Vojska v Ameriki. V Mehiki je torej, kakor amo že zadnjič med najnovejSimi vestmi porofiali, izbruhn*la vojslca, ki 1k) skoro gotovo trajala delj časa. Amerikane,i so že zavzeli obmorski mesti Verakrus in TampVo in korakajo proti glavnerou mestu Meliiki. Ker preti Mehiki velika nevarnost, so se vstaši, ki so se več let borili z vladnimi četami, z vlado pobotali in' se bodo sedaj skupno borili proti armadi Združenib držav. Prvl boji. — Amerikanci zavzeli Vera_rus. 0 borabardiranju in o ljutib krvavib pouličnih bojih med Amerikanci i.n Mebikanci v. Verakrusu dne 22, aprila, se poroca sledeče: Bombardiraiije mesta se ie pričelo ob 8. uri. zjutraj. Obenem so izkrcali Amerika.nci š.e 2000 vojakov, tako, da so šteli napadalci 6ez 3000 mož, Mesto sta obstreljevali vojni ladji ,,Prairie" in ,,Chester" s 15 topovi. Ogenj sta osredotofiilt ladji ve>5inoma na javna poslopja in na dele mesta, v katerih so se skrivali Mebikanci, Med ne«prestanim pogubonosnim bombardira.njem so vdrle ameriške čete v sredino mesta, od koder so pregnale Mehikanoe s silnim streljanjem z navadmmi in strojnim^ puBkami, Mehikanci so se ljuto branili i.n so siltio streljali, poseb.no skozi okna hiš, Bili so se hrabro in trdovratno in Amerikancl so morali vsako hišo posebe1] naskočiti z bajoneti, Odiigravali so se strašni prizori. Sele ob y23. uri popoldan se je posreSilo Amerikancem, da so zavzeli celo mesto in pregnali meliikansko posadko, ojačeno z doma2imi bojevn^ki. Na glavnih cestah kakor v porušenih hišah. je ležalo polno ranjencev in mrtvecev, Mehikancev in Amerikancev, Po zavzetju mesta so prisilili Amerika.ncl trgovoe in obrtnike, da so odprli svoje trgovme in obrate i.n so izvršili nato natančne liišne preiskave. Pri tem so zaplegili Amerikanoi mnogo orožja in streljiva, kar kaže, da so bili Mebikanci na napad dobro pripravljeni, Med bombardiranjem |e bilo ubitih in ra.nje.nib tudi več meščanov, V veliki sobi neke napol porušene hiše so našli Amerikanci ubito druži.no, ki je štela 12 oseb. Aineriški šrapnel je priletel skozi okno in raztrgal vse, ki so se zbrali v veliki družinski sobiAmerikancl so vjeli 200 inehikanskih vojakov in so jih odvedli kot vjetnike na svoje vojiie ladje, Tudi žrtve Aimerikancev. so v oCigled Ijuteinu boju precej številne. Amerikano:, so po kratkem boju isti dan kot Verakrus zasedli tudi važno obbnorsko mesto Tampic, Drobna poročila. Mebikanci so na severu prekoračili amerikansko mejo ter so mesto Novo Laredo zavzeli in ga z dinamitom spustili v zrak. Po 5dnevnem boju so zasedli meliikanski vsta^i mesto Montert,y. Mehikanci baje postopajo z Amerikanci bolj po turško. Nasiloma so mafhikanski vojaki odpeljali 125 ameriških žen in deklet. Tudi z ameriškimi ranjencl ne postopajo Mehikanci posebno ljudomilo, — Nad mestom Verakrus je proglase.no obsedno stanje. — JužnoameriŠke ljudovlade: Argentinija, Brazilija in Cile, so ponudile Ameriki kakor Meliiki posredovanje v dosego niiru. Predlagajo, da naj Huerta odstopl kot predsednik m se na ustavni .na^in voli nov predsedjiik za Mebiko. Zedinjene države so voljne, sprejetl ta predlog. VpraŠanje pa je, Če se bo hotel Hu^rta umak.nitl, Japoncl hitijo Melukancem na pomoč? Japonci soCustvujejo z Mehikancl. Jasno je, da bodo Šli Japonci svojim prijateljem Mehikar.cera na pomoS, ce bi b:io treba. Iz Lo.ndona se je d.ne 24. aprila poroSalo,, da je japonsko vojno brodovje zapustiIo japonska prlstanišča in odplulo proti MehikL Bojno navdušenje. V Mehiki, kakor v Severni Ameriki, je bojno navdušejije splošno. V Mehiki je veselje za vojsko in ogorSenje Mehikancev vskipelo kar naenkrat. Komaj so pr!'ob6ili časopisi Huertov proglas na narod, se je Mehika po])olnoma izpreme.nila. Vsakdanje delo se je naenkrat ustavilo, Ijudstvo se je zgrnilo na ulioe iji povsod so zavihrale zastave. Bojno navdušenje v Mehiki traja naprej I.n se je začelo izpreminjati v div.jost. Cujejo se burni kliri: ,.Smrt Amerikancem!" — Drugi pa vzklikajo: ^.Umrimo, toda tudi ubijajmo!" — Iz glavnega mcsta Meliike so <fdšli proti Verakrusu prvi vlaki s prostovoljci brez uiiiform, le s kokardami na klobukih, Mehikanske prekucije ni vefi in ves narod je edin in složen. Dosedanji prekuoulii so prlšli v Mebiko, da dobe od Huertove vlade, ki so jej bili doslej najvefiji sovražniki, navodila za svoje postopanje. Vsi so navduSejii za obrambo domovine.Tri leta bratomornega l>oja so pozabljena kar čez noS. Tn. dijanske (^ete že korakajo v Pueblo, kjer se zbirajo meliika.nskc 6ete. Vodja vstašev, Villa, se |e pridružil vliidi'om.11 generalu Vela,sthi, da. na fielu 50.000 mož skupno odkorakata proti amerika,nski meji. Pristaši generala Carranze, ki so se doslej borili proti Huertovim CetamvTajnaulipasu, grellt, na pomocTampicu, Vstaši v Matamvrosu so pod poveljstvom Lucija Blanoa prestopili amerikansko mejo In osvojili mesto Brownsville ob reki Rio grande, Bivši vstaši v Sonoyi so napadli amerikansko mesto Nogaleo, Amerikan0i niso priSakovali takega odpora vsega mehikanskega naroda i.n so odtegnili skoraj vse vojaštvo od meje ter ga postavili pred Vfifrakrus. Ob meji je ostalo le kkkih 4000 mož, V Mehiki danes izglnjajo vse plemenske in razredne razlike in ves narod stopa strogo disČipliran za vlado, Mehikanci in Indiianci, 0 predsedniku republike, Huerti, se govorl povsod z veliko spoštljivostjo. Imenovanje njegovega imena vzbuja navdušenje, če se pa Suje Ime ameriškega predsednika Wilsona, pa se 6u]ejo klici: ,,Smrt žolti zverlni!" — Mehikanski predsednik Huerta je izjavil, da so vsega krivi. Amerikanci. Mebika je storila vse, da Suva svojo Sast. V 3 tedjiib suravimo skupaj armado 4 milijonov. Neodvisnost bamo branili, Četudi traja vojska 25 let. Zenske v boj za domovino. Industrijska In trgovska ppdjetja v Mehiki kakor v Ameriki odpuščajo delavce, da se morejo prldružlti prostovoljcem; gospodarji so jim obljubili, da bodo skrbeli za niihove družine. Delavci se združujejo v močne skupine in tako, s kldtoukom v roki ka,kor za procesijo, korakajo v vojašmce, da jib tanikaj sprejemajo v vojake. Indijanci, ki so sicer videti zelo mrtvi, se v celih Četab, navdušeno vzklikajoč In prepevajoc', ponu.ja.jo za vsprejem v vojaško službo. 'Ženske, delavke, Mehikanke in Tndijanke, bodijo v dolgih sprevodih po mestu, vklikajoS: ,,Vojna, vojna!" Kad 5000 žensk se je ponudilo za aktivnovojaško službo In so prlpravljene, oditi na okope, Moč obeli nasprotnikov. Mehikanska armacla šteje sedaj v vojnem Sasu 83.000 niož, ki so vseskozi dobri in izurjem vojaki ter vsled večnih državljanskih vojn zelo nevarnii nasprotniki. — Meliikanska vojna mornarica pa je zelo slaba in obstoji le iz starin nialili ladij, — Listi poročajo, da bodo spravili Mehikanci 4 milijone, Alnerikanci pa 5 milijonov vojaštva, kar Je zelo dvomljivo. Zedinjene države razpolagajo v vojneni Sasu z armaao, ki šteje 117.988 mož, Toda jijlh moštvo je veliko slabše od mebikanskega. Imajo pa zato jako izvrst.no vojno mornarico, ki daleko nadkriljuje meliikansko. Lfepeh Zedi.njenin držav na morju je torej člsto gotov, med tem ko je njih bojna sreča na kopnem jako dvomljiva. — Amerika ima 13 drednotov, 12 všflikili bojnib l'adij In veSje število moSnib Križark ter drugih manjših Iadij, Kaj b@ z državnlm zborom? Predsednik državnega zbjora, dr. Sylvester, sklicujp naoelnike posainiSznih državnozborskih klubov za ponedeljek, dne 4. maja t. 1., k posvetovanju, da se izrazijo, ali bi kazalo sklicati državni zbor k poletnemu zasedanju ali ne. Diunajski listi prinašajo vest, kaj bodo vse morale delegacije dovoliti. Najprej se ,,inora" IzboljŠati artilerija, Treba je novili poljskih bavbic, kar je menda nelzogibno. Ker bi bilo treba 1000 novih h.avblo z municijo vred, bi bilo treba tudi zato novih kreditov 6d 80—100 milijonov krori, RJavno tako jiujno je ojaSenje težke artilerije, težkih b,avbiftnili divizij. S tem pa artilerijsko vprašanje šejiirešeno; Tzpopolniti je treba tudi trdnjavsko in zlasti oblegofvalno artilerijo. Nadalje je treba izpopolniti prometjie, kakor tudi tebniSne 8ete. Brezdvonmo se bodo zabtevali v delegacijali tudi veSji zneski za izpopolnitev zrakoplovstva. Nadalje je neobhodno potrebno, da so pomnože oddelki strojnih pušk pri kavaleriji. Zaiiteva se tudi bolj&i avanzrna za Castnike.. Vojna mornarica bo topot zalitevala, iraj se1 manj vred.ne la.dje ,,Monarcbovega" razreda jiadomeste z divizijo 4 dreadnougkhtov, kar bi veljalo le 420 milijonov kron. 'Medn.ar.odni položaj nalaga narodora res ogromne' žrtve. VojsHin- nevarnost od»tre jen*. Zadnji Sas so listi pisali c, oboroževanju Rusije ob avstrijski meji. Na stotisoče vojaštva je poslala Rusija v svoje obmejne garnizije. Sedaj pa listi poro^ajo, da je rusko vojno ministrstvo odlofiilo, da se ta teden odpusti 485.000 mož miobiliziranega vojaštva. Strab pred vojsko z mogo&n_a Rasoni ie torej za sedaj zopet odstranjen.  Gaiiški dettlnl marial umrl Dne 15. aprila je umrl, zadet vsled srSne kapi, gališki deželni maršal grof Goluliovski. Zelo veliko je stor;l za poravnavo narodnostnili sporov med Rusini in Poljaki v Galiciji, Njegov s1>arejši brat je bivši avstrljski zunanji minister, Crki zapušžajo AlbanTje! General Papulos, poveljnik grških 2et v Epiru, je ob^vestil grški generalni St.ab,"da se je prie.eio dne 25. aprlla splošno umikanje grških 6et iz Epira in da zapusti v par dneli zadnji grški vojak epirsko-albansko ozemlje. — Albanski četaš Isa Boljettnao razglaša, da bo skušal Kosovo polje pridobiti Alba.niji in da bo v ta naraen pošiljal najodlicnejSe svoje pristaše pobijat in napadat Srbe na Kosovo. — Albanska vlada je baje ugodila svojim grškim podanikom v južjii Alb.aniji glefde njih zahtev v Šolskem, prosvetnem in gospodarskem oziru. Radi tega so vstaši odnebali, Turk! moHjoin požiiajo. Iz turške Tracije pribajajo strašna poročila o turških grozov.itostiih in nasillnostiih, ki jih izvršuje krvolofini Turek nad kristjanskim prebivalstvom.. Ni euda torej, da prihajajo vedno bolj pogosta poroMla o neprestan&ra Izseljevanju Grkov in kristjanov sploh iz Tracije. List ,,Age.nce d'Athenes" piše: Vvasi Sultan Cillik so vdrli dne 20. aprila v grško cerkev, in sicer ravno med cerkvenim opravilom. Oropali so duhovnika obleke, izpraanili vse predale, pobrali ves denar in posodo ter iiato one6astl;li v cerkvi ve6 žensk, V Midiji ob Crnem morju je pripravljen paritiik, kibo sprejel od turškili oblasti izgnane kristjanske prebivalce iz sosednjih vasl. — V Knrudere prl Lozengradu so vdrli turski roparji, kl so vas oropali in požgali, 'Mudir sam je ubil lastnoroSno kristjanskega duhovnika.. Tudi vas Jandikoi je zadela ista usoda^ Položaj postaja vedno bolj resen, vse kristja.nske cerkve so zaprte in ljudje, ki se straboma skrivajo pred krutimi TurSini, ki so postali zopet prejšnji roparji in nasilneži, strašno tožijo o neznospih razmeran. NemsKa grojovifosh V Mali Aziji grade Nemcl Bagdadsko železnico, Te dni je nekaj delavcev-domaelnov prosilo pri glavnem inženirju za izboljšanje place, I.nženir je dal delavce napoditi s pasjimi bi'6i. Ko so se ti potem zbrali na železniški progi, je ukazal lokomjotivo spustiti na-nje.. Pri tem je bilo 9 delavcev po\^oženih, 43 se jib je pa skušalo rešiti s tem, da sa skočili v tekofio r.eko ob progi, kjer so pa vsi utonili. VoliNe n- frai coskem. V nedeljo, dne 26. aprila, so se vršile na Francoskem volitve v državni zbor. Uspeli volitev je ta, da se razmerje v zbor.nici .ne bo nič izprejnenilo. Izvoljen je tudi bivši naufini mi.nister Caillaux. Volitve v Parizu so bile mirne, Izvoljeni so skoro vsl voditeIji, \fseh kandidatov je bilo 2902, — Večino bodo imeli v novl zbornici zopet radikalni svobodomiselci, Zal, da katoliške stranke niso dosegle posebnega uspena, ker so šle v volilni boj, kakor smo že zadnjic omeniII, needine. Kake so francoske volitve, laliko sklepamo iz tega, da je bi'l izivoljen zopet znani Caillaux, katererau se je dokazalo, da je ogoljufal državo, da je šcitil kot minister najveeje oderuiie, da se je dal za to raastno plaSati in znano je tudi, da je njegova žena umorlla urednika Calmette, Taki Ijudje so v liberalni Franciji na krmilu, ker so svobodomiselci. — Boj se je bil tudi med pristaši 31etne vojaške službe in 2letne. Med izvoljenimi je 168 prlstašev 3Ietne, in 81 pristašev 21etne vojaške službe, Potrebnih je 8ez 250 ožjib volitev. Poslancev šteje' francoska zbornica 602, punt prutes^antoj na Irskem, Protes-tantski Irci in angleški bogataši noCejo odneb\ifi ter zahtevajo, da se nameravana In sklenjena samostojnost Ircev na noben naSin ne izpelje. Pripravljajo se na pnnt. V pokraji.ui Ultjer se protestantsko prebivalstvo silr.o oborožuje, Dne 24. in 25. apriIa je pripeljal nek parnik iz Kodanja 70.000 pu§k in pol milijona patron za Ulstrovee'. Prostovoljna raobilizacija protestantov v pokrajini Ulster se je začela. V mestu Belfast in Ulster so ulice polne prostovoljcev. Brzojavne in telelonske zveze so pretrgane. Vlada se pripravlja na odločep odpor.