 10. junija zjutraj ob 6.30 je prometna nesreča v Biški vasi pri Mirni peči terjala tri življenja, in sicer: 27-letnega Danijela Kuma, poklicnega gasilca s Potoka; 30-letnega Antona Huča in 37-letnega Antona Grabnarja, oba iz Biške vasi. Grabnaiju. ki je zaposlen v novomeški Iskri, so peljali vodo, ker je je ob suši doma zmanjkalo. Pripeljali so se do nezavarovanega železniškega prelaza in zapeljali na tire ravno v trenutku, ko je iz trebanjske smeri pripeljal potniški vlak. V silovitem trčenju je cisterno odtrgalo, kabino pa je vlak rinil še 200 metrov dalje, preden ie strojevodji Antonu Zajcu iz Črnomlja uspelo ustaviti. Voznik cisterne Kum in oba potnika v kabini so bili takoj .XXX\>XXXX'W*S.'CC*.VvXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVSXXXXW.WXX\WCSXVSX'7 LEKARNE NOVO MESTO vsak dan razen nedelj in praznikov. V času, ko je lekarna zaprta, je dežurna služba, ki izdaja zdravila na nujne recepte. mrtvi, tovornjak je popolnoma uničen, poškodovan pa je tudi motorni vlak. Računajo, da je nastalo za 350.000 dinarjev gmotne škode. NO, DAJ TAČKO^ narodni cirkus na svojem P^en\°. diii^ po Jugoslaviji za t*1 jg S tudi v Nove« dveurnim pr°gra,n|... $ stopajoči razveS£ katero otroško oko-g), starejše. Kdo bi s t je ta tritonec ^ ubogljiv? (F° °' Pavlin) Obveščamo vse občane, da bo adaptirani del lekarne odprt z 20. 6. 1977 od 7. do 13. ure. Ostali del lekarne je odprt od 7. ure do 19. ure %\ nice , • ‘C ? o kult Ul PROSTO DELOVNO HP KOLINSKA (n.sol.o.) LJUBLJANA TOZD „Tovarna za predelavo krompirja 68233 MIRNA razpisuje — prosto delovno mesto — vratarja čuvaja f»Pra Pi !nc % H lile 2-letn" 3vine- Pogoji: — KV delavec s tečajem iz varstva pri delo m delovnimi izkušnjami. . , Poseben pogoj: pravilen odnos do družbene i _ jpo' — Osebni dohodek bo v skladu s Samoupravn mom o delitvi OD. Jt sklel11 — Delo je za določen čas, toda obstaja možno delovnega razmerja za nedoločen čas. — Kandidati naj pošljejo prijave na naslov: HP Kolinska (n.sol.o.) Tozd Tovarna za pred.krompirja !' t *' * * t * t * % * t J' i' , 68233 Mirna Ji Žxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx .XXXXXXXXXXX' Ž xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxwxxxxxxxxxxxxxxx /. J VXXXXXXXXXXXXXXXWXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXX'SXXXXXXXXXXX'‘ \ Komisija za osnovna sredstva OZD ^ Sevnica objavlja pismeno I c*'" KOP'tA LICITACIJO & tehnični pouk 1 štipendijo — na visoki šoli kemija - biologija 1 štipendijo Rok prijave; 15 dni po objavi razpisa. Kandidati za štipendije naj vložijo prijave na obrazcu 1,65 DZS (Prijava za štipendiranje), zadnje šolsko spričevalo oz. potrdilo o vseh opravljenih izpitih in mnenje šole. Prošnje pošljite na naslov: Izobraževalna skupnost Kočevje, Trg zbora odposlancev 30, Kočevje Trg zbora odposlancev ju, Kočevje £ 4 Ž za prodajo osnovnega sredstva kamion TAM — 4500 (v nevoznem stanju) Izklicna cena znaša 25.000 din, rok sPre!e .y|0žnL n ponudb z navedbo cene je 10 dni po objavi- v0^' kamiona je vsak delovnik v dopoldanskem ca* ^tni^ Prometni davek in morebitni stroški prenosa zajeti v izklicni in zlicitirani ceni. Pismene ponudbe pošljite na naslov: ..KOPITARNA", Sevnica komisija za osnovna sredstva 68290 SEVNICA z oznako na kuverti: ..LICITACIJA" ^ XXXXXXXXXXXXXXXXWXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNX