PRO B LEMI HO SPTT ALTZ ACIJE STARO STNIKOV
Katarina Lokar, prof,, zdr. W., vňş. med. ses.
onkoloşki inştitut Ljublj ana
I'IVOD
Z naraˇęan1em ştevila starostnikov v druŽbi naraşěa tudi ştevilo hospitalizac|j in
trajanje leŽalne dobe. Starejşi ljudje so şe posebej nagqjeni k zboleva²ju in k
ştevilnim komplikacijam, ki so posledica hospitalizacije. Mnogim koplikacijam se
da izogniti ali pa jih je mogoěe vsaj zmanjşati. S primeśnim usposabljanjem
zdravstvenih delavcev, ki delajo v bolnişnicah, se lahko skrb za starostnike
optimizira. To je zelo pomembno, saj je hospitaliziranih vse veě starostnikov, v
zdravstvu pa je na voljo vse manj resuśsov.
Veěina starostnikov Živi samostojno doma. Ęe so hospitalizfuani, si vîliko teh
posameznikov opomore in se vrne v domaěe okolje. Hospitalizacija teh
starostnikov se ne razlikuje dosti od hospitalizacije mlajşih bolnikov. Vendar pa Živi
doma tudi veliko bolnih starostnikov, ki bolj ali manj potrebujejo pomoě pri oskébi.
obiěajno jim to pomoě nudijo svojci, zato je pomembno, da so pri hospitalizac|ii
posameznika le-ti vkljuěeni pśi ocenjevanju zdravstvenih potreb starostnika in pri
zmanjşevanju posledic hospitalizaciie.
Pri hospitalizacijileżalna doba naraşěa s starostjo starostnika, prav tako pa ştevilo
ponovnih hospitalizaclj' K temu prispevajo tîŽabolezni ter multipli patoloşki in
psihosocialni dejavniki.
BOLEZEN PRI STAROSTNIKU
Pśi slabem poěutju starostnika se lahko izraŽeni simptomi razlikujejo od klasiěnih
znakov bolezni, ki jih vidimo pri mlajşih osebah, npr. neboleěi miokardni infarkt,
infekcija brez povişane temperature ali levkocitov, akuten abdomen brez moěne
boleěine. Prisotnost deliśija, depresije, utrujenosti, izgube telesne teŽ,e pa şe bo´
oteÁkoęa postavljanje pravilne diagnoze.
Staśostniki imajo velikokśat tudi kakşno kéoniěno bolezen ali drugo motnjo.
Nepokśetnost, intelekéualna okéqjenost in inkontinenca so simptomi mnogih
bolezenskih procesov pri starostniku in so lahko tudi razlog za hospitalizacijo.
Hkéati pa ta soobstoj bolezenskih stanj lahko privede do napaěne diagnoze.
Številěnost razliínih bolezni pri starostniku vodi tudi k velikemu predpisovanju
razliěnih zőtavil. To şe poveěa moŽnost, da se pri starostniku pojavijo problemi,
povezani s sopojavi zdravil' Veěje kot je ştevilo pśedpisanih zdravil, veěja je
moŽnost, da do tega pride.
2t
Akutna bolezen predstavlja veliko grożnjo neodvisnosti in aytonomiji staśostnika,
zato mośajo biti vsi naşi napori usmerjeni k prepreěevanju posledic bolezni v ěasu
starostnikove hospitalizacije. Ko se ukvarjamo z boleznijo pri starostniku, je po-
membno, da ugotovimo, kateri so predispozicijski dejavniki in kateśi precipitirajoěi
dejavniki nekega bolezenskega stanja teś da pśi obśavnavi starostnika upoştevamo
oboje. Predispoziciiski dejavniki so tisti, ki zvişajo nevaśnost ali ranljivost
staśostnika za doloěeno stanje, medtem ko so precipitirajoěi dejavniki neposredni
Tabela I. Fizioloşke posledice fiziěne neaktivnosti in leżanja pśi staśostnikih
ORGANSKI SISTBM POSI,EDICE
mişice in skelet zmanjˇana mişiěna moc
zmanj şana vzdrŽljivost
mişiěna atrofija
izguba spśetnosti
okośelost sklepov in kontraktuśe
osteopośoza
zrvcevJe zmanjşana motoriěna koośdinacija
zmanjşano śavnoteŽje
psiholoşke motnje
delirij
izguba samozavesti tn zaupanja
srce in oŽi1ie ortostatska hipotenzéja
zmanjşana zmoŽnost fiziěnega dela
refleksna tahikarőija
venska stazaltromboza
dihanje okénjen izkaşljevalni mehanizem
zmanjşano ěişěenje izloěkov
zmanjşana pljuěna ventilaclja
zmanjşana vitalna zmogliivost
seěila urinska inkontinenca
urinska śetenca
hipîrkalciuśéja
zmanjşana spolna funkci|a
drugo atśof||a koŽe
nzjede zaradi pśitiska
obstipacüa
inkontinenca blata
sopoiavi zôravil'
22
vzrok problema. Npś., mnoge starejşe Ženske imajo predispozicijo zarazvoj uśinske
inkontinence, ki je posledica noseěnosti in postmenopavzalnega upada estrogena.
Te Ženske ostanejo kontinentne, dokler se ne pojavi nek pśecipitirajoěi dogodek'
kot npr. infekcija seěnih poti ali zmanjşana gibljivost. V tem primeru bi pśedis-
pozicijske dejavnike reşevali z boljşim pśosvet|ievanjem in uěenjem preventivnih
ukéepov, pśecipitiéajoěe dejavnike pa bi reşevali neposredno.
Kombinacija nośmalnih pśocesov staśanja in bolezni że sama po sebi predstav|a
problem pri starostniku. Z ôoőatkom inteśnistiěnih ali kiruśşkih intervencij pa
povzroěimo podaljşano neaktivnost ali leÁan1e, kar lahko privede do mnogih
fizioloşkih problemov (Tabela 1).
Kombiniran uěinek procesa staranja, kroniěnih bolezni in psihosocialnih
dejavnikov lahko privede k veěji funkcionalni okśnjenosti, kot jo obiěajno povzroěi
pśimaśna bolezen' Ce za starostnikî ni na vo|o dobśe rehabilitacije, sproŽi
hospitalizacfja starostnika negativen proces, ki vodi v institucionalizacijo, in to
kljub temu, da so bile internistiěne in kirurşke intervencije same po sebi uspeşne.
PREPREĘEVANJE KoMPLIKACIJ HoSPITALIZ^CIJE
Bo|nişniěno okolje je za mnoge starostnike dezorientiéajoěe in ogśoŽajoěe. Vsi sta-
śostniki so tudi izpostavljeni pojaw sekundarnih komp|ikacij. Poznavanje in
razumevanje bolnikovih duşevnih, fiziěnih in socialnih sposobnosti pred hospita-
llzacijo je kljuěnega pomena zaprepreęevanje posledic hospitalizacjje. Te informaclje
lahko pridobimo od svojcîv, sosedov, osebnih zdravnikov. Podatki' ki nam jih
posśedujejo, se lahko razlikujejo od tistega, kar sami opazimo pri hospitaliziranem
staśostniku. S temi informacijami lahko tlldi laŽje ocenimo moŽnost sekundarnih
komplikacij pri staśostniku in naěrtujemo ukéepe, ki bi le-te prepreěili.
Ukśepi za prepreęevanje komplikacij hospitalizacije starostnika so ştevilni:
. zgodnja mobilizacüa
. program pasivnih in aktivnih vaj za prepreěevanje venostaze
. dihalne vaje in izkaş´evanje za prepreęevanje respiratornih komplikacij
. prepśeěevanje nastanka razjed zaraői pritiska invzdtŽevanje intaktnosti koŽe
. vzdrÁevanje giblivosti sklepov
. vzdr½îvanje kontinence
. ohśanjanje mişiěne moěi in vzdrŽlivosti
. izbośşanjî kardiovaskularnih zmoŽnosti
. omogoěanje bolnikom ěim bolj samostojno izvajanje dnevnih aktivnosti
. pśepreěevanje socialne izolacije
. prepreěevanje sopojavov zdravil
23
. Zmanjşevanje >sovraŽnosti< bolnişniěnega oko|ja
. prepśeěevanje negativnega odnosa okolice do bolnika
. vzôrÁevanje osebnih socialnih odnosov.
Nekaj besed bi rada namenila şe akutni zmedînosti oz. deliśiju, ki se razvije pri
starostnikih v bolnişnici. Deliśij se kaŽe kot motnja zavesti' pozornosti, mişljenja,
spomina, zaznavanja, ośientaci|e, psihomotoriěnega vedenja in ěustvovanja, z
motnjami ciklusa budnost-spanje, s fluktuiranjem simptomov ter z nenadnim
zaěetkom motenj. Pazljivi moramo biti, da delirija ne zamenjujemo z demenco ali
drugimi vzroki halucinacij in vedenjskih moteé{. Vzrokov za delirij je veę,: razne
bolezni, abstinencna kéiza zaradi alkohola ali drugih drog, odpoved organov,
metaboliěne, endokéine ali elektrolitske motnje, nepoznano okolje, boleěina, stées,
pomanjkanje spanja itd. Deliéij poskuşamo obvladovati z iskanjem vzrokov zanj inz odpravljanjem le-teh, ves ěas deliśija pa mośamo bolniku zagotavljati vaśno
okolje. Aktivno zdravljenje vzrokov delirija obiěajno privede do njegove izvenitve,
vendar paje to lahko dolgotśajen proces.
MUUTTD$CIPLINARNI PRISTOP
Takoj, ko bolnikovo stanje to dovoljuje, bi morali pśiěeti z ukéepi, ki bi vodili k
funkcionalni neodvisnosti starostnika. Bistven pśi obśavnavi starostnika pa je
timski pristop. Na Žalost veěina bolnişnic pśi nas nima moŽnosti, da bi v
zdśavstveni tim vkljuěila vse potrebne strokové{ake. Poleg zdtavnňka, medicinske
sestre in fizioterapevta, so to şe delovni éeśapeYt, socialni delavec, věasih pa tudi
gerontolog. Skupni cilj vseh ělanov tima bi mośal biti prepreěevanje starostnikove
in stitucional izacise.
ZAKIJUĘEK
Skéb za staśostnika se razlikuje od bolnişnice do bolnişnice in od oddelka do
oddelka teś je odvisna od rutine v bolnişnici ali na oddelku. ob hospitalizacdi
izgubijo staśostniki del samostojnosti in svobode odloěanja, zato je zelo
pomembno, da so starostniki obravnavani glede na svoje individualne potrebe,
okolişěine in pśiośitete. Ker smo medicinske sestśî Y ěasu hospitalizacije
staśostnikov tisti profil zdravstvenih delavcev, ki najveě ěasa pśeŽivi z njimi, lahko
s kakovostno oskébo pśipomośemo k zmanjşanju komplikacli hospitalizacije.
24
Liteśatura:
- Chang E, Hancock K Chenoweth L, Jeon YH, Glasson J, Gradidge K, Graham
E. The influence of demographic variables and ward type on elderly patients
perceptions ofneeds and satisfaction during acute hospitalization. International
Journal of Nursing Practice 2003; 9: I9I-201.
- Fagerberg I, Kihlgren M' Registered nurses' expeśiences of caring for the elderly
in different health-care arîas. International Jouśnal ofNursing Pśactice 200I;7:
229-236.
- National Health and Medical Research Council. Minimising adveśSe
consequences of hospitalization in the older person. Series on clinical
managemînt problems in the elderĚ No 3. Canbeśra: Australian Government
Publishing Service, 1994.
- Nyden K, Peteśsson M, Nystrom M. Unsatisfied basic needs of older patients in
emergency care învironments - obstacles to an active śole in decision making.
J Clin Nurs 2003; 12:268-274.
- o'Hara R, Mumenthaler MS, Davies H, Cassidy EL, Buffum M, Nambuśi S,
Shakoori R, Daniîlsen CE, Tsui Ě Noda A, Kéaemer HC, Sheikh JI. Cognitive
status and behaviośal problems in oldeś hospitalized patients. Ann Gen Hosp
Psychiatśy 2002; l: 1-ll.
- Roş-opaşkar T. Akutna zmedenost in deliśij pri bolniku z rakom. onkolog|ja
2001; 5: 15-18.
- Sager MA, Frankî T Inouye SK, Landefeld Cs, Morgan TM, Rudbe MA,
Sebens H, Winograd CH. Functional outcomes of acute medical illness and
hospitalization in older persons. Aéch Inteśn Med 1996; 156: 645-52.
- Schuurmans M, Duursma S, Shortridge-Baggett L. Earý recognition of delirium:
review of the literature. J Clin Nurs 2001; l0:'l2t-729.
- Wadensten B, Carlsson M. Theośydśiven guidelines for practica| care of older
people, based on the theory of gerotranscendence. J Adv Nurs 2003; 41: 462-4'10.
25