ifto XLV1I - št. 26 - CENA 80 SIT GLAS Razpad na mestno, gorsko in šest navadnih občin Kranj mestna občina brez Stražišča? V vseh 46 krajevnih skupnostih kranjske občine so do 13. marca spravili pod streho zbore Občanov za določitev referendumskih območij novih občin, v drugem krogu so bila ta območja d(>končno usklajena po željah ljudi. Najbolj problematično je bilo v krajevni skupnosti Naklo. 'Ob dr nih skupnosti je bila, pravi, krščanska demokracija zelo vsi navadnih občin. Občina Cerklje, sestavljali sedanji skupnosti Cerklip i imela Naklo ki bi ju krajevni lm i - Cerklje in Grad, bi RSli 2245 Prebivalcev, občina iJKio v mejah sedanje kra-S.uPnosti 2700 prebivalki ° .Jna Preddvor v mejah Revnih skupnosti Bela, Pre-temi Kokra in Olševek-Ho- °b?ina%,35,15 PrebivaJcev. dan i u •n ur v meJan se" vasini aJevne skupnosti in z slJ.? ^e iz sosednje krajevne v«Upnosti Visoko 3183 prebi-tako občma Visoko prav skun V meJan sedanje krajevne I0fi§nostl in z naseljem Milje žijčy Prebivalcev, občina Straha; Pa v mejah sedanje va^K^^4298 prebi. hf»H • *akšna bo usoda pn-«r*p0m0&0 * temu> da so v marsikateri gorenjski VrtQy dah nec marca jedli prvo letošnjo solato z domačega °6tfa/ ° 5a4je verjetno cvetelo skoraj mesec prej, kot je sicer UreJevaI i"? GorenJskem, da so najbolj vzorni in skrbni ''direktoriiOV ie kosili vrtne trate"' KmetJ^ ki imajo kot to*bih) i, *ovarn hrez strehe" v zadnjih letih ie precej ^"ttrt sn }^enJ z nenavadnim vremenom, se ob zgodnji, tedaj, koh)adanski rasti U sPrašuJeJ°> ali ho deževalo prav košnje) i Si naJmai*j želeli (na primer - ob spravilu prve nQdaliJv i ' a" bo prvemu in drugemu delu "sušne imWok */wWa še '"(/«••• Pridelovalci krompirja °li bodo VSem tem Se eno zel° tehtno (in bridko) vprašanje: to P° Že ni*' bodo Pridelali letos* lahko tod* P™dali- No> ?0 "lini**! VtŠ vPraša"Je za Mati Naravo, ampak za vlado ter ""a Osterca in Kračuna! • C.Z., slika: J. Pelko k <^> ^ G g B bJ lip bleddo.o. lesna Industrija 64260 M, ljuM)amka c. 32 °DUČNfl KVALITETA, V6UKR IZBIRA Kt. TRGOVINAH LIP BLED ^BLEDU IN MURSKI SOBOTI Prvi krak kriške ceste asfaltiran - Posodobitev ceste od križišča ob gostilni "Pri Jaku" v Križah do plinske postaje pri Pristavi, ki so se je lotili delavci Cestnega podjetja Kranj s kooperanti že 11. novembra lani, se vendarle približuje h koncu. Zamude je povzročalo tako slabo jesensko vreme kot prestavljanje raznih napeljav na trasi razširjene ceste, ki so jo marca pripravili za asfaltiranje. Zadnji marčevski in prvi aprilski dan so položili 7200 kvadratnih metrov grobega asfalta, po velikonočnih praznikih pa nadaljujejo s finalnimi deli na cestišču, asfaltiranjem enostranskega pločnika in urejanjem okolice. Tržiški gradbeniki naj bi kmalu začeli prenavljati kanalizacijo ob kraku ceste mimo šole proti vasi Križe, zatem pa bo na vrsti tudi posodobitev te ceste. * S. S. -Foto: S. Saje Gorenjska^ Banka VAŠI ZAKLADI NA VARNEM 1 ŠEFIH HRAN1LN1CE-GLOBLS KRANJ Prav nič spomladansko prijetni niso bili minuli velikonočni prazniki. Sicer pa starejši pomnijo, da tokratna po hribih bela, sicer pa mrzla, velika noč ni bila prva. Prav nič čudno ne bi bilo, če bi v soboto in nedeljo ali pa včeraj v nižinah snežilo. Vendar zaradi ne najbolj spomladanskega vremena letošnji prazniki niso bili nič manj praznični... • A. Z. - Foto: J. Pelko V petek, 8. aprila, ob 20. uri, bo v hotelu Creina v Kranju javni intervju z Janezom Janšo z naslovom Pet let kasneje V prvem delu se bo pogovarjal z novinarjem, v arugem pa bo odgovarjal na vaša vprašanja. Če želite, da vam rezerviramo sedež v restavraciji, pokličite hotel Creino, telefon: 213-650. 2-064-77161 tcl.069-22941,22942 EKSKLUZIVNO stran 16 Jelko Kacin: Preiskavo bom pripeljal do konca O aferi Smolnikar, vlogi Morisa in VOMA, Kadrovskih spremembah, o Kučanu, Janši, Krkoviču in Slovenski vojski 33. SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA KRANJ, 8.-15.4.1994 •VSE ZA DELO NA POLJU, V VRTU IN GOZDU •LOVSKA OPREMA, OPTIKA •ŠIROKA PORABA, AVTOMOBILI •VSE ZA DOM IN DRUŽINO NAJNOVEJŠI DOSEŽKI - UGODNI NAKUPI cd Ph o (M <"1 mum NEMŠČINA z Ljudsko univerzo Kranj na 97,3 FM Radia Kranj vsako sredo ob 20. uri! ru Pred velikonočnimi prazniki Pogovor nadškofa in premiera Sogovornika sta se dogovorila, da se bo čimprej sestala mešana krovna komisija za urejevanje odnosov med državo in rimskokatoliško cerkvijo. ELjubljana, 1. aprila • Pred velikonočnimi prazniki sta se v rostorih vlade srečala predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in ljubljanski nadškof in metropoliti dr. Alojzij Šuštar. Pogovor je bil nadaljevanje reševanja nerešenih vprašanj pravnega položaja rimskokatoliške cerkve. S temi vprašanji se ukvarja mešana krovna komisija cerkve in vlade. Komisija se bo čimprej sestala in pregledala opravljeno delo posameznih podkomisij. Drug drugemu sta zaželela vesele velikonočne praznike in izrazila željo, da bi se politične razmere v Sloveniji čimprej umirile, kar bo dobro vplivalo na blagostanje vseh Slovencev. Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar in mariborski škof dr. Franc Kramberger. - Slika G. Šunk Ljudje večkrat ne slišijo "V imenu katoliške Cerkve je moj predhodnik, pokojni nadškof Pogačnik, znova poudaril, da obžaluje, kar je Cerkev povzročila hudega. Sam sem to tudi ie velikokrat ponovil in poudaril, ampak ljudje tega ne sprejemajo, kakor da nisem nikdar rekel nobene besede. Vedno so isti očitki, kaj je Cerkev počenjala, kaj počenja danes, kako hoče priti do oblasti in imeti čim več vpliva, ko si Cerkev po iskrenem prepričanju škofov in duhovnikov prizadeva za oznanjevanje evangelija in izvrševanje naloge, ki jo ima od Boga," je dejal dr. Alojzij Šuštar. Nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar je v pogovoru za nedeljsko Republiko med drugim dejal, da si zeli Slovenijo poštenih ljudi, ki drug drugega spoštujejo in najprej sami izpolnjujejo tiste etične norme, ki so za osebno, družinsko in javno življenje nujno potrebne. Moralni razpad v slovenskem narodu je žal zelo velik, zato bi želel predvsem, da bi dobili spet moralno zdrav narod: javne delavce v politiki in gospodarstvu, v vzgoji in šolstvu, da bi dobili poštene ljudi v zasebnem življenju, v družini. Druga nadškofova Želja je odkrivanje smisla življenja, ker nekateri res ne vidijo drugega smisla kot imeti čim več, uživati Čim več, imeti čim več oblasti in se ne meniti za ničesar drugega. Tako razumevanje človeškega življenja mora nujno pripeljati do razočaranja, je povedal med drugim dr. Alojzij Šuštar. Danes je toliko mladih razočaranih prav zato, ker jim nihče ne odkriva smisla življenja in tudi sami ne vedo, kje bi ga iskali. Glede odnosa do preteklosti je dejal, da bi moral vsakdo priznati svoj del odgovornosti, svoj del dobrega, pa tudi svoj del krivde. Nihče ne more trditi o sebi, da je popolnoma nedolžen. • J.Košnjek Vaša hišna številka in Gorenjski Mas Vsak tečem ENA SREČNA DRUŽINA VEČ še danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223-111, če je v časopisu objavljena Vaša hišna številka. Nagradna igra, ki družini s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni težka: nekoliko boli podrobno prelistajte časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + Številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna družina več". Ker pa je možno, da je hišno številka npr. na večdružinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz-naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, c...), bo sreča V družini odvisna tudi od hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pra\ilih in prvi pokliče v uredništvo, prejme nagrado. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor sprejema zakone s področja pravosodja Pomembna bo tudi sodnikova preteklost Poslanci so že sprejeli zakon o delovnih in socialnih sodiščih in zakon upoštevata tudi krivice oziroma napake iz preteklosti. o sodniški službi. Ob* Ljubljana, 5. aprila - Ta teden se do nadaljevala 19. seja državnega zbora. Pričakovati je, da bo glede na sklep državnega zbora poslancem spregovoril predsednik republike Milan Kučan, glede novih razmerij v vladni koaliciji z odho-dom Janše in njegovih socialdemokratov pa je vprašanje, kdaj bo glasovanje o novi ministrici za delo, družino in socialne zadeve Rini Klinar-jevL V tretji obravnavi pa je bil sprejet zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Delovna sodišča bodo odločala o individualnih delovnih sporih glede sklenitve, obstoja in prenehanja delovnega razmerja, o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja, o pravicah, ki izvirajo iz industrijske lastnine, o pogodbah o delu, med organizacijo oziroma delodajalcem in učencem ali študentom glede kadrovskih štipendij in začasnega ah občasnega dela, prav tako pa tudi o kolektivnih delovnih sporih med strankami kolektivne pogodbe, glede pristojnosti v kolektivnem pogajanju, o zakonitosti stavke in o sporih, ki izvirajo iz zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju ali se nanašajo na ugovore glede dela sveta delavcev, spore med vodstvom in svetom delavcev in podobno. Socialna sodišča pa bodo odločala in razsojala o sporih iz socialnega področja (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, beneficirana delovna doba, vključevanje v prostovoljno zavarovanje, priznavanje in dokup delovne dobe, zdravstveno zavarovanje, izplačila za primer brezposelnosti, družinski in socialni prejemki). Najvišje delovno in socialno sodišče bo Višje sodišče v Ljubljani. Delovna in socialna sodišča prve stopnje bodo v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru, vsa ta sodišča pa bodo imela svoje oddelke. V Kranju bo oddelek za območje sodnih okrajev Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Z dnem uveljavitve tega zakona Nova organizacija sodišč V državnem zboru je tudi predlog zakona o sodiščih. Prinaša številne novosti. V Sloveniji bomo imeli okrajna, okrožna, višja in vrhovno sodišče. Na Gorenjskem naj bi imeli okrajna sodišča na Jesenicah, v Kranju za Kranj in Tržič, v Radovljici in Škojji Loki Okrožno sodišče naj bi bilo v Kranju, višja sodišča pa v Celju, Kopru, Ljubljani in Mariboru. Sodno okrožje Kranj bo sodilo pod višje sodišče Ljubljana. Dr. Jože Pučnik in socialdemokratska stranka sta najostreje zahtevala, da sodniki, ki so imeli opravka s političnimi procesi, ne bi smeli opravljati sodniške funkcije. Pravo je bilo zlorabljeno v najmanj 400 primerih, ki jih je doslej ugotovilo vrhovno sodišče. Državni zbor je deloma ugodil Pučnikovi zahtevi. prenehajo delovati sodišča združenega dela, sedanji sodniki pa do izvolitve na trajno sodniško funkcijo postanejo sodniki novih delovnih in socialnih sodišč. Zakon prav tako dovoljuje, da se v enem letu lahko obnovijo postopki pred delovnimi in socialnimi sodišči za primere, kjer so bili posa- mezniki oškodovani zaradi moralnopolitičnih kvalitet. Zakon o sodniški službi )* bil prav tako sprejet v drž8' nem zboru. Na osnovi ustav je sodniška funkcija trajn* Ereneha pa lahko v prime/1?: i jih določa zakon. Sodg mora biti star najmanj 30 K • Zakon določa pogoje nap^ dovanja in pogoje za °^\\t aliokrožne sodnike ter sodni* višjega in vrhovnega sodi&f Prosta sodniška mesta razp>s ministrstvo za pravosodl6 Kandidate izbere sodni sv*| in jih predlaga v izvoli1^ državnemu zboru. Sodnik namreč v službenem raztnf1). z Republiko Slovenijo. Soj' nike bo državni zbor ^ enoval po prenehanj sedanjih mandatov. Vendar državni zbor pri tem zaosP merila. Sprva je bilo predla? no, da nobenemu od sodnj*0' ki je sodeloval v polittcn procesih, v katerih soj" kršene temeljne človekov pravice in svoboščine, ne rt podaljšali mandata. V tretje" branju zakona pa je »}. sprejeta milejša tormulac'J ■ da nobenemu sodniku, ki i sodil ali odločal v preisko** ni h ali sodnih postopkih katerih so bile s sodbo krs*0 temeljne človekove pravi«* svoboščine, ne bo mot°j S(»daljšati mandata. 0 [ošnjek STRANKARSKE NOVICE i [STRANKARSKE NOVIC* Slovenski krščanski demokrati Združena lista naj odide iz vlade Ljubljana, 5. aprila - Slovenski krščanski demokrati so odločeni, da bodo v primeru nadaljnjega sodelovanja Združene liste v vladi izstopili iz sedanje koalicije. Vendar stranka ne namerava nastopati ultimativno, saj je sedanja vlada marsikaj dosegla in bi jo bilo po dobrem letu škoda rušiti. Moraliziranje na temo levice m desnice je odveč. Volilni rezultati so legitimni in jih ni mogoče spreminjati, zato je boljše iskati načine sodelovanja. Odhod SKD iz vlade bi politična razmerja v Sloveniji še bolj zaostril, je menil na časnikarski konferenci predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle. • J.K. Socialdemokratska stranka Slovenije Izstop iz koalicije se je že zgodil Ljubljana, 5. aprila • Socialdemokratska stranka Slovenije je dejansko z odstavitvijo Janeza Janše že izstopila iz vladne koalicije, čeprav bo svet stranke uradno potrdil izstop ta teden. Vse sile bodo usmerili v utrditev stranke, ki zadnje mesece in dneve dobiva veliko novih članov, in v sodelovanje s strankami slovenske politične pomladi. Zagovarjali bodo tudi zavezništvo s krščanskimi demokrati, vsaj na lokal n i ravni, če že na državni ravni to zavezništvo ne bo možno. Janez janša je med drugim tudi menil, da je izstop Združene liste iz vlade že dogovorejen med dr. Drnovškom in Milanom Kučanom, dr. Drnovšek pa naj svojo načelnost pri uveljavljanju odgovornosti uveljavi tudi pri finančnem ministru Gaspariju glede zadeve Optimizem. V sedanjih političnih razmerah utegnejo največ zgubiti krščanski demokrati, zato so možne predčasne parlamentarne volitve. • J.K. Premier pisal predsedniku Slovenske ljudske stranke Ogorčenje zaradi podpore demonstrantom Ljubljana, 31. marca - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je predsedniku Slovenske ljudske stranke in državnoz-borskemu poslancu Marjanu Podobniku napisal javno pismo, v katerem graja nekatere njegove metode na dan, ko je bila v državnem zboru na dnevnem redu razrešnica obrambnega ministra Janeza Janše. V njem pravi, da načeloma ni nič narobe, če je Marjan Podobnik kot predsednik ene od parlamentarnih strank soorganiziral javno zborovanje pred parlamentom. Narobe pa je, če neka parlamentarna stranka skliče svoje pristaše pred parlament v času njegovega zasedanja z očitnim namenom, da bi zbrana množica prestrašila poslance drugih strank in vplivala na njihovo odločitev. Premier dr. Drnovšek nadalje piše: Gospod Podobnik, med "mitingom vpodporo Janši" ste bui nekaj časa med demonstranti in jih podžigali k vztrajanju pri njmovih zahtevah, nekaj časa pa v parlamentarnih klopeh in ste se v svojem nastopu sklicevali na podporo ljudi, ki ste jih sami pripeljali pred parlament. Pri tem ste si celo dovolili preprice poslance drugih parlamentarnih strank, naj gredo na dat« pojasnjevat svoja stališča. Sprašujem vas, ali se sploh zavelu^ kaj bi se zgodilo, če bi tudi druge stranke spravile svoje Ijuf" $ cesto. Čemu potem imamo parlamentarno demokracijo,, *rpf, zato, da bi stvari reševal parlament, ne pa množica na ulici- ^ Drnovšek ugotavlja, da je pritisku z ulice na svoj način ooto.^% tudi javna RTV z mešanjem slike iz parlamenta in izpred OJ fy Vendar ie državni zbor opravičil svoje poslanstvo in pok*2 smo zrela demokracija. Če vam je res kaj do demokracije, V°m upam, da se boste v prihodnje vzdržali dejanj, ki v teIIj.0r-nasprotujejo pravilom parlamentarne demokracije. Ulična t ^f0 ovanja v obliko tako imenovanih mitingov resnice so nam d° znana iz bližnje preteklosti, je zapisal premier. Liberalna demokracija Slovenije Premier je ravnal prav Ljubljana, 31. marca - Svet Liberalne demokracije Slovy podpira postopke predsednika vlade in poslanske skupin® afere Smolnikar in zamenjave obrambnega ministra, liberalne demokracije je okrepil sredinsko opcijo v Nastat* sloveJJ, politiki, zato velja ohraniti tudi razmerje sil v vladi. Z^drUS^ vladnima strankama so potrebni vsebinski in programski vori. Koalicijski pogodbi je treba pretehtati zaradi .tz°^^ politični polarizaciji. LDS zadovoljna ugotavlja, da tudi krsc81 „ demokracija sprejema sredinsko usmeritev in odklanja P°'jkP polarizacijo, ki jo želijo vsiliti nekateri drugi politični dejav^ i parlamentu in zunaj njega, pravi izjava sveta LDS. • J«*« Sodelovanje strank politične desnice Skupno na lokalne in državne volitve J Ljubljana, 2. aprila • Predstavniki narodnih demokratov Vi krila Slovenskih krščanskih demokratov, socialdemo**JjU ljudske stranke in zelenih so se dogovorili za P4?'^ sodelovanje in za skupen nastop na lokalnih in državnozD p volitvah. Za soboto napovedujejo zborovanje pod gesi0 il demokratično Slovenijo - brez korupcije. Gre za program* ^\ politično koalicijo oziroma blok, v katerega nameravajo P0^" tudi krščanske demokrate, vendar ti utegnejo najverjetneje ^ v vladni koaliciji skupaj z liberalno demokracijo. ,PaD\jtva'1 koalicije so prepričani, da bodo zmagah na prihodnjih v0.^\ Delovati nameravajo skladno s pravili demokratične a-$$ pomagali pa si bodo tudi s protikorupcijsko ligo, ki bo 'e^ej(ii'1 pritisk javnosti, vanjo pa se vključuje vedno več Slovencev. Nova koalicija je v parlamentu manjšinska, ^ računa na okrepitve, predvsem s strani tistega dela kr»' vv demokracije, ki nasprotuje sodelovanju krščanskih demoKr ^ (EdDIRIEMSIKlI GLAS Uredntika politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjske. Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencins Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: mema mi, ivranj i mi; rouje ustanovitelj m lzaajaicij. ; UrednlJtV0> naročnine, oglasno trženje: Zoisova L Kranj, telefon: 223-111, telefac 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uj^«:r Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni Časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. ___ KRANJ _ — Za socialna stanovanja je veliko več zanimanja kot za profitna Za profitna stanovanje le dvanajst prosilcev Dvajset stanovalcev občinskih stanovanj kljub večkratnemu pozivu še vedno ni podpisalo najemne pogodbe. Udovljica - Občina Radovljica je z »T^J^^eTonZ^zalS zakona poslala lastnica 1171 stanovanj. 749 ftfclSjSfi 0 Janovanj postopki se ^^.^^^^^^ denacionalizaciji verjetno morala vrniti l»W»«W "gJJta 596 snovanja, ki niso bila odkupljena, j«doslej sMemia najemnih pogodb. Skleniti bf jih mo^J^iJ2H* stanovalci, ki pa sc kljub večkratnemu pozivu izmikajo poopisu Občina je lani oddajala v aajem neprofitna stanovanja le v.primerih, ko je morala izpolni zakonske obveznosti. Na razpis za najem petih socialnih stanovanj v Noyi vasi, Zapužah, >yopi in Radovljici se je prijavo 93 prosilcev. Upravni organ je skupaj s komisijo, v kateri sta bdi tudi predstavnici Centra za socialno delo Radovljica, zaradi razliČnih razlogov, predvsem pa zavoljo preseganja dohodkovna cenzusa, zavrgel 24 vlog, na občinsko listo pa je uvrstil 69 upravičencev, od katerih je februarja petim izdal sklepe o najemu stanovanj. Januarja je bil tudi razpis, s katerim želi občina oddati v najem štiri Erofitna stanovanja na Gorenjs-i cesti v Radovljici. Na razpis se je odzvalo dvanajst kandida- tov, od katerih sta dva že razpisnem roku zavrgla vlogi, dva pa sta se odpovedala najemu že potlej, ko sta bila izbrana. Ža zdaj sta oddani le dve od štirih profitnih stanovanj, za katera je po sklepu občinskega izvršnega sveta treba plačevati glede na opremljenost in lokacijo od štiri do šest mark najemnine za kvadratni meter. Novoustanovljeni stanovanjski sklad je v prvem letu delovanja razpisal za 48 milijonov tolarjev posojil. Na razpis se je odzvalo 95 prosilcev, od katerih jih je približno tri četrtine tudi dobilo posojilo. Štiri petine denarja so namenili za nakupe stanovanj in novogradnje stanovanjskih hiš, petino pa za večja vzdrževalna dela in za prenovo. Občani bodo morali denar vrniti v petnajstih letih po štiriodstotni realni obrestni meri. Občina je lani s sredstvi, zbranimi s stanovanjsko najemnino, od Knjigoveznice kupila v njs Radovljici tri stanovanja, od katerih bo najmanjše socialno, srednjeveliko neprofitno in največje profitno. Letos program gradnje predvideva pridobitev stanovanj v stanovanjskem bloku v Prešernovi ulici v Radovljici, v Vili Almira Radovljica, v nekdanji bolnišnici na Ribenski cesti na Bledu in v stanovanjski 'bi m rinjski zdaj, bo denarja dovolj le za obnovo stavb na Prešernovi 13 in IS v Radovljici, v katerih bi namesto sedanjih osmih pridobili osemnajst stanovanj, stanovanja naj bi namenili za izpolnitev zakonskih obveznosti občine, za reševanje socialnih primerov in za reševanje stanovanjskih problemov mladih družin. • C Zaplotnik stavbi na Mencingerjevi 7 v Bohinjski Bistrici. Kot kaže za ^ Skofji Loki določili najemnine za občinska stanovanja Trikratni profit pri neprofitnih stanovanjih ||k<%loška vlada določila štirikrat višje profitne najemnine od neprofitnih. J a Loka, 4. aprila • Po dveh odločanjih o tem, na kakšni ravni - izvršnem svetu v Škofji MUnln JBJ0®11' najemnine, so se na izv vzamf:„ , _**a za izhodišče pri določanju vrednosti stanovanja 8t^eJ° 2,5-krat višji znesek,* kot je to določeno za neprofitna polovi^'"''8 m na*° *a^° dobljeno najemnino povečajo še za novanja. V obeh primerih so sicer upoštevali metodo določanja vrednosti stanovanja, kakršna je bila z novim stanovanjskim zakonom določena za ugotavljanje vrednosti družbe- ^otno pri določanju najemnin Profitna in neprofitna stanova je le upoštevanje določila, S ?aJ najemnina doseže (na lclni ravni) 2,9 odstotka vred-stanovanja, medtem ko ^stvene razlike nastopijo pri na«nu določanja vrednosti sta- nih stanovanj j>ri prodaji, razli- Ea je v vrednosti upoštevane e. Pri neprofitnih stanovan- jih se vrednost te točke, ne glede na inflacijo, že nekaj časa ne spreminja in znaša 129,13 tolarja, za določitev profitnih najemnin pa so vzeli tolarsko protivrednost 4 nemških mark. Končni učinek • pri izračunu so upoštevali tudi 50-odstotno povečanje profitnih najemnin glede na neprofitne, je ta, da so po takem izračunu profitne najemnine za štirikrat višje od neprofitnih. Samo za primer na Mestnem trgu v Škofji Loki naj bi znašala profitna najemnina od 2 do 4 mark na kvadratni meter mesečno. Kako pri tem zaobiti zakonsko kvalifikacijo, da se najemnine, ki so za več kot polovico višje od neprofitnih, ocenjujejo kot oderuške, na seji ni bilo pojasnjeno, odziv na skorajšnji razpis stanovanj (na Mestnem trgu sta na razpolago dve stanovanji - 94 in 55 kvadratnih metrov) pa bo pokazal, kako realna so pričakovanja, da bi za tak denar stanovanja lahko oddali. • Š. Ž. Mi ani o poročilih gorenjskih inšpektorjev i----------o-----j----------r------j Kljub ukrepom nekateri susmarijo naprej prej* Kasnega sveta bi radi odgovore, kdaj bodo odpravili nekatere nedovoljene dejavnosti »ivalcev. ^5 pekcijskih služb, ne bo od tega nobene koristi, je menil >rila - Dokler bodo v izvršnem svetu samo poslušali "te* Srn* tat&al na seJ* PrcJšnJ* torek. Ugotovil je, da se inšpekcije v Trii?« Xav2emaJ° za reševanje ekoloških problemov, ki jih rudi so {gLf ne manjka. Pritrdil pa je še drugim udeležencem seje, ki Va, Sne*V ve* odločnosti inšpekcij pri preprečevanju šušmarst-80 opozorili na nedovoljeno žaganje lesa v Žiganji vasi. GorenLln^ekciJskih služb za Jenih £ 2 J,e lmela lani popoln-Jetovnr; ovnih mest: čeprav ** 4 jJfmeiJavi z letom poprej d°sepii Iavce več, pa šHiiso ^ciJM Polnitve P« ^sokii &,J1- °b razmeroma ^katei* • »^i1 delavcev so zuje, da so inšpektorji opravili na 16 področjih veliko nalog tudi lani, je ocenil Metod Ferbar, pomočnik načelnika UISG. Med razpravo o poročilu gorenjskih inšpektorjev se je predsednik tržiškega izvršnega sveta Frančišek Meglic najprej zelo obre- zanimal za problematiko na raznihzVte ^e ODveznosti urbanističnem področju. Na t§ledih a£°nsko predpisanih vprašanje, kakšne so zakonske »a«.". u.c.mkovitost oviraio možnosti za takojšnje ukre- sistemi-a zlasti v Pri "VJJ za«t~ :,7-»«"iiww ovirajo ^ivan?1 PredPis'. dolgo 5Prenosn£ ?Prernembe občin s<*n0 P."stoJnosti na državo. zaJetno poročilo doka- panje proti črnograditeljem, ie dobil le ta odgovor, da inšpekcije še nimajo v rokah izvedbenih aktov, za izvedbo rušitev pa bi potrebovali tudi sklenjene koncesije s podjetji za te naloge. Zato zaenkrat izdajo le rušitvene odločbe za nedovoljene objekte, nadaljnji postopek pa bo stekel po ureditvi prej omenjenih težav. Po splošni kritiki na račun mile kaznovalne politike pri odkritih primerih šušmarstva -zaposlovanje na črno najbolj "cveti" v gostinstvu - je izbil na površje že star, a še vedno nerešen problem nedovoljene obrtne dejavnosti. Gre za raz-žagovanje lesa na zaščiteni kmetiji v Žiganji vasi, kjer gre za neodobreno spremembo namembnosti zemljišča in poslovanjem brez potrebnih dovoljenj. Čeprav so lastnika že večkrat obiskali inšpektorji in je bil zaradi nedovoljene dejavnosti že kaznovan od sodnika za prekrške, s to dejavnostjo nadaljuje še naprej. Zaradi takih razmer so člani tržiškega izvršnega sveta terjali konkretne odgovore, kaj bo inšpekcija storila za dokončno odpravo tega problema in njemu podobnih postopkov. Tudi pri poročilu vodnogospodarske inšpekcije, ki se je zdelo Janezu Smidu preveč suhoparno, so zeleh več pojasnil. Glede na perečo ekološko problematiko, ki se kaže tudi v onesnaženosti Tržiške Bistrice, bi radi zvedeli, kako delujejo že postavljene tovarniške čistilne naprave in kateri obrati so še brez njih. Ker bodo inšpekcijsko poročilo obravnavali na zasedanju skupščine 25. aprila, bi radiodgovore na zastavljena vprašanja od Uprave inšpekcijskih služb Gorenjske vsaj do takrat. • S. Saje S^retarjema plačilo nadur ne pripada? Župan se jezi na izvršnika ^onh občanov. Svt&i aDrUa * ° »em je kranjski župan Vltormir Gros seznanil tote*1* v 1- JprihT/Pa ni šlo za prvoaprilsko šalo. In J e^g-Pong žogfca v znano slabih odnosih med županom četrtka opoldne. Orehar ni niti odgovoril. Počakal sem do enih, nato pa o tem obves- "»^uSeriniL- 1 o t I.IUUIU »hi/mi ----—-----K--------7---I—------ — ^osom ..-TT001 "anjske vlade sta občinska sekretarja, ki sta se z tal državni zbor in vlado *tefih sn i vala ZD°rov občanov v krajevnih skupnostih, na Zaradi tega v Ljubljano tudi Ede ao,OCaH referendumska območja za nove občine. nisem poslal gradiva za določi- ° °i„S.ekre.tarJev si je tako s, bi i svezi Čane marca, ker ie ^ihm-r^fakonoreferen >nGrosdK8Ul,Kot Pravi nLadUre v bl. morale biti vse r,0fi iznlJxVezi 2 omenjenimi n° »a oVno bll° deI° opravlje-- ^snovi zakonske prisile. območja Torej izplačilo izjemnih nadur ne zapade pod določbo kvote 20 nadur na mesec. "Predsedniku izvršnega sve-ta Petru Oreharju sem poslal zahtevo, da morajo biti nadure izplačane vsem, Id so delali zunaj delovnega časa, torej tudi sekretarjema, in to do tev referendumskih območij, kot terja zakon, priložil sem samo skico. Če nadure ne bodo izplačane, bom ljudi, ki sem jih prosil za sodelovanje, plačal sam, iz lastnega žepa, dokumentacijo pa uničil," pravi Vitomir Gros, ki obnašanje izvršnika ocenjuje kot arogant- no, nizkotno, nedopustno. Toliko bolj, ker so bile ob zadnjih volitvah plačane nadure tudi funkcionarjem. Pred zbori občanov sem vprašal Jožeta Javornika in Karla Erjavca, kako je z denarjem. Oba sta zagotovila, da denar je in da bodo vsi računi poravnani Gradivo za določitev referendumskih območij smo imeli pripravljeno, usklajeno po željab občanov, že teden pred rokom." • H. Jelovčan 33. mednarodni sejem kmetijstva in gozdarstva Nadaljevanje in potrditev tradicije Na razstavišču Gorenjskega sejma v Kranju se bo v petek, 8. aprila, začela že 33. mednarodna kmetijska in gozdarska sejemska prireditev. Kranj, 4. aprila - Letošnji 33. mednarodni sejem kmetijstva in gozdarstva v Kranju, ki bo trajal do 15. aprila, bo potekal z različnimi spremljajočimi prireditvami, posvetovanji, predstavitvami, razstavami in praktičnimi prikazi v znamenju nadaljevanja in potrditve tradicije prvega kmetijsko gozdarskega sejma v Sloveniji. Na njem bo sodelovalo, kot so napovedali prireditelji na novinarski konferenci, 770 domačih in tujih razstavljalcev, odprl pa ga bo minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun. Med razstavljala jih bo največ s kmetijsko mehanizacijo, prehrambenimi izdelki in izdelki za široko porabo z domačo obrtjo ter gozdarskim programom. Med posebnostmi sejma bodo ponudbe kmetij s turizmom in prehrano, predstavitvijo naravne in kulturne dediščine, svetovalno kmetijsko službo, nasveti in degustacijami. Že prvi dan, takoj po otvoritvi bo okrogla miza o kmetijstvu, gozdarstvu in pripravi lovske zakonodaje. V soboto pa bo na sejmu dan lovcev, ki se bo začel s posvetovanjem o prometu in divjadi, okroglo mizo o izobraževanju lovcev in predavanjem o lovskih psih ter predstavitvijo posameznih lovskih pasem. Na sejmu bodo sodelovale tudi srednje in strokovne poklicne šole s predstavitvijo programov in dejavnosti. Še posebno zanimiv pa bo prikaz izdelave mlečnih izdelkov srednje mlekarske in kmetijske šole Kranj v nedeljo. Posebno predavanje bo tudi o novem pravilniku o vrednotenju klavne kakovosti goveda, ki bo v ponedeljek dopoldne. Torek na sejmu pa bo Gozdarski dan, na katerem bo med drugim Belinka predstavila novo sredstvo za uničevanje lubadarja. Republiška uprava za pospeševnaje kmetijstva in Kmetijski zavod Ljubljana pa bosta v sredo pripravila okroglo mizo o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. V okviru sejma pa bo tudi več razstav: Vtisi z lovišča Jurija Mikuletiča, Lovski motivi Janeza Justina, posebna lovska razstava Zveze lovskih družin Gor-nejske, srednjih in strokovnih šol Slovenije in razstava Varujmo gozdove, ki io bo pripravilo Splošno združenje kmetijstva in gozdarstva Slovenije. Sejem s široko in pestro ponudbo po sejemskih cenah bo vsak dan odprt do 9. do 19. ure. • A. Ž. Letos bo v programe javnih del vključenih 39 brezposelnih Sprejetih štirinajst programov, zavrnjeni trije Kranj, 5. aprila - Občinska vlada je v sredo obravnavala letošnje Erograme javnih del. Gre za štirinajst programov, zvečine umanitarne narave, v katere bo vključenih predvidoma 39 brezposelnih ljudi. Republiški odbor za izbor javnih del je za letos dobil kar 783 programov javnih del iz 62 občin, vanje naj bi bilo vključenih 5258 brezposelnih. Za uresničitev vseh programov bi potrebovali 1,3 milijona tolarjev republiškega denarja. Vsota, ki je na voljo, pa je razpolovljena, kar pomeni, da je odbor nekatere programe črtal, pri nekaterih pa oklestil bodisi število udeležencev ah čas trajanja. Tako so bih za kranjsko občino črtani trije programi, in sicer vzdrževanje javnih poti v krajevni skupnosti Šenčur, čiščenje bregov rek in nabrezin v okviru Vodnogospodarskega podjetja ter program SGP Gradbinec. Vsi ti programi so bili sprejeti že lani. Med štirinajstimi letos sprejetimi programi so zvečine novi, pri štirih gre za podaljšanje, eden (anketiranje podjetij in obratovalnic v okviru projekta mreža delovnih mest) pa je republiški in ga bodo speljali v vseh občinah. Nosilci sprjetih programov so Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Center za socialno delo Kranj, osnovna organizacija RK, Gozdno gospodarstvo, Mercator KŽK Kmetijstvo, Turistično društvo Kranj in dom starejših občanov Preddvor. Iz proračuna občine Kranj bo šlo za letošnje programe javnih del 3,1 milijona tolarjev. • H. Jelovčan Turistična taksa za ureditev prometa Jesenice, 4. aprila - Ko so na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta obravnavali poročilo Policijske postaje Jesenice in mejne policije Kranjska Gora, so med drugim v razpravi poudarili, da so predvsem ceste v jeseniški občini izredno slabe. Polno je udarnih jam, ki ogrožajo varnost v prometu, zato so posneli kar štiri filme, da so pri upravljavcu cest Cestnem podjetju dosegli, da so se odločili, da je treba ceste popraviti. Na samih Jesenicah je poseben problem parkiranja in Jrometa v centru 2, niti en cestni prehod od Plavža do avornika pa ni urejen tako, da bi cesto lahko varno prečkali tudi invalidi. Tudi v Kranjski Gori si želijo, da hrupni mopedisti ne bi motih gostov, zato so predstavniki iz Kranjske Gore poudarili, naj se ureditev tega problema in problematika parkiranja po tem turističnem središču uredi tudi s sredstvi iz turistične takse. Problematika mladoletnih prstopnikov je že znana, saj povzročajo vedno več problemov, prekrškov in kaznivih dejanj. Zaskrbljujoče pa je, da se starostna meja mladoletnikov, ki pridejo navzkriž z zakonom, vedno bolj znižuje. Policisti pa pravijo, da izsiljevanja med mladoletniki, o katerem se je pisalo, ni zaslediti, se enkrat več v primerjavi z lani pa je bilo napadov na policiste. • D.S. SUPER POPUSTI V APRILU! Pokličite TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Bgjjjjg 81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 Denar za ceste Podražitev bencina in naftnih derivatov je bila razložena z začetkom uresničevanja programa izgradnje avtocest v Sloveniji. S tem, z gradnjo avtocest namreč, smo torej prestopili prag, ko naj bi s tovrstnimi prometnimi povezavami bili čez čas bolje in predvsem trdneje povezani in vključeni ter enakovredni Evropi. Gre seveda za tisti del prometne vezi, za katero ocenjujemo, da je gospodarsko najbolj nujna, utemeljena, perspektivna in rentabilna. Ob sedanji podražitvi bencina in poudarku in utemeljitvi, kako pomembne so v tem trenutku avtoceste za Slovenijo, ni manjkala tudi pripomba, da bomo hkrati poskrbeli tudi za vzdrževanje obstoječih regionalnih in magistralnih cest v Sloveniji. Čeprav je pripomba, ali pa recimo kar ugotovitev, utemeljena, pa glede na stanje tovrstne cestne infrastrukture danes vseeno zaskrbljuje dosedanja praksa. Ob tem, da imamo še kar nekaj kilometrov neasfaltiranih magistralnih in regionalnih cest, je promet tudi na asfaltiranih v zadnjih letih naredil svoje. Če ne drugega, so tudi asflatirane magistralke in regionalke v dobršnem delu potrebne že temeljite prenove ali vsaj asfaltne preplastitve. Tovrstni program pa za zdaj ni prav nič natančno opredeljen. Dokler bomo slabo in marsikje ie kar nevzdržno stanje reševali in urejali tako, kot ga ponavadi rešujemo in urejamo zdaj, da v vrhu "iščejo" takšne ali drugačne formalne razloge, ki ne dovoljujejo del in na ta način potem ob koncu leta ugotovijo, da je leto pač mimo in bo odsek prišel na vrsto prihodnje leto, bomo le na papirjih in z željami ugotavljali, kakšna bi morala biti ta ali ona cesta, ta ali oni odsek. Papirnato ugotavljanje pa bi za številne sedanje ceste že lahko pristalo v košu, razen če umni načrtovalci reševanja sedanjega stanja ne načrtujejo spet nove podražitve bencina. • A. Žalar Planinska razdvojenost Kranj, 4. aprila - Ocene, ki se po nedavni skupščini Planinske zveze Slovenije slišijo, so, da skupščina ni odgovorila na nekatera ključna vprašanja. Morda ne gre niti toliko za odgovor, kako je z narodnimi parki in koliko jih v resnici imamo v Sloveniji, kako je in bo v prihodnje z ekspedicijami, odpravami, gorsko reševalno službo, varstvom okolja... Sodeč po razlagah in razmišljanjih gre lahko tudi za svojevrstno razdvojenost v planinskih vrstah. Med najbolj Eolemičnimi je tako vprašanje, kako je pravzaprav s planins-im premoženjem, za katerega danes slišimo ocene, da je bilo 1946. leta nedomekratično dodeljeno Planinski zvezi, danes pa se ta centralizem nadaljuje in marsikje ugovarjajo takšnemu avtomatizmu. Očitki letijo tudi na nedorečenost organiziranosti in organizacije v primerjavi z regijami. Vsekakor bo moralo slovensko planinstvo začetim utirati nova pota. Če ne drugo, jih bi veljalo vsaj začeti čimprej pomlajevati. Stara so sicer uhojena, vredna razumevanja in upoštevanja izkušenj, vendar držati se jih, kot pravimo, pijanec plota, je nenazadnje lahko tudi nezanesljivo, posebej še, ker so na nekaterih pomembnih točkah postala preveč razdvojena. Prav na takšnih točkah pa je za nadaljevanje potreben temeljit premislek. • A. Ž. KRATKE GORENJSKE Pomladansko čiščenje Škofja Loka - Sekretariat za prostor in okolje v občini Škofja Loka se je odzval pozivu Turistične zveze Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor, da se ta mesec v letošnjem letu organizira pomladansko čiščenje okolja. Osrednji akciji bosta 16. in 17. aprila, kot rezervi pa so opredelili 9. in 10. april. Za organizacijo so zadolžene krajevne skupnosti v občini, v akcijo pa naj bi se poleg šolarjev oziroma krajanov vključile tudi ribiške in lovske družine, planinska društva, taborniki in turistična društva. Strokovno pomoč bo nudilo tudi Vodnogos- Eodarsko podjetje Kranj, za dovoz pa naj bi poskrbelo podjetje unos Kranj. Komunalno podjetje Škofja Loka bo komunalne odpadke odvažalo na komunalno deponijo, ki bo odprta tudi za druge uporabnike ob delavnikih od 7. do 15. ure. Povsod, kjer bodo v akcijah odkrili nova divja odlagališča odpadkov, naj o tem obvestijo sekretariat za okolje in prostor v občini Škofja Loka. • A. Ž. Proslava v Čirčah Čirče - V krajevni skupnosti Čirče v kranjski občini se v organizaciji zveze borcev pripravljajo na razvitje novega prapora. Svečanost bo pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti 27. aprila. Razvitje prapora so s spominskimi trakovi že podprli krajevna skupnost, Zvezda Kranj, Gorenjske Mlekarne Kranj in Živila Kranj. 27. aprila pripravljajo tudi bogat kulturni in zabavni program. • (ip) Podjetje Kompas hoteli Kranjska Gora, Borovška 100, objavlja prosta delovna mesta za nedoločen čas s polnim delovnim časom POSLOVNA TAJNICA Pogoji: - VI. stopnja izobrazbe ekonomske, organizacijske smeri - izkušnje: najmanj pet let delovnih izkušenj - aktivno znanje najmanj enega tujega jezika - znanje dela na računalniku VEČ NATAKARJEV Pogoji: - IV. ali V. stopnja izobrazbe - tri leta delovnih izkušenj - izpit iz higienskega minimuma Kandidati naj pošljejo pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: PODJETJE KOMPAS HOTELI, Kranjska Gora, Borovška 100, 64280 Kranjska Gora. Ceste, vodovodi, kanalizacija... v škofjeloški občini letos Tretjina denarja bo šla za dolgove Danes bodo v Skorji Loki izbrali izvajalce za letošnje urejanje krajevnih in lokalnih cest Samo za "asfalterski" program naj bi letos porabili 150 milijonov tolarjev. Škofja Loka, 4. aprila - Ob tem, ko za leto 1993 velja v škofjeloški občini ocena, da so predvsem na cestah in vodovodih naredili, kot že dolgo ne toliko, kaže, da letošnji program ne bo nič manjši. Strokovni sodelavec za komunalno infrastrukturo v občini Škofja Loka Miha Bizjak ocenjuje, da želja in pripravljenosti za asfalterska, vodovodna in kanalizacijska dela ni nič manj. Lahko bi celo ugotovili, da občinski proračun težko sledi pripravljenosti na podlagi sprejetih meril za sofinanciranje in lastno udeležbo po krajevnih skupnostih. Nekateri v občini pravijo, da odseke od načrtovanih, so temu krive sedanje priprave "Sprejem proračuna za letos na novo lokalno samoupravo, kar gre razumeti z razmišljanjem, da je letos še zadnja ftriložnost, da z občinskim in astnim deležem v sedanji obči- že sredi januarja je prav gotovo ugodno vplival na načrtovanje letošnjih akcij po krajevnih skupnostih. Trenutno povsod oblikujejo finančne načrte in ni naredijo čimveč. Zato so se dogovorjajo o sofinanciran- program v občini, preden je ju uporabnikov oziroma kraja- občmska skupščina 17. januarja nov. V torek pa bomo na sprejela občinski proračun za podlagi ponudbe za letošnji letos, sprejemali pod precejšnji- program izbrali tudi izvajalce, mi pritiski. Ob velikih željah in V "igri" so trije in sicer za pripravljenosti krajev in krajev- Poljansko dolino Primorje Aj- nih skupnosti, da po merilih dovščina, za območje Škofje tudi letos uvrstijo čimveč cest Loke Cestno podjetje Kranj, in drugih naprav v program, so namreč morali najprej "pokriti" lanski dolg, ko so v kar precejšnjem delu krajevnih skupnosti zaradi posojila izvajalcev uredili in dokončali večje cestne V KS žiri so na ta način uredili cesti v Betcovo in Snopkovo grapo, v KS Gorenja vas cesto Cabrače. v Poljanah v Malenskl vrL v Javorjah proti Zgornji tetini, v Logu na Gabrško foro, v DavČi PodmejaČev lonec in Tuškov grič in na Sovodnju v Mrzli vrh. za Selško dolino pa SCT. Sicer Sa gre za program, vreden kar 50 milijonov tolarjev, po katerem naj bi z občinskim sofinanciranjem in lastnim deležem krajev, krajanov, krajevnih skupnosti uredili kar 45 kilometrov krajevnih in lokalnih cest." Med pomembnejšimi cestnimi odseki so: Pot v Skale (KS Žiri), Stara Oselica z obeh strani in sicer povezava z asfaltom od Trebije do Sovodnja (KS Sovodenj in Trebija), Lesko vica (KS Gorenja vas), nadaljevanje proti Golemu vrhu (KS Lučine), Pasja ravan, Vin-harje (KS Poljane), Pstote in Mlaka (KS Javorje), krajevne poti v vasi Brode(KS Log), Bodoveljska grapa,Blegoška cesta (KS Zminec), primestne ulice in Stara cesta - ZD (KS Kamnitnik), nadaljevanje na odseku Predilnica - Lipnica -Suha (KS Trata), urejanje poti in priključkov (KS Godešič), Kovač - železniška postaja, kjer načrtujejo enosmerni promet (KS Sv. Duh), Hrastmca -Selo (KS Škofja Loka mesto), več krajevnih cest (KS Lenart nad Lušo), Dolenja vas -Žablje, Farji potok, Podlonk (KS Železniki), nadaljevanje proti Tuškovemu griču, proti Jurežu, Jemc - Gnvarjev grič (KS Davča). Kar v 18 krajevnih skupnostih pa se bodo letos ukvarjali tudi z vodooskrbo. Načrtujejo izgradnjo ali obnovo kar 28 vodovodov oziroma vodohra-mov. Tako imajo v programu reševanje oskrbe z vodo na primer v Spodnjih Danjah v KS Dražgoše, v Selcih in tudi v krajevni skupnosti Gorenja Pri urejanju komunalne infrastrukture pa je na tretjem mestu kanalizacija. Gradijo jo že v krajevni skupnosti Poljane, pripravljajo pa se na gradnjo v krajevnih skupnostih Žiri, Gorenja vas, Zali Log in v KS Trata. Sicer pa so v letošnjem programu komunalnih del v občini dali poudarek tudi ekologiji. S tem v zvezi pa se med drugim uresničuje program plinifikacije v Škofji Loki, v Železnikih pa načrtujejo nadal- je začetku leta je v ob&rt stekla akcija z Dinosom t* zbiranje kovinskih odpadkov. V teh dneh končujm tako imenovani gT*P*n\ prikaz postavitve posebnih zabojnikov za kovinske odpadke. Postavili jih bodo l Stari loki, na Trati, v Zim Železnikih, Gorenji vasi <* v Poljanah. jevanje toplovoda proti Dašnj1' ci. "Problem, ki ga v občini bojj ali nemočni lahko samo ugotflVjj jamo, pa so regionalne cest?Jtj so v pristojnosti Repujblis*' uprave za ceste. ObČins* skupščina je o njih posebej razpravljala in ob ocenjevanj" razmer na njih ugotovila, da J. škofjeloška občina v primerjaj s Slovenijo na tem podrocj" precej prikrajšana. S teta zvetzi je bil sprejet program občini do leta 1998. Za letos P" načrtujemo in upamo, da " končno urejena in dokonča? cesta Sovodenj - občinska meJ8' v Selški dolini je v program" odsek Bukovica - Praproti^: Pospešeno pripravljamo tu0 dokumentacijo za obnovo 11 odseku Žabnica - Grenc, Kle je po programu predviden obo* jestranski pločnik skozi Sv. D^j V delu pa je pravkar t"? obnova ceste rudnik - Todr**' za katero pa si prizadevamo, d bi ne ostala na sedanjem odsek11 nedokončana." • A. Žalar Športniki v Komendi podpirajo gradnjo Nikdar več ne bo takšne priložnosti "Telovadnico si v Športnem društvu v Komendi in različnih sekcijah želimo že vrsto lc*' Tokrat se nam ponuja priložnost, ki je ne smemo spustiti." Komenda, 4. aprila - "Odločno in enotno se pridružujemo in glasovala za samoprispevek), delež), bi bilo res smešno*,' podpiramo načrtovani program izgradnje telovadnice pri prizidku potem sem prepričan, da lole v Komendi. Prizadevali si bomo, da v pogovoru s krajani bomo pouk telesne vzgoje v pojasnimo, da gre za enkratno priložnost Že zdaj imamo močne šolskem letu 1995/96 že v novi in uspešne sekcije v društvu, telovadnica bo nekaterim športom v telovadnici," je na sestanku s društvu omogočila še večji razcvet. Predvsem pa bo telovadnica športniki poudaril predsednik pripomogla, da bomo v Komendi potem dobili tudi osemletko." Roman Grošelj. ,, . . Predsednik Športnega sponzorstvom reklamami m društva Drago Bricelj pa je podobnimi akcijami zbrati podporo za referendumsko tudi približno toliko denarja, odiočanje in zbiranje denarja izziva ne bi sprejeli... J*eS,L| da časi niso ravno ug«? naklonjeni tovrstni odloči* j Vendar nikdar, kadar smo * -»ili J no«*1' gradili ali delali, niso b»u Takšna so bila sredi tedna razmišljanja članov odbora in sekcij Športnega društva Komenda, ko jim je predsednik sveta krajevne skupnosti Roman Grošelj obrazložil načrtovani program izgradnje telovadnice, o kateri so na zborih krajanov že razpravlja- prepričan sem, da priloži ce jo zamudimo ob nedeUj, kem odločanju, ne bomo h"^ vp? Sirpr na n» vre le vendar bomo tudi od republike in iz občinskega proračuna dobili 48 milijonov tolarjev. Dela sicer ne bo malo, saj bomo morali do 1. septembra letos poskrbeti za s samoprispevkom utemeljil, da so v krajevni skupnosti Komenda že do zdaj vse pomembnejše, tako športne kot druge objekte in pridobitve gradili in zgradili z lastnim prispevkom m delom. "Zdaj, ko se nam obeta prispevek države in občine v vrednosti 600 tisoč mark (če bomo sami prispevali svoj več. Sicer pa ne gre telovadnico, gre za dvor« , v kateri bodo lahko najra*" nejše prireditve. In ne zadnje bo to naša dvorana* nam bo omogočila, da bo imeli jutri potem tudi ose^ letno osnovno šolo. Brez trezne telovadnice Pfl h najbrž nesmiselno rac**11 # jutri na osemletko. A.Žalar Med prizidkom pri šoli in pošto v Komendi nameravajo zgraditi novo telovadnico. O njej pa se bodo odločali v nedeljo, 10. aprila, na referendumu o krajevnem samoprispevku. li dvakrat. Na zborih so tudi podprli zamisel o krajevnem referendumu o samoprispevku, ki bi trajal dve leti. Na ta način bi krajani, ki bi plačevali 2,5 odstotka na mesec od plač, kmetijskega dohodka in pokojnin zbrali 32 milijonov tolarjev. "Zalogaj res ni majhen, saj bi potem morali s dokumentacijo, najugodnejšega izvajalca in nadzor nad gradnjo. Vendar me naloga osebno ne skrbi. Če bo tudi referendum v nedeljo, 10. aprila, uspel (če se bodo krajani-vohvci udeležili glasovanja in če bo več kot polovica vseh vpisanih volivcev v krajevni skupnosti Komenda Kabelski TV sistem v Radovljici Inšpektorja sta potrdila nepravilnosti Radovljica, 3. aprila • Koliko je že zgrajen kabcb^ razdelilni sistem v Radovljici v Cankarjevem naselju ""^g, kako se bo, če se sploh bo lahko, znebil tovrstnega preda*ia* morda niti nI toliko pomembno. Pomembneje je to, da nepravilnosti pri dosedanji gradnji (in po zagotovilih izvaja . oziroma Eltrade, d.o.o^ da je vključenih že 700 gledalce* spremljajo 26 ali 28 programov) v sredo, 30. marca, \&*a ugotovila in potrdila tudi republiška inšpektorja. Gre za to, da je sedanji sistem zgrajen le na osnovi i^&ffii projekta, med ogledom v sredo pa izvajalec tudi ni P^T^a-nobene tehnične dokumentacije, inšpektorja bosta posred o la v presojo pooblaščeni inšpekciji tudi ustreznost re#str£,jo in dovoljenje podjetja Eltrade iz Ljubljane za tovrstno «jo Ugotovila sta tudi, da "črno" gradnjo zdaj obravnav i pristojni občinski organi, potrdila pa sta prav tako strofco^j ugotovitve strokovnjaka Sama štera iz TV Slovenija Od in zveze v zvezi z elektroenergetskim napajanjem stfte ozemljitvami in požarno varnostjo. A'iitf6 Podjetje Eltrade mora zdaj odpraviti, odstraniti in ured i« -6 zadeve, ki so pomembne za varnost ljudi in za oorato--ca0 naprav. Kar pa zadeva prijavo krajevne skupnosti RadoVlJ1 ^ Črni gradnji kabelskega sistema in zapletih v zvezi z njo. ^ inšpektorja ugotovila, da je treba končati vse P°8t0Pr £, ustreznih oziroma pooblaščenih občinskih organih. • Trojčki Katja, Alenka in Marko Cvek iz Tržiča Prvim tržiškim trojčkom je štirinajst let Ko so se pred štirinajstimi leti Cvekovim z Deteljice v Tržiču rodili «*ojČki, je veljalo: to so prvi tržiški trojčki Danes so pridni v šoli in doma, z njimi pa sta zadovoljna tudi starša J*čj 4. aprila - Marko, Katja, £enka - trojčki iz Tržiča, danes g« nirinajst let, so bili pred »taistimi leti v Trži*« ZaM* preseneženJe Bili so prvi tržiški trojčki po mnogo mnogo letih, zato se je w uveljavilo: Cvekovi trije so Prvi tržiški trojčki. In ker so bili prvi, so vzbujali sPlošno pozornost in tudi kar Precej podpore je bilo tedaj. Jfama Manja in oče Pavel sta dobila darila v svojih podjetjih, ^pomoč pa so priskočih tudi Panes so pravi korenjaki, Pridni v šoli in pridni doma. In »e vedno se kar skupaj držijo: Kamor gre eden, gredo še ostali, večino prostega časa pa še vedno preživljajo s staršema. ,.pn Cvekovih na Deteljici, Ner stanujejo, so očitno veliki Obitelji živali: imajo tri zlate nbjce pa dva kanarčka in kužka ^rija, ki je prav zvest čuvaj in jf »tfa nobenih vsiljivcev. Večkrat gre družina na kinološ-*j poligon pa na sprehode, Ppkti pa so vsi veliko v gorah. Na okoliških gorah Tržiča, kjer Preživijo marsikatero soboto in nedeljo. Sicer pa Katja in Alenka radi f'.eteta na livata in krojita, ogrel za rokomet. Marka dobro poznajo tudi tisti Tržičani, ki vsako leto pripravljajo razstavo mineralov, saj vestno pomaga. Marka vse zanima in ni se še odločil, kaj bi v življenju rad delal. Katja se je najprej navduševala, da bo medicinska estra, nato pa je po obisku v Zdravstvenem domu njena vnema rahlo popustila. Cvekovi trojčki še čisto natančno ne vedo, kaj bodo postali: že zdaj pa se jim vidi, da bodo delo opravljali vestno in pridno, tako, kot so bih tudi vzgojeni. In ker so bili sami bolj tiho in jim beseda kar ni šla, smo povprašali mamo, kako je, če imaš trojčke: "Kakšni so? Če se kdaj kaj nad kom razjezim, že vem: na čepi Ko so Katja. Marko in Alenka, ko so bili dojenčki tev, kot so prsti na roki. »ili majhni, sem bila najbolj vesela, ker so bili zdravi, najbolj pa me je skrbela vzgoja. Prve dni po porodu mi je veliko pomagala babica Meta Ivniko-va, Id je bila vse dni in noči pri nas, saj je s tremi dojenčki zares kar veliko dela. Kaj velikih skrbi z njimi ni bilo, saj so bili pridni, bile so in še vedno pa so drugačne skrbi. Vsak, ki ima otroke, ve, koliko stroškov je, ko odraščajo. Če pa odraščajo otroci enake starosti, je pa z oblačili, šolskimi potrebščinami in drugim precej več stroškov. Vsem je naenkrat treba kupiti, recimo, trenirke, saj nemorejo "eden za drugim nositi", kot pravimo. In naenkrat se znajdeš, da kupuješ popolnoma enake stvari, da ni zamere. A mislim, da so vsi trije zelo strpni in zelo razumejo, da se ob današnjih stroških in plačah pač vsega ne da. In znajo potrpeti. Mislim tudi, da je kar velika prednost, da hodijo v isti razred, saj eden drugemu pomagajo pri domačih nalogah m pri učenju. Kar zadovoljna sem z njimi in upam, da bodo taki ostali tudi tedaj, ko odrastejo..." • D.Sedej, Foto: J. Pelko Akcija: most med bolnikom in zdravnikom: Cirila Žagar V ambulanti je obisk vedno večji Škofja Loka, 4. aprila - Medicinska sestra Cirila Žagar, doma iz Srednje vasi v Poljanski dolini, je v Zdravstvenem domu Skorja Loka zaposlena petindvajset let Dela v splošni ambulanti in vsi jo prav dobro poznajo: kot ljubeznivo sestro, Id za slehernega pacienta najde primerno tolažbo in pravo besedo. Ali bi se ie enkrat odločili za ta poklic? "Vsekakor. Če bi se morala še enkrat odločati, bi se za zdravstvo. Že v sedmem razredu osnovne šole sva se s pijateljico odločili, da bova medicinski sestri in tako tudi končali štiriletno zdravstveno šolo na Jesenicah. Bih sva v drugi generaciji šole, nato pa sem sama dve leti delala v bolnišnici Petra Držaja v Ljubljani, nakar sem se zaposlila v Zdravstvenem domu v Škofji Loki." In kakšna je bila razlika med delom v bolnišnici in v zdravstvenem domu? "V bolnišnici je vsekakor veliko težje - psihično in fizično bolj naporno. V bolnišnici delaš s težkimi bolniki, jih moraš vzdigovati.V ambulanti pa tega ni." Je pa najbrž drug način dela in težave, ki so tudi sicer na slehernem delovnem mestu? "Prej smo imele v zdravstvenem domu veliko administracije, zdaj so računalniki in za paciente ostane veliko več dela. Pri nas je tudi tako, da se md seboj zelo dobro razumemo in če sama vsega ne zmorem, mi pomaga sodelavka in obratno. To je zelo veliko in tudi zato zares rada prihajam v službo. Že vse od leta 1976 pa delam pri istem zdravniku, dr. Debeljaku." Kar se potem tudi pozna pri vašem odnosu do pacienta? "Seveda. Čeprav nikoli nisem premišljevala, zakaj sem sploh v tem poklicu, ker ga enostavno rada opravljam, se mi tudi zaradi medsebojnih odnosov v kolektivu ni težko pogovarjati s pacientom, ki pride v ambulanto. Ljudje se namreč zelo radi pogovarjajo, še posebej pa so veseli, če naletijo na sogovornika tedaj, ko so bolni. Ljudi moti birokratski odnos, moti pust in mrk uradnik ah delavec v zdravstvu." Prihaja veliko ljudi? "Zelo veliko. Lani in letos. Po poročilu za tri mesece jih je bilo v ambulanti 2.780, kar je zelo velika številka." Čemu pripisujete tako povečan obisk? "Osebno mislim, da se stiske, ki jih danes preživljajo ljudi zaradi ekonomskih in socialnih težav, odražajo tudi v ambulantah. Ljudje se pač zatečejo po pomoč tja, kamor se morejo." • DJSedej Wak orehovških tretješolcev k sončku S pravljico do spoznavanja drugačnosti četrtek tretješo m so dobi? novo pravljico Veveriček posebne sorte ki sta jo v četrtek tretjesolcem z Odstavila avtorja Svetlana Makarovič in Marjan Manček. KUPON Akcija: Most med bolnikom in zdravnikom Ime in priimek.................................................................... Naslov................................................................................... Glasujem za sestro............................................................. Zaposleno v zdravstveni ustanovi.................................... Izrežite in pošljite na Gorenjski glas ali Radio Kranj Orehka 8* *etlin V*pri,a " Sveže nati8kana pravljica, Id jo je napisala roko«! Makarovic> ilustriral pa Marjan Manček, je bila, tedaj še u*enccm namrec učiteljici Tatjani Stular in njenim osemnajstim ** izdel Podružnične šole Lucijana Seljaka na Orehku podlaga «ačetku jV|° pn,Jektnc nalo8e Korak k sončku, Id so se je ob paralUo «i tga ,eta lof'U po zan,is,i Zveze društev za cerebralno r^umetj v°.VenU*« Naloga, katere namen je bil spoznati in m°del i,lH- e otrok z možganskimi poškodbami, je vzorčni u<« za druge slovenske šole, učitelje, otroke. ved 6 na splošno premalo otTo? °.. razvojnih motnjah bah •njinovm posebnih potrebo' l"yandnosti, drugačnosti. Preriji. so*še vedno Polni 52?^ Žal so tudi taki, ki d0v3°' da smo za te otroke že storili. "To ni res, dru- Orehka posnemale tudi druge šole," je na četrtkovi slovesnos-ed drugim dejala predsednica Zveze društev za ti mec cerebralno paralizo Slovenije Zora Tomič. Kako so učenci 3. b našh pot k sončku za vse otroke, so v četrtek zvečer z besedo in P,rif v*Jojo »n?mi' ta 2 nami* S 8lasbo pokazali svojim staršem, s Dh.^" Jamo P" °,ro" gostom, prijateljem iz osnovne 8e°ne *!^,co Veveriček po- šole Helene Puhar, Reteče ter 1^* otroci imajo pravico, da J° med nami in z nami S Častitljiv jubilej Franca Terseglava 72 let zvest petju Franc Teneglav z Jesenic je 24. marca praznoval častitljiv jubilej -90-letnico življenja in obenem 72 let, odkar poje v pevskih zborih. Še vedno Čil in živahen Franc Terseglav se je rodil v družini, ki se je težko preživljala, zato je že kot mlad fantič moral za pastirja na Koroško, kasneje se je zaposlil v Kranjski industrijski družbi. Nato je celih 43 let garal v Železarni kot martinar, jamski zidar, delal je v žicami. Ko je bil star osemnajst let, se je vključil v pevske vrste ter sodeloval v več takratnih pevskih zborih. Po drugi svetovni vojni je nadaljeval svojo pevsko pot v mešanem zboru fri Svobodi Jesenice, Id ga je vodil olde Ulaga. Nadaljeval je v komornem zboru in nato v pevskem zboru Jeklar. Ko so leta 1961 pri Društvu " zbor, Franc, kar pomeni, da je edini Podari- te' ki J° danes pro^l« 0 J*vnosti, želimo tudTir med otr°ke, prek njih Una«. °,dra8lim, v družine. Hlimo» da bodo 3. b razred z zavodov v Radovljici m Kamni ku Uprizorili so Vevenčka posebne sorte in povedali, kaj vse so v okviru projektne naloge Korak k sončku storili, začenši z anketo med sosedi o poznavanju možganskih okvar, predavanjem zdravnice, obiski razvojnega oddelka v vrtcu, vrstnikov v zavodih, fizioterapije, porodnišnice do dopisovanja z vrstniki in izdelave £a širitev pokopališča ni ovir zenice 4 ^seniške' sk *?rila " Vsem trem zborom Ostala zemljišča, ki so po ureditvenem načrtu predlog odi ^ e Je izvršni svet posredoval prizadeta s širitvijo pokopališča so občinska ^Širitev D v ? ureditvenem načrtu za last in jih bo pridobilo Komunalno podjetje endar se y°r0PaiiSča na Blejski Dobravi. Kovinar za izvedbo načrta. ?aradi delep t v Za to sPreJetje niso odločili Torej je z zemljišči na Blejski Dobravi vse v 8a je zan i^a yPra»anja Janeza Šebata, redu, zato bo na dnevnem redu vseh treh UreJen odlc • a'* Je Predviden in kako je zborov skupščine spet predlog odloka o ^rebn*„.> P 311 zamenjava za ta namen ureditvenem načrtu za razširitev pokopališča x- VašaS S™***. na Blejski Dobravi. • D.S. ?Q°. da oHiJxastništva Je torej odvrnilo skupš-5eQl načrt,,1 0 Predlogu odloka Na ll,?Pravi1 °4ovor. Fa2širit"e,u_ zemljišča, ki je daril zanje. Vse, kar so počeli, so tudi zapisali, narisali in fotografirali za posebno šolsko glasilo. Orehovške šolarje in njihove goste sta na četrtkovi slovesnosti še posebej razveselila avtorja pravljice Veveriček posebne sorte. Zlasti toplo so pozdravili Svctlano MarkaroviČ, ki jih je v svojem nastopu navdušila s pravljico o jecljajoči kokoški Emiliji. • H. Jelovčan, foto: J. Pelko je torej prepeval v zborih, Janez Ponikvar, Joža Kelvišar. množico koncerte Janez roniKvar, jo/.a Šurc in sedaj Irena Gluhar. Le kdo bi mogel prešteti nastopov ob različnih priložnostih in praznikih pa številne in tekmovanja po Sloveniji in izven nje. Za svoje prepevanje je Franc dobil tudi zlato Gallusovo značko kot priznanje za več kot 25-letno pevsko dejavnost, Čufarievo listino ter zlato odličje Železarja za 70 let petja. Da niti ne omenjamo vseh priznani, ki so jih dobili zbon, v katerih je pel Terseglav. Franc Terseglav je lahko resnično vzor vsem mlajšim pevcem - kot vesten pevec, ki ima neizmerno rad slovensko pesem, obenem pa ga vsi prijatelji in znanci cenijo kot pokončnega in poštenega moža Ob visokem jubileju tudi naše čestitke! • D.S. • Foto: J. Pelko o ureditve-zato je sekretariat za urejnj raz*;,.:rwu zemijisča, ki je potrebno za biia ",lfv.Pokopališča Blejska Dobrava, je yo enaien]ena Pogodba za ustrezno zamenja-uaKovredmh zemljišč, last občine Jesenice. foto bobnar Srednja tekstilna, obutvena in gumarska šola Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33, razpisuje prosto delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA ZA OBUTVENO IN GUMARSKO USMERITEV Pogoji: - visoka strokovna izobrazba - pedagoško-andragoška izobrazba in strokovni izpit - najmanj 5 let delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo na naslov šole 15 dni po objavi. Nastop dela po dogovoru oz. s 1. avgustom 1994. GORENJSKI GLAS • 6. STRAN KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled retro spektivna razstava fotografa/oneza Marenčiča. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik akad. slikarja Tuga Sušnika. V Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja Arhitekturne projekte arhitekt Aleš Šeligo. V prostorih Zavarovalnice Triglav, Bleiweisova 20, je na ogled razstava slik gorenjskih slikarjev. V Cafe galeriji Pungert razstavlja akad. slikarka Mirna Pavlovec. V prostorih knjižnice kranjske Gimnazije razstavlja franke na temo Tristo ljubezenskih Peter Jovanovič. ESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta razstava grafičnih listov iz Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Edi Gnilšak. V prostorih Gorenjske banke razstavlja slikar Leopold Gros iz Lesc. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava del z likovne delavnice Misel in korenine. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad slikar Žiga Okorn. V galeriji Fara razstavlja slike Bernarda Šmtd. Zbirke Loškega muzeja so odprte ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V prostorih Optike Debeljak razstavlja univ. prof. dr. ing. France Cegnar slike z naslovom Pomlad. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavljajo dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, oddelek za industrijsko oblikovanje. PRIREDITVE TEGA TEDNA 4 pir KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo jutri, v sredo, ob 19.30 uprizorili Ivana Cankarja KRALJ NA BETAJNOVI - za abonma zeleni, konto in izven. V četrtek, 7. aprila, bodo s predstavo Igorja Torkarja REVIZOR gostovali v Gledališču Tone Čufar na Jesenicah. V petek, 8. aprila, ob 19.30 bodo uprizorili Ivana Cankarja KRALJ NA BETAJNOVI za abonma petek II, konto in izven. KRANJ: MUZEJSKI VEČER - V Modri dvorani gradu Kiselstein bo na I. muzejskem večeru, ki ga prireja Gorenjski muzej Kranj v četrtek, 7. aprila, ob 19. uri dr. Cene Avguštin predaval o Kranju v okviru slovenskih in srednjeevropskih mest. KRANJ: PREMIERA - V Ragtime jazz klubu na Sejmišču 2 bo danes, v torek, ob 20. uri premiera medigre Reneja Obaldie Pokojnik v izvedbi učenk Gledališka šole CKD pri ZKO Kranj in režiji Lojzeta Domajnka. Nastopil bo tudi Duo Duma - Veno Dolenc in Klarisa Jovanovič. KRANJ: SODOBNI PLES - V Domu kulture v Stražišču bo jutri, v sredo, ob 19. uri Občinsko srečanje plesnih skupin sodobnega plesa, show dancea in jazz baleta. RADOVLJICA: MED OGNJI - V dvoranici radovljiške knjižnice bodo danes, v torek, ob 19.30 predstavili knjigo MED OGNJI Ivana Jana. Avtorja in knjigo bo predstavil dr. Emil Cesar. ŠKOFJA LOKA: KOMEDIJA - Na Loškem odru bodo v četrtek, 7. aprila, ob 20. uri uprizorili J. Kesselringa ARZENIK IN STARE ČIPKE v režiji Marjana Bevka - za Izven. Komedijo bodo ponovili - zadnjič - še v petek, 8. aprila -zaizven. TRŽIČ: SREČANJE Z RUDOLFOM - V knjižnici dr. Toneta Pretnarja bo jutri, v sredo, ob 18. uri srečanje s pisateljem Frančkom Rudolfom. Ob tej priložnosti bodo [iredstavili njegovo knjigo za otroke Medvedje, zajčje in isičje. Knjigo bodo pomagali predstaviti Janez Praprotnik, Jure Stražišar in Luka Ropret. TRŽIČ: RAZSTAVA - V Paviljonu NOB bodo v četrtek, 7. aprila, ob 18. uri odprli likovno razstavo Barvni signali tržaškega umetnika in oblikovalca Piera Conestaba. DUPLICA: IGROKAZ 94 - V organizaciji ZKO Kamnik bo v Kulturnem domu na Duplici se bodo v prvem delu Igrokaza 94 predstavile gledališke skupine: v četrtek, 7. aprila, ob 20. uri bo nastopila KD Zgornji Tuhinj z Janeza Jalna veseloigro Lesena peč. V petek, 8. aprila, ob 20. uri se bo predstavila mladinska skupina KD Zg. Tuhinj z enodejanko Petra Shafferja Črna komedija. V soboto, 9. aprila, ob 20. uri pa bo nastopila gledališka skupina KD Ivan Cankar Šmartno z vaudevillsko komedijo Gospod Evstahij iz Šiške. PLESNI NAMIG Kranj - V Domu kulture v Stražišču bo jutri, v sredo, 6. aprila, ob 19. ure dalje potekalo Občinsko in Gorenjsko srečanje plesnih skupin - Kranj '94. Na srečanje je organizator Zveza Kulturnih organizacij Kranj povabila šestnajst plesnih skupin. Med plesnimi skupinami prevladujejo skupine iz Kranja, Eredstavile pa se bodo tudi plesne skupine iz Krašnje, »omžal, Kamnika in Tržiča. USPEŠNI SLOVENSKI FOTOGRAFI Te dni je organizator Foto klub Drin iz Struge v Republiki Makedoniji obvestil udeležence lanske avgustovske Mednarodne razstave umetniške fotografije in barvnih diapozitivov o podeljenih nagradah. Med 53 avtorji in petih evropskih držav so bili v kategoriji barvnih in črnobelih fotografij uspešni tudi slovenski avtorji. Med njimi so se izkazali Še posebej gorenjski udeleženci, saj so prejeli štiri nagrade. Med fotografijami je Janez Šifrar (FK Anton Ažbe Škofja Loka) prejel pohvalo za kolekcijo črno belih fotografij, Janez Pelko (FK Anton Ažbe Škofja Loka) je prejel tretjo nagrado za fotografijo; v kategiji barvnih diapozitivov je Aleksander Čufar (FK Janez Puhar Kranj) rejel drugo nagrado, Peter Pokora (FK Anton Ažbe Škofja ka) pa tretjo nagrado. pr« to Le po kvalitetnem delu pridejo uspehi MLADI GLASBENI TALENTI Kranj - V kranjski Glasbeni šoli po pravkar zaključenem državnem tekmovanju učencev glasbenih šol ne skrivajo zadovoljstva. Od vseh strani prejemajo pohvale kot glasbena ustanova, ki se je v zadnjih letih naenkrat uvrstila meC šole, ki na glasbenih tekmovanjih redno pobirajo nagrade. Med gorenjskimi glasbenimi šolami sicer glasbena priznanja niso ravno redka, saj je med najuspešnejšimi že vrsto let tudi škofjeloška Glasbena šola, ki je vrsto let slovela po izvrstnih učenkah flavte Drage Ažma-nove, letos pa je tej šoli uspelo osvojiti tudi edino prvo mesto med gorenjskimi udeleženkami - osvojil ga je kitarist Luka Vehar iz razreda Uroša Lovšina. Kaj se je torej spremenilo na kranjski Glasbem šoli, da zadnje čase na državna tekmovanja pošilja mlade talentirane učence z različnimi inštrumenti in dosega uspehe? "Pravzaprav se ni zgodilo nič posebnega," razlaga ravnatelj Glasbene šole Kranj prof. Peter Škrjanec." Očitno pa se zdaj začenjajo kazati učinki dobrega dela zadnjih nekaj let, ko se pedagogi lahko uspešno in z vsem strokovnim znanjem posvečajo učencem. Imamo pa seveda veliko talentiranih mladih glasbenikov, ki seveda ob dobrem vodenju lahko imenitno napredujejo. Predvsem pa se je izkazalo, kako dobro je imeti vrsto dobrih pedagogov za različne inštrumente, saj se izogibamo temu, da bi dajali prednost učenju le eni vrsti inštrumentov. Že lani smo se zato lahko uspešno predstavih na državnem tekmovanju v več kategorijah, letos pa je šest učencev tekmovalo v več kategorijah z violino, violončelom in kitaro, osvojili pa so štiri nagrade. Pri tem je treba omeniti, da smo oddelek violončela ustanovili šele pred tremi leti, zdaj pa je v razredu Zdenke Kristl-Marinič že devet učencev, kar je trenutno najmočnejši oddelek čelistov med slovenskimi glasbenimi šolami. Zato tudi druga nagrada za Marjeto Hri- Mladi in možnosti. - Nadarjenim za glasbo se odpira vse več bernik ni nobeno presenečenje. Prvikrat sploh pa smo poslali na državno tekmovanje tudi kitarista: oba učenca iz razreda Nataše Bogataj pa sta prejela nagradi, drugo Shresta Kavi in tretjo Viktor Simič, prva pa sploh ni bila podeljena." Kaže, da bo kranjski Glasbeni šoli uspelo sčasoma zagotoviti pouk tudi za nekatere sicer dolga leta tako imenovane deficitarne inštrumente. Med temi so prav gotovo trobila, pouk poteka le za trobento, medtem ko za zdaj še ni bilo zanimanja za učenje roga, pozavne, pri pihalnih inštrumentih ?a ne poučujejo oboe, fagota, e vrste inštrumentalistov bi kasneje z veseljem povabili v kranjski Pihalni orkester ali tudi v kakšno drugo glasbeno skupino. Po drugi strani pa se odpirajo možnosti še za nove inštrumente. Letos je iz glasbenih prostorov slišati tudi zvoke spineta, ki je vsekakor nadvse dobrodošel inštrument za izvajanje baročne glasbe. Lahko se Eohvalijo z izredno kvalitetnimi ljunastimi flavtami, te inštrumente uspešno uporablja na svojih nastopih tudi Ansambel kljunastih flavt pod vodstvom Mojce Zaplotnik. Lani pa se je instrumentalni izbor povečal tudi za nekatera godalapredv-sem čela, violine, nov je saksofon, harmonika, kitare. Že zdaj pa se ve, da bo treba v kratkem zamenjati sedanji že precej dotrajani koncertni klavir. Za nakup novega pa ne bodo zadostovala sredstva šolnine, & se zdaj uporabljajo za nakup inštrumentov, pač pa se bc. treba za tako velik financ?1 zalogaj ozreti tudi po šoli J° glasbi naklonjenih donatorjih-Z novim šolskim letom se bo mogoče pod mentorskih vodstvom Barbare PiberniK učiti igranja na orgle in to kar na mentoričinem lastnem & štrumentu. Široka paleta "glasbene p0; nudbe" na kranjski Glasbeni šoli pa se odraža tudi s pogoS' tejšimi nastopi njenih učencev Sredi tega meseca bodo najbolj' ši nastopili na tradicionalne?! srečanju gorenjskih glasbeni šol in šol iz zamejstva v TrŽicu< konec aprila pa bodo nastopil1! Trstu na tamkašnji glasbeni Šo'1 Giuseppe Tartini. S tem Pa načrtov ne zmanjka: maja bodo gostovali na Reki ob tamkajšnjem dnevu reške Glasbene šole. obeta pa se tudi gostovanje^ Čeških Budjejovicah. Da pa J veliko glasbenih prireditev * ob zaključku šolskega leta, # razume samo po sebi. Takrat bo pokazal svoje glasbeno znanj« tudi Šolski godalni orkester, * Prešernovem gledališču pa 0°. tako kot nekajkrat doslej zaključni koncert najbolj*111 učencev. Mladim talentom' med njimi tudi nagrajencem letošnjega državnega tekntf" vama pa bodo ponudili nastop6 s Komornim orkestrom nium. • Lea Mencinger MINIMALISTICNO SLIKARSTVO MARKO POGAČNIK V ŠKOFJI LOKI ^ Škofja Loka - Konec tega tedna se bo v Škofji Loki dva.o^j mudil Marko Pogačnik, umetnik, ki se že vrsto let ukvarja g vprašanji vitalno- energijskih razsežnosti krajine. V Petef'te aprila, ob 19. uri bo na temo Nevidno bogastvo Škofje ^°.fl, predaval v predavalnici Šolskega centra Podlubnik 1/b. Nasl*> jega dne, v soboto, ob 9.30 pa se bo začela celodnevna delavn* ^ na dvorišču Škofjeloškega gradu. Vstop na predavanje ifl delavnico je brezplačen. Kranj - V prenovljeni Galeriji Cafe Bara na Pungertu razstavlja D . . ... . e^ila slikarka Mirna Pavlovec. Predstavitev revije Argo in nove knjige zbirke SitJJ^ KNJIGA O PEČATNIKIH Krajina in tihožitje sta sicer najpogostejši slikarski temi 20. stoletja, a kot da v današnjem trenutku več ne sodita v okvire aktualnih usmeritev sodobnega slovenskega slikarstva, saj se zdi, da so slikarji v krajinskem slikarstvu že povedali skoraj vse, kar so hoteli. Da to ni res, nam priča tudi slikarstvo Mirne Pavlovec, ki sodi med najbolj samosvoje pristope h krajinski motiviki pri nas. Njeno slikarstvo je nadvse moderno, hkrati pa predstavlja nadaljevanje dela vrste starejših predhodnikov. Slikarka neguje zakonitosti klasičnega slikarstva v najžlahtnejšem pomenu besede. Obvlada namreč vse skrivnosti slikarske obrti, kar na žalost ne bi mogli reči tudi za veliko večino tistih, ki v današnjem trenutku vihtijo slikarski čopič. Na njenih slikah sta se na samosvoj način odrazila dva zelo različna načina slikarske obravnave krajinskega motiva; na eni strani natančen in verodostojen način opisovanja vseh podrobnosti in najdrobnejših detajlov, ki je značilen za realistične slikarje, na drugi pa pristop, temelječ na primarnosti in neposrednosti poteze s čopičem, ki si marsikdaj v celoti podredi motiv in ga celo preoblikuje. Mirna Pavlovec je torej združila pridobitve dosledno realističnega slikarstva in slikarske prakse, ki nosi celo ekspresi-ven predznak. Seveda njene slike nikoli ne sodijo zgolj pod eno od teh dveh opredelitev; motivi na njih niso nikoli podani dosedno realistično, vsaj kompozicije so namreč preoblikovane v sozvočno celoto, slikarska poteza pa je sicer gestualna in sproščena, a vedno tudi natančno premišljena, hkrati pa v sovzočju belin ne pridobi ekspresivnega značaja. Njene zimske slike se nam ob bežnem pogledu lahko zazdijo nadvse skromne, vendar na njih upodobljene zasnežene površine skrivajo množico podrobnosti: potege s čopičem, ki jih slikarka združuje s plastenjem, zariše z lopatico ali črtalom, ki prevzemajo vlogo risbe ipd. Zaznamujejo jih pretanjena likovna razmerja. Ker slikarka z nadvse skromnimi slikarskimi sredstvi zmore dosegati intenzivne učinke, jih lahko uvrščamo v okvire minimalističnih likovnih podob. Mirna Pavlove'c je slikarka velike izpovedne moči. S krajinskimi slikami, iz katerih veje občutek osamljenosti, mračnosti in marsikdaj celo sublimnosti, se trudi predstaviti utrip narave v svojem zimskem počitku, enako zimsko pa učinkujejo tudi njena tihožitja. Dvoje razstavljenih tihožitij pa je slikarka posvetila proučevanju vplivov intenzivne rdeče barve na vrednotenje motiva. Razstava Mirne Pavlovec je prva v nizu razstav, ki jih bosta v letošnjem letu v Galeriji Pungert ob pomoči sponzorjev pripravila ZKO Kranj - Center kulturnih dejavnosti in Društvo Pungert. • Damir Globočnik Edina muzejska revija pri nas Argo, ki izhaja pri Narodne*^ muzeju v Ljubljani, se ponaša s častitljivo stoletnico isrhajanJ^e0j dni so na revijo Argo s tiskovno konferenco opozorili v Aft$i muzeju, obenem pa predstavili tudi izid knjige dr. Maje Z?*" Zbirka pečatnikov v Narodnem muzeju v Ljubljan^^^ t v Gre za prvo knjigo o pečatnikih pri nas, prihaja pa yseka ^ pravem času, saj se zanimanje za pečatnike širi tudi pri nas. glede na to, da še ni povsem jasno, kam pravzaprav pec. ,0 sodijo - ali so muzejsko gradivo in sodijo v Narodni muzej allA,jlof arhivsko gradivo in naj bi jih hranili v arhivih. So pa to vse s0 predmeti, ki se jih je v zgodovini ohranilo razmeroma ma V se nekdaj praviloma s smrtjo lastnika pečatniki tudi unic ^4 Narodnem muzeju v Ljubljani že nekaj časa obstaja zD1£-cefp3 pečatnikov iz začetka 13. stoletja pa do srede 20. stoletja, bi ^ so najstarejši ohranjeni osebni pečati pri nas še iz 12. s j^jti, Večinoma so v zbirki kovinski pečatniki za pečatenje z vo ^ drugi so taki za udarjanje suhega žiga. Vsekakor sedanja zD1 ni zaključena, saj so recimo pred petimi leti od Vrhovnega s *5j.jj prejeli nekaj pečatov iz leta 1945, zbirka pa se utegne seveo tudi zaradi arheoloških izkopavanj. . tnik1 Avtorica seveda ni mogla natančno opredeliti, ah so peca %c fKirt« -------'-------«-----J. F- « • T te *»tua m mugia naiaiicno opreueiui, au so pw— ^ zbirke tudi v evropskem merilu redki in posebni. To bo »trditi šele potem, ko bo Komite za sigilografrjo pri Me^cjjo potrditi Sele potem, ko bo Komite za sigilografrjo pn w*Zfck odnem arhivskem svetu izpeljal pred leti začeto evropsko a* ^ popisa pečatnikov. Že zdaj pa je z gotovostjo mogoče trditi, o * primer ptujski pečatnik kot tako imenovani mestni pečatni* ^ med najimenitnejše izdelke svojega časa. Knjigi je dodanoj katalog zbirke z opisi in slikami. Besedilo kniTge je prevedeno v nemški jezik. ni V letniku 1993 muzejske revije Argo sicer o zbirki pc^^toi a, ki utegne biti zanimiva tudi za Šinr|» eovora, pač pa revija, Ki utegne biti zanimiva tudi za j^jri f bralcev ne le za muzealce, prinaša članke o stanovanjski k ^afij Slovenskem v gotiki in renesansi avtorice Vesne Buci '^6$. Lozar Štamcar se loteva tabernakeljskih omar iz fonda • oa jih r muzeja Ljerka Trampuž pa piše o otroških muzejih, Ki {^ejSlceJ nas še ne poznamo. Marjeta Mikuž se v prispevku o m ^ menedžmentu loteva pomembne predstavitvene rnuze^^jzejeV P. nosti. Druga polovica revije prinaša poročila o delu111 f6fenca nas, posameznih razstavah, poletnih akademijah in kon • L.M. Torek, S. aprila 1994 Žirovska Etiketa bo še pred dopusti delniška družba GOSPODARSTVO UREJA:MARLTA VOLĆJAK Poskrbeli so za dobro obveščenost zaposlenih S certifikati bodo pokrili interno razdelitev in znaten del notranjega odkupa. aPn'a - Žirovski Etiketi je agencija za privatizacijo že am lastninjenja, objavili ga bodo v torek, 5. potrdila program ii »Prila, nakar bo tekel 30-dnevni rok za zbiranje certifikatov. Računajo, da bodo z njimi poleg interne razdelitve pokrili ^di znaten del notranjega odkupa, saj so uporabili bad vrill in ocenjena vrednost tovarne znaša približno 4£ milijona mark. Poskrbeli so za dobro obveščenost zaposlenih, ker je ^^^^ Proizvodnja delovno intenzivna, jim certifikatov verjetno ne jfiTOff 00 primanjkovalo. Etiketa je lani poslovala z dobičkom, ttvoziK so 47 odstotkov proizvodnje, dodatno so zaposlovali, plače so bile nad republiškim povprečjem, skratka, mimo je g«* ki jo je pred leti povzročil 40-odstotni izpad bivšega Jugoslovanskega trga. S postopki lastninjenja smo ^celi lam, ko je bila zakonoma dorečena, vodi jih delavski svet, ki mu nikoh nismo »zeli veljave, saj je dobro, da 86 vodstvo že zdaj navadi na ^Pravno nadzorno kontrolo, *^ršno poznajo ' °a Podjetje, pri pripravi pro-&raina lastninjenja je bila /°ga delavskega sveta v na-Podjetju zelo pozitivna, je ^jal mag. Jakob Kokalj, delniške -3e. V delavskem svetu, " sestaljen predstavniško, imamo ljudi, ki celoviti gledajo na gra vlo S- lektor Etikete Žiri. zunanjo pomoč so si privoščili ,e pri ocenitvi podjetja y Etiketi niso imeli dena-?.10nalizacijskih zahtev, obšla 1Ul je tudi revizija, nobenih .arkovičevih internih obvezne oziroma delnic niso imeli, ud» zadolžnic ne. Skratka, lastninjenje je v Etiketi manj japleteno kot marsikje drugje, f\ so trdno odločili, da pokajo na zakon in se ravnajo po J'em. Projekt privatizacije J0* sekretar podjetja Brane pjnik, pravnik po pokhcu. p .Pri ocenitvi vrednosti pod-Sa so uporabili zunanje ^delavce, saj brez uradnih ^nilcev tega ni moč napravi-g vse drugo so napravili sami, tuJe pomoči, vrednost družbenega prečenja Etikete je bila no-^vra lani ocenjena na •no 4,5 milijona mark. Če imajo v Etiketi še veliko pripomb zaradi prevelikih obremenitev in spreminjajočih pogojev gospodarjenja, pa jih imajo vse manj na račun bank. Posojila so vse bolj ugodna, ker je Etiketa pri Gorenjski banki v skupini A, so seveda toliko bolj ugodna. Zadovoljni smo, ker je banka stabilna in nas spremlja, zaradi njenega samostojnega poslovanja s tujino pa bomo pridobili na hitrosti, pravi direktor Kokalj, ki je kot solidno pohvalil tudi SKB banko. go soglasje agencije in Etiketo predvidoma še pred dopusti registrirali kot delniško družbo. Informativni sestanki v zelo majhnih skupinah Obveščenost zaposlenih je v Etiketi seveda zelo pomembna, saj računajo, da bodo poleg 20-odstotne interne razdelitve s certifikati pokrili tudi znaten del 40-odstotnega notranjega odkupa in bo tako tovarna v 60-odstotni lasti zaposlenih. V poštev seveda pridejo tudi upokojenci in drugi bivši zaposleni, svojih certifikatov pa v Etiketo pri takšnem modelu lastninjenja ne bodo mogli prinesti družinski člani zaposlenih. Pred objavo razpisa za zbiranje certifikatov so imeli v Austrian Airlines povezuje Ljubljano z Dunajem Pn'bii* Iani ocenJcua ua —~--- aoen "'5 miliJ°°a ^ark- V Etiketi so pri izdelavi programa lastninjenja zunanje PostoDel01)1 Čai PLnvatizaciJa Je sodelavce najeli le za ocenitev premoženja, sicer pa so vse er jih t h • Z zaPletov» napravili sami. Na sliki (od leve proti desni) vodja splošnega [astninie • Pn S3mi ^^J3^ sektorja in vodja projekta lastninjenja Brane Krajnik, direktor laKuJa, ne Pričakujejo, mag. Jakob Kokalj in predsednik delavskega sveta Tone u lanko kmalu dobili dru- Bogataj. zadnjih dneh v Etiketi infro-mativne sestanke, v skupinah po 20 ljudi, da so res lahko vsi vprašali vse, kar jih zanima. Tako se je zvrstilo kar 11 sestankov, vsak je trajal dve uri in vodstvo res lahko pohvalimo, da se je zelo angažiralo pri obveščanju zaposlenih. Najpogostejše vprašanje je bilo, ah certifikate lahko prinesejo tudi družinski člani, razložili so jim, zakaj jih ne morejo. Nekateri so izrazili strah, da bi se pojavil kdo s kopico certifikatov, kar se seveda ne more zgoditi. Strahove poraja splošna družbena klima, ki je ustvarila predstave, kako bodo managerji pobrali družbeni kapital, pri nas tega ni, je dejal Krajnik. Dokaj hitro so se preusmerili v izvoz Etiketa je lani poslovala z dobičkom, lani so celo zaposlili 12 novib delavcev in zdaj jih 233. Plače so za Žiri kar dobre, saj so nad republiškim Eovprečjem, predvsem pa se ,udem ni treba bati, da bi izgubili delo. vendar zadnja leta niso bila lahka, saj je Etiketa s sesutjem jugoslovanskega trga izgubila kar 40 odstotkov trga, kar so nadomestili s prodorom na tuje trge. Lani so izvozili že 47 odstotkov proizvodnje, v izvoz gredo praktično vsi izdelki, prodajajo pa jih v številne evropske dežele. Naročil imajo toliko, da delo dajejo tudi sosednjemu Poliksu, občasne posle pa prevzemajo tudi številni kooperanti, tudi zaposleni, ki so pripravljeni dodatno delati na domu. Skrbijo tudi za posodabljanje proizvodnje, lani so v novo opremo investirali 560 tisoč mark, od tega 260 tisoč mark iz tekočih sredstev. Konkurenca je namreč tako na tujih kot na domačem trgu velika, saj je v Sloveniji kar 2.700 najrazličnejših tiskarn, Etiketa kot srednje veliko podjetje v pozamentariji pokriva približno 2 odstotka domačega trga. Zamrznitev plač bi bila kazen Družba naj več pozornosti posveti delovanju gospodarskega sistema, saj se pogoji gospodarjenja še vedno nenehno spreminjajo, skrajni čas je, da bi že na začetku leta vedeli, kaj nas čaka decembra, pravi direktor Kokalj. Obremenitve so še vedno odločno previsoke, ne samo prispevki, temveč druge stvari, saj podjetja dražje plačujejo elektriko, stavbno zemljišče itd. avSib,rniškem letališču je prejšnji teden pristalo letalo vstn]ske letalske družbe Austrian Airlines, ki bo odslej "•le n r»»__i ■......_ . w . , i?___T .,rf.-t-i.M na Vožnja v eno smer traja dobro uro, cena enosmerne ^ovnice ji 26.000, povratne pa 49.000 tolarie* Zzdaj S Austrian Airlines uporabljal V&"rgfijtt S?Ct 50- p°leg omenjene letalske *f^JfT5£ P^zavo med Dunajem in Ljubljano opravlja tudi Adrta Uuh,ays'tako da ie zdai skuPno letaSzd^ te >bljane { avstrijski prestolnici osem. Do zdaj ie ft*»n Airlines na brniškem letališču tako kot^nemSka kuJthansa opravljal predvsem tovorni promet. Vzpostavi DcLnove letalske linije je za Aerodroni Ljubljana Pomembna predvsem zato, ker se je zanjo odločila tuja žalska družba. • M.G., slika J. Pelko Od sredine lanskega leta naprej je bila proizvodnja zelo zasedena, delali so nadure, v treh izmenah, če je bilo potrebno, saj je Etiketa proizvodnja izrazito naročniška. Zudi letos so polno zasedeni, marca so ustvarili za dober mili-jonmark prometa. Seveda pa posli ne pridejo sami od sebe, pridobiti so morali veliko novih, tujih kupcev. To pa pomeni, pravi direktor Kokalj, da denimo opolnoči sedemo v avto, zjutraj smo v Frankfurtu, se tam dogovorimo za posel in smo ob enajstih zvečer spet doma, naslednji dan pa je ie navsezgodaj dogovorjen poslovni obisk v tovarni S prodajo pa se ukvarja celotno vodstvo. 7. STRAN • GORENJSKI GLAS INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ 1. RAZGOVOR PODJETNIKOV NA 19. MEDNARODNEM SEJMU MALEGA GOSPODARSTVA, KOOPERACIJ, PODJETNIŠTVA V KRANJU V času 19. Mednarodnega sejma malega gospodarstva, kooperacij, podjetništva, ki bo v dneh od 26. 4.1994 do 29. 4.1994 v Kranju, bo Območna gospodarska zbornica Kranj poleg drugih aktivnosti organizirala tudi RAZGOVOR Z DR. ARNULFONOM SCHATZMAVERJEM, VODJO ODDELKA ZA EKONOMSKE ODNOSE S TUJINO PRI KOROŠKI GOSPODARSKI ZBORNICI. Dr. Schatzmaver bo podjetnike seznanil s posebnostmi poslovanja med Avstrijo in Slovenijo ter odgovarjal na zastavljena vprašanja. Zato prosimo in obveščamo vsa zainteresirana podjetja, da nam do 8. 4. 1994 posredujejo svoja vprašanja, nejasnosti in probleme, ki jih težijo pri poslovanju z Avstrijo. Razgovor bo predvidoma 29.4.1994 ob 11. uri na Gorenjskem sejmu. S tem uvajamo t. i. govorilne ure med Koroško gospodarsko zbornico in Gospodarsko zbornico Slovenije, območno zbornico Kranj, ki bodo po dogovoru predsednikov obeh zbornic vsak mesec v Celovcu oziroma v Kranju. 2. INFORMACIJE 0 GOSPODARSKEM SODELOVANJU S SAMARSKO POKRAJINO V POVOLŽJU Na Območni gospodarski zbornici lahko dobite ponudbo blaga Samarske pokrajine in seznam projektov, pri katerih želijo sodelovanje tujih investitorjev. Samarska pokrajina je najrazvitejša pokrajina Povolžja. 3. AMERIŠKI GOVORILNI DAN V GRADCU 11. aprila 1994 bo v Gradcu Ameriški trgovinski dan, kjer bo predstavljeno 700 poslovnih ponudb, sodelovali pa bodo predstavniki 17 ameriških držav v Evropi. Seznam, katalog in prijavnico lahko dobite na Območni gospodarski zbornici v Kranju. 4. UDELEŽBA NA SEJMU "MOST NA VZHOD" Gospodarska zbornica Slovenije - Območna zbornica Celje in Alpos Šentjur pripravljata letos skupno udeležbo na sejmu Csaba EXPO, ki bo od 14. do 19. junija 1994 v mestu Eekescsaba na Madžarskem. Zaradi udeležbe Alposa iz entjurja in delne participacije GZS, bo cena kvadratnega metra nižja kot na drugih sejmih (približno 165 DEM z vsemi stroški transporta in postavitve "trgovine", špedicijskih stroškov, demontaže in plačila površine na sejmišču). Mesto Beksescsaba se nahaja v vzhodni Madžarski -Transilvaniji, neposredno ob romunski meji, zato organizatorji imenujejo ta sejem tudi "Most na vzhod". Zaradi rezervacije prostora, nam, prosimo sporočite svojo udeležbo na sejmu najkasneje do 11. aprila 1994. Izkoristite nove možnosti za širjenje sodelovanja z Madžarsko) Za plače nikoli nismo razdelili več kot smo zaslužili, zato je vsaka zamrznitev za nas kazen in katastrofa, predvsem pa deluje zelo nespodbudno. Pri nas je vse odvisno od zaslužka, nikoli nismo šli prek svojih možnosti, saj nikoli nihče Etiketi nič ni dal, zato je za nas zamrznitev plač nesmiselna. Marca smo naredili zelo veliko, za dober milijon mark prometa, ko bomo videli, kakšen je dobiček, bomo plače morda povečali, pravi direktor Kokalj. • M. Volčjak foto bobnar Delavski svet podjetja TRIO Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič skladno z določili 64. in 71. člena statuta podjetja razpisuje vodilna delovna mesta podjetja v družbeni lasti: /. DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: - VII. stopnja izobrazbe ekonomske, tehniške, upravne ali pravne smeri - 5 let delovnih izkušenj pri zahtevnih delih v gospodarstvu - sposobnost vodenja podjetja - znanje tujega jezika (angleščina ali nemščina) //. DELAVCI S POSEBNIMI POOBLASTILI IN ODGOVORNOSTMI 1. Vodja organizacijsko tehničnega sektorja Pogoji: - VI. stopnja strokovne izobrazbe - ing. usnjarsko predelovalne tehnologije, ekonomist ali organizator dela - 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju in organizaciji dela 2. Vodja splošnega sektorja Pogoji: - VI. stopnja izobrazbe, pravnik ali ing. družboslovne smeri - 4 leta delovnih izkušenj na pravnem področju 3. Vodja komercialnega sektorja Pogoji: - VI. stopnja izobrazbe - ing. usnjarsko predelovalne tehnologije, ekonomist ali komercialist - 4 leta delovnih izkušenj na podobnih delih - znanje tujega jezika (angleščina ali nemščina) 4. Vodja finančno računovodskega sektorja Pogoji: - VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri - 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju računovodstva 5. Vodja trgovine Pogoji: - VI. stopnja izobrazbe ekonomske smeri - 4 leta delovnih izkušenj pri vodstvenih delih 6. Vodja obrata notranjikov Pogoji: - VI. stopnja izobrazbe ing. usnjarsko predelovalne tehnologije - 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju manjših organizacijskih enot Mandatna doba za vsa razpisana delovna mesta je 4 leta. Kandidati za razpisana delovna mesta naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od dneva objave na naslov: TRK) Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič, Mlaka 10. Kandidati za direktorja podjetja pripišejo naslovu"ZA RAZPISNO KOMISIJO". ZIDK TUGOVINA Kranj Tavčarjeva nI. 29 tel.: 221 740 OlKOŠK/% OBLAČILA O - 1« la* METOSKO BLAGO_ . POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK *M NA ŠTIRIH KOLESIH Test: Volksvvagen Passat 1.8 CL Modificirana klasika Mnogim, ki prisegajo na nemške avtomobile, je bil Volkswag-nov passat všeč;ie pred lansko jesensko lepotno operacijo, še večji krog pristašev pa je dobil po njej. Zato je jasno: po prenovi avtomobil ni samo bistveno lepši ampak je pridobil tudi na svoji "osebnosti". To uspe zlahka dokazati z novim sprednjim delom, kjer najbolj izstopa režasta maska hladilnika, ki je nadomestila ukrivljeno pločevino, pa nova (in ožja) žarometa in odločnejši odbijač. Drugačno privihnje-nost bočnih linij uspe opaziti samo dober opazovalec, zadek pa je po novem širši, lepši in z večjimi lučmi, ki avtomobil delajo večji, kot v resnici je. VW passat 1.8 CL: prenovljena klasika HVALIMO: lepotne polepšava - prostornost potniške kabine - velik prtljažnik GRAJAMO: premalo odlagalnih prostorov - nI zaprtega predala (varnostna vreča) - neodločno pospeševanje Za voznika: klasično in uporabno Pa vendar je tudi za svojo pripadnost k srednjemu velikostnemu razredu to kar velik avto in povrhu celo za ped daljši od svojega kombijevskega brata, sicer pa je limuzinska klasika več kot očitna. Tako tudi tisto, kar se skriva znotraj ni presenetljivo. Prostora je tako spredaj kot zadaj dovolj, tudi za višjerasle potnike, kajti pri VW so veliko pred Japonci spoznali, da zadevanje z glavo ob streho ni v prid dobremu počutju. Voznik bo sicer potreboval nekaj več časa, da se bo namestil tako, da bo volanski obroč dovolj daleč od trebuha in da bodo stopalke dovolj blizu nog. Vse ostalo je Volksvvagnova klasika, brez pretresljivih dodatkov in celo brez zaprtega predala za drobnarije, česar pač ne morem pripisati k plusom. Zato pa mi je tudi v tem passatu všeč ravno prav velik in zelo dobro oprijemljiv volanski obroč s štirimi prečkami in ser-voojače valni kom, pa pregledna in pripravna stikala in pri nakladanju družinske prtljage velik (495-litrski) in lahko dostopen prtljažni prostor. Ta passat je namreč zelo družinski avto. Motor je bil v tem primeru 1781 kubični štiri-valjnik z močjo 90 KM, to pa je dovolj za lagodno vožnjo in zmerno potovalno hitrost, kdor ima ambicije po združevanju družinskih in športnih voženj, pekarna in slaščičarna Škofja Loka, p.o., Kidričeva c. 53, razpisuje prosto delovno mesto KOMERCIALNI REFERENT Pogoji: - V. stopnja izobrazbe ekonomsko-komercialne smeri - poznavanje dela z osebnim računalnikom - 3 leta delovnih izkušenj pri delu v komerciali in na terenu - vozniški izpit B kategorije Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na zgornji naslov v 8 dneh po objavi. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas za dobo enega leta (možno tudi za nedoločen čas) s polnim delovnim časom; poskusno delo 3 mesece. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. ŽELEZNIN A JEKLO TEHNA mmmm NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO SKLADIŠČE BARVNIH KOVIN CISTERNE ZA KURILNO OUE OD 1000 L DO 3000 L do 26750 SIT od 46400 SIT Pri plačilu z gotovino vam nudimo 5% POPUSTA CVETLIČNA KORITA od 400 do 1000 cm xx od 175 do 440 SIT ZAŠČITNE ROKAVICE 130 SIT ODPRTO NEPREKINJENO OD 9. DO 18. URE KAM NA KOSILO, VEČERJO ? filMI GOSTINSKEGA ■ OBJEKTA KRAJ SPECIALITETE MENU CENA ODPRTO IPIZZERIJADARE 1 KRANJ i POD JELENOVIM KLANCEM | PIZZE, PlSČANCL i PEČENKA IZ KRUŠNE PECI j 450 SIT i VSAKDAN 12-04 Pl - BIP DOSTAVA 8-02 I TELEFON: 221-051 KAM NA IZLET? i CILJ, ČAS POTOVANJA, i 1 PRIJAVE DATUM j ODHODA] PREVOZ GOSTINSKE ! STORITVE [opis potovanja 1 MEDUUN - UŽNJAN IPIZZERIJADARE Tel.:221-051 ! pomlad poletje 12 DEM NA DAN | LASTNI ! NAROČILU 11...... ....... Idopusizajahalce, 1 tenisače, jadralce 1 SLOVEHIJATURIST 1 64000 Kronj, rel.211946 | 15.4 259 DEM bus polpenzioni 1 ,„ s nAUJ/LOGUD | KIOMAGGIOU, IEIMICIA. ; GtHOVE, RAT AHA naj si izbere močnejši motor. Je pa res, da je bil ta v testnem avtomobilu dosti bolj kultiviran in predvsem manj zaletav kot močnejši 2.0 litrski štirivaljnik, ki je bil v preizkušenem passatu variantu. In posledice: mirnejša vožnja, manj zoprnega zagnjanja in za skromni poldrugi liter manjša bencinska žeja. Paket opreme CL pomeni, da so dodatki iz dna razpredelnice. Osrednja ključavnica, servoojača-ni volan, deljiva zadnja klop in varnostna vreča za voznika so vključeni v ceno serijske opreme, za sopotnikovo varnost skrito v desnem delu armaturne plošče, zavoini dodatek ABS in drugo razkošje pa je potrebo proučiti doplačilni seznam. CENA do registracije: 38.614,84 DEM (Porsche -Inter Auto,Ljubljana) Vendar zaradi tega vozne lastnosti niso nič slabše. Nekaj trše podvozje ie namenjeno boljši legi na cesti (pa nehote nekaj manjšemu udobju potnikov), avto se zlahka pusti voditi tudi nežnejšim rokam in v celem je čvrst in zanesljiv. 2Lato so pri Volkswagnu uspešno opravili lepotno operacijo. In predvsem je všeč večini passato-vih ljubiteljev. TEHNIČNI PODATKI: limuzina s spredaj nameščenim motorjem, pogon na prednji kolesi. Motor štirivaljni, štir-rtaktni, vrstni ,1781 ccm, 66 kW/90 KM, enotočkovni elektronski vbrizg goriva. Mere: 4605 x 1720 x 1430 mm. Najvišja hitrost: 176 km/h (tovarna), 172 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 5.8/ 7.6/ 10.4 I neosvin-čenega super bencina na 100 km. Povprečna poraba na testu: 9.7 I. 9 M. Gregorič Prtljažnik: tudi za velike tovore IVECO ■ftr.TJ.-.T izkrvavitvi odstranili kožo, glavo pred prvim vratnim vretenceifc spodnje dele nog, rep in vse notranje organe prsne, trebušne n> medenične votline, vključno z ledvicami in ledvičnim lojem, mastno tkivo medenične votline, odvečni del loja notranjega stegna, moda, vime, trebušno prepono in njen mišični del. Klavne polovice strupe) razvrščajo v več kategorij: med teletino sodijo trupi ali klavne polovice telet, starih do pol leta oz. težkih do l™ kilogramov teže trupa, med mlado govedino klavne polovice bikov starosti do dveh let ter telic, klavnih prvesnic in volov (kastratov), starih do dve leti in pol, med govedino pa klavne polovice krav in volov (kastratov), starih več kot dve leti in P01, ter klavne polovice bikov nad dve leti starosti. Vse kategorije trupov oz. klavnih polovic razvrščajo v kakovostne razrede glede na njihovo mesnatost in zamaščenosi-Po mesnatosti jih razvrščajo v pet razredov: E - odlična, zelo močna omiščenost celotnega trupa, stegna i" plečke zelo zaobljena, hrbet širok; U - zelo dobra, močna omiščenost trupa, zaobljene obh*e stegna, plečke in hrbta; R - dobra omiščenost truša, mesnatost stegna in plečke ma0' poudarjena, hrbet v prednjem delu ožji; 0 - zadovoljiva omiščenost trupa, stegno vdolbene oblike; P - slaba omiščenost celotnega trupa. V okviru vsakega kakovostnega razreda je predvideno ocenjevanje zamaščenosti klavnih polovic po stopnji zamaščenosti: 1 - zelo slaba pokritost trupov z lojem.v notranjosti votline ni vidnega maščobnega tkiva; 2 - slaba pokritost trupov z lojem, meso je vidno po veČin1 površine trupa; 3 - srednja, primerna pokritost z lojem (3 do 5 milimetrov) P° večini površine trupov; . 4 - močna, prekomerna pokritost z lojem (6 do 10 milimetrov] po večini površine trupov; > 5 - zelo močna zamaščenost, predebel sloj (nad 10 milimetrov] po celotni površini trupa. Ko poznamo kategorije klavnih polovic ter ocene mesnatosti v> zamaščenosti, tudi lažje razumemo, kaj v novem pravilniku,?* ocenievanjekakovosti in plačevanje klavne živine pomenjj!? oznake E3, 05, R4 - in tako dalje. Na primer: oznaka & pomeni, da je klavna polovica odlično, zelo močno omiščena »J srednje zamaščena (primerno pokrita z lojem po večini povrsUie trupa, razen na delu stegne in plečka). Plačilni razredi dovO'J nazorno kažejo, kakšne klavne polovice v klavnicah najbolj cenjr in vrednotijo. Na Gorenjskem so v prvem plačilnem razred« (199,20 SIT/kg žive teže oz. 369,00 SIT/kg za meso) kla** polovice E2 in E3, v drugem razredu (192,20 SIT/kg žive teže 01. 356,00 SIT/kg za meso) klavne polovice El, U2, E4 in LJ3. * tretjem (182,00 SIT/kg žive teže oz. 337,00 SIT/kg za polovice E5, Ul, U4, R2 in R3 - in tako dalje. ___,__._____I SKB BANKA M« PREGLED LETNIH IN MESEČNIH OBRESTHM MER TOLARSKIH SREDSTEV OBČANOV SKB BANKA dd. od 1.4. 1994 dalft obrostuje andatva občanov z naalednfiml obrestnimi merami: tone mesečne obmstne men obrestne VPOGLEDU A SREDSTVA • hranine vloge 80% mesečno ■ žiro računi stopnje raso con • računi tujih fizoseb nadrobno -tekoč računi • dovoljena prekoračitev Rp+15% - nedovoljena prekoračitev Rp + 25% VARČEVANJE flr + 10,5% Rt+11% Rt +11,5% 0,88% 2J7% 2,97% • nad 12 do 24 mesecev • nad 24 do 36 mesecev • nad 36 mesecev VEZANI DEPOZITI •od31do60dni •od31do60dni' devizna klavzula • od 61 do 90 dni - od 91 do 120 dni - od 121 do 180 dni - od 181 dni do 1 lota -nad 1 leto •nad 2 let •nad 3 lota Rp + 7,5% 0+ 10% Rp + 8% Rp + 8,5% Rp + 9% Rp+10% Rt +10,5% Rt+11% Rt+ 11,5% 1,70% 1,74% 1,78% 1,82% 1,90% davni pokrovitelj iloveukjh olimpijskih reprezentanc Banka obračunava obresti na konformni način. Opomb*: flp- rut o*n na drobno v preteklem mesecu R U met cen ni drobno v tekočem mesecu 'N*jnđiizrie&v*zmm2 0**zmH*aubjeimDEUvtol^' protivrednosti. Pn veze* depoaiov nad 100 000,00 m obmstti men prmajaoi^ točke glede na vino zneska depozita: odstotne toSta ■nad 100 000,00 do 500 000.00 SIT 0,50 ■nad 500000,00 do 1000.000,00 SIT 0,75 -nad 1000 000,00 StT 1,00 Obiščite nas v: . ^ - poslovnih enotah na Gorenjskem: Titov trg4bv škofi'* i-m tel: 064/622-955, Koroška 5, Kranj, tel: 064/212-750, 212751 ,j*3 • ekspozituri Kranj, C. Staneta Žagarja 30, tel: 064/21/^ - agenciji Radovlica, Šercerjeva 18, tel: 064/ 714-409 - agenciji Škofja Loka, Novi svet 22, tel: 064/622-567 • agenciji Bled, ljubljanska 4, tel: 064/ 76-044 Wm\\m VREME Vremenosiovci nam za prihodnje dni |e napovedujejo bistvenega izboljšanja. Se napraj bo deževno In mrzlo. LUNINE SPREMEMBE K^r je v nedeljo zadnji krajec nastopil ob 4,55, bo tudi po Herschlovem semenskem ključu mraz, obstaja t«di možnost sneženja. JT Kitara, akustična glasba in naravni zvok Tokrat vam predstavljamo mlado glasbeno skupino iz Škofje Loke, Id jo radi poslušajo predvsem mladi z Gorenjskega, sicer pa so se "formiral" šele pred letom dni. Nastopajo predvsem v Škofji Loki, še dovolj časa pa imajo, da jih bo spoznala tudi Slovenija. ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE Dopisnic z odgovori na vprašanje v zvezi z razglednico, ki smo jo objavili prejšnji torek, je prišlo kar precej, žal pa so Prav vsi odgovori napačni. Na sliki je bila namreč Pokljuka, 'ako je na žalost odpadlo tudi žrebanje. Veliko vas je menilo, aa je na sliki Jezersko, pa Logarska dolina, itd. * Danes pa objavljamo zelo zanimivo razglednico, za katero *al ne vemo, kje je bila posneta in katerega leta. Verjetno je j*tara kakih šestdeset do sedemdeset Tet, morda pa se Katera, ki je na tej sliki še otrok, prepozna? Kot je že na prvi P°gled jasno gre za velikonočno žegnanje, saj dekleta in *6r>e na sliki nosijo na glavah jerbase, verjetno polne •elikonočnih dobrot. Pa naj bo tudi naše vprašanje v zvezi * vsebino jerbasov, naštejte, kaj sodi v jerbas in kaj katera ^stavina pomeni. Odgovore pošljite do petka, 8. aprila, na ^aslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Pet jebanih odgovorov bo prineslo nagrade v vrednosti po 1 000 tolarjev Ansambel KITART iz Škofje Loke Kdo sestavlja vašo skupino KITART? "Matija Hiršenfelder je basist, Tomaž Šmid igra na akustično kitaro, orglice in je vokalist, Gregor Mrljak igra tolkala, Miri Cinku pa je vokalist in igra akustično kitaro." Zakaj ime KITART? "Zato, ker je poudarek na kitari, na akustični glasbi, na umetnosti naravnega zvoka." Mladi ste, začeli ste... "Začeli smo pred letom dni kot duo z dvema kitarama, po pol leta pa se je ansambel razširil še z basistom in na tolkalistom..." Kakšen repertoar ste si izbrali in kdo so vzorniki? "Igramo predvsem jazz, blues, rokenrol. .Vzorniki pa so Al di Meola, Paco di Lucia, B.B. King, Pink Floyd, John Patituci." Malo časa ste šele skupaj, pa vendar plošča, kaseta? "Posneli smo nekaj demo -posnetkov, nameravamo pa zdaj posneti nekaj pesmi v studiu. Tako vsi, ki šele začenjajo, tudi mi iščemo sponzorje. Če smo vam všeč, dragi sponzorji, javite se!" Kaj si štejete za največji uspeh? "Največji uspeh so dobri in odmevni nastopi - po lokalih, po diskotekah. Za nas je predvsem pomembno to, da najdemo stik s publiko, da nas sprejme. Daleč od vsega pa je najbolj pomembno to in največji uspeh, da smo osebno zadovoljni in da je zadovoljno občinstvo." Kdo so vaši poslušalci? "Imamo tak repertoar, da nas lahko posluša vsak, ne glede na starost in tudi ne glede na glasbeno opredelitev." In ambicije? "Naslednje si želimo: da bi igrali po vsej Sloveniji in pred čimveč občinstva." Najhujši problemi? "Nenehne finančne težave, saj so aparature precej drage in zelo težko je z malo denarja kaj posneti." Saj dovolite vprašanje: v čem pa niste še čisto dobri? Kakšne so največje hibe in pomanjkljivosti ansambla? "Bla, bla - ni jih! In za hec: pomanjkljivost je predvsem v tem, da naš kitarist nima ravno lepih nog." In kje boste v prihodnje razveseljevali publiko? "9. aprila bomo igrali na bazenu v Železnikih, 15. aprila v diskoteki Charlie v Žireh, 22. aprila pa v gostilni pri Divjem petelinu v Sori." • D.Sedej -Foto: Janez Pelko £a praznike se pa res ne ;P°dobi, da se še v našo Jacionalno in vedno bolj ^avno TV vrinejo kakšne Fazniku neprijazne in pro-D,ematične reportaže. ko x°ravno na ve^" noČni nedeljski večer, ko so teh JajpreJ " kolikokrat že v Če °-neh? - prijazno pobarali, nam je luštno in fletno pri nak Zel° °Woženih mizah, .Kar je verjetno v pomanj-p,7 materiala, ki ga ob Drim n nedrjem kronično , Jf1 jnjkuje, sledila reportaži-na. tem» kako da so nekje pri bili ? x°-1 lačni " Pa ne da bi arnnit j toPline in liubezni> nam x ejansko lačnL V šolan otmt J^ina vse manj naših so *'.Vse več pa je staršev, ki slino"morani P°žreti debelo v Dr ln Ponižanje in privoliti otrokaP malico za svojega t]f]^° nekako se je slišalo z mize 5°.lastne mi obložene Čase' ui katere se mi zadnje niti n !?žene ali neobložene, P o ai *dl vedno več vstati in oprem a£ TV »"kovne bodoT:xKadar govorijo, da koien. 0 za Panike upo-vitii ;em dali leP° darilo za ninešilmHS,tas in Dodo P°k°j-ali tfT do!za 4 procente, tako UDol/v kažejo vedno ista nt,°KoJenca v parku, konference? Da ne govorim o omizjih in okroglih mizah -vedno isti vitezi okrogle mize. Začuda so novi in aktualni in lepi le vremenski posnetki... Kako so tale namigovanja o lačnih otrocih na naših tleh vletela na praznični veliko- Če se gredo že kakšno objektivnost in realnost, kot so jo nakazali z zgoraj omenjenim prispevkom o lačnih otrocih po šolah, bi morala pa tudi kakšna luštna napovedovalka informativnega bloka reči: "Ste pobarvali vaš jajček in pojedli svoj košček po- Voščimo: eno obloženo mizo Ko smo te dni prijaznim TV napovedovalkam že desetič pokimali, da smo srečni za praznično obloženo mizo, nam je še enajstič zaželela obilo jestvin. Vse v redu, dokler ni nepričakovano vskočila neprijazna reportaža, da so pri nas otroci tudi lačni... nočni TV ekran, mi ne more biti jasno. Vsaka napovedovalka je namreč pred vsakim "informativnim blokom", kakor pravijo petim, šestim kadar*" 10 cekarje na tržnici; vestem, prijazno kimala in se nije> D°°^?re ° lepotah Slove- še bolj prijazno pozanimala, če smo dovolj srečni ob polno obloženih mizah. Ko smo ji že najmanj desetkrat pokimali, da smo, se je oglasila še enajstič s popolnoma istim ljubeznivim vprašanjem. ,uva v parku, galoše na cesti in cekarje na tržnici; kadar govore o lepotah Slovenije, bo Triglav pa Postojnska jama in lipicanarji- Na kakšnih novinarskih konferencah, ki 1* stalno filmajo, pa so itak vedno eni in isti novinarji. Kdo Pa naj bo - če so že novinarske tičke?" Ne pa polno obložene mize! Kajti človek si pod polno obloženo mizo predstavlja kakšne tri velike komade "šunkna" pa dve veliki potici in trideset pirhov! "Košte" skratka za štirinajst dni! Saj je menda nacionalna televizija vseh družbenih struktur in slojev! In če imamo v nebo vpijoče socialne strukture, ki še za praznike ne premorejo "obloženih" miz, kaj šele "obilno obloženih miz", je bolje, da smo vsi skupaj kar tiho. Ce pa so mislili, da je za petkovim postom vsaka, z jedrni še tako skromna miza obložena, naj bi tako tudi povedali.Tako pa... Tako pa bi se kakšnemu tujcu, ki bi v teh dneh pokukal k nam in kaj razumel, vsa stvar zdela zelo čudna. Saj vsak dan res ni nedelja in praznik in nikjer vsak dan ne jedo potice, ampak toliko poudarkov na "obloženih" mizah je pa že od sile. Kot da bi bila alfa in ornega vsega praznika jesti, jesti in še enkrat samo jesti - vsem dobrotam obložene mize navkljub. Še dobro, da so v teh dneh na TV kakšna velika in strašna omizja in okrogle mize umanj-kale, kajti lahko bi se tudi zgodilo, da bi sogovornikom postavili pred nos pirhe pa potice. In bi potem mi gledali te naše politične viteze ne okroglih, ampak obloženih miz! Kaj so si ob vsem tem mislili starši tistih otrok, ki so na čakanju, brez dela in ki ne morejo svojim otrokom plačati niti šolskega kosila, je pa seveda druga pesem. In če bo šlo tako naprej, bomo naslednje leto rahlo aktualizirali tudi velikonočno voščilo. Ne samo vesele in zadovoljne praznike voščimo. Želimo tudi, da bi se vsi do zadnjega do sitega najedli jestvin s praznično obložene mize... • D.Sedej ALPSKI VEČER BLED 94 Osmič tri ure po domače Bled, 4. aprila - Še dober mesec je do tradicionalne narodnozabavne in glasbene prireditve Alpski večer Bled '94, ki bo v Športni dvorani na Bledu. Priprave na poznano in priljubljeno prireditev trajajo že nekaj časa. Prireditelj - Gorenjska glasbena agencija Antonič, Gorje, d.o.o., skupaj z Alpskim kvintetom pa nam je med drugim zaupal, da bo letošnja prireditev potekala po scenariju Ivana Sivca, sceno bo pripravilo Turistično društvo Jezersko, na prireditvi pa bo letos nastopilo 15 domačih in tujih ansamblov. Nastopili pa bodo tudi solisti na harmoniki. Vsega nam Jože Antonič, vodja Alpskega kvinteta in Gorenjske glasbene agencije Antonič Gorje seveda še ni razkril. "Bo pa letošnja prireditev, že osma po vrsti, prav gotovo vesela in zabavna. Triurni program bo posnela tudi TV Slovenija in ga potem že naslednji dan predvajala v oddaji po domače. Poleg domačih in tujih ansamblov bodo letos nastopili tudi harmonikarji in humoristi. Po končanem programu, ki bo trajal tri debele ure, bo veselo seveda še naprej. Žejen in lačen ne bo nihče in če bomo zato, bomo končali enkrat proti jutru. Med številnimi sponzorji letošnjega osmega Alpskega večera je seveda tudi Gorenjski glas. Se do jutri, 6. aprila, nam lahko pošljete odgovor na vprašanje, kdaj bo letošnji osmi Alpski večer v Športni dvorani na Bledu. Med tiste, ki boste pravimo odgovorili na vprašanje, ki smo ga zastavili že v eni prejšnjih številk Gorenjskega glasa, bomo izžrebali tri vstopnice. Odgovore na dopisnici pa oddajte takoj na naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 s pripisom ALPSKI VEČER BLED »94. Poslovalnice v Kranju: # KINO STOtZIČ 0 VRT 60STHNE SUW»" - RIGINOVA * boste lahko^^a'«?'' - nedrčke vseh velikoal • ženske in moške spodnje katte • spodnje majice, bodijt • jutranje halje m kopalne plato • nogavKe v modnih odtnlnk • damske vktike - intimno koimetikn ajrAz\icnej$e modne dodatke . erotično P*"«^ OMOGOČAMO NAKUP S ČEKI ALI PLAČILNIMI KARTICAMI NUDIMO VAM KVALITETO, KI STE JO ISKALI OD 15. MARCA: VELIKA IZBIRA KOPALK NA 180 m2 PRODAJNE POVRŠINE VAM NUDIMO: NOVO OTROŠKO OPREMO CAM -AVTOSEDEŽE - KAHUICE -STAJICE -HOJICE -STOLČKE • PREVVJALNE MZE -VOZIČKE POMLAD •PULOVERJE -HLAČE-BOMBAŽ, JEANS -TRENIRKE •ANORAKE -PIŽAME POLETJE • KRATKE MAJICE - KRATKE HLAČE - ODLIČEN BABY PROGRAM - VELIKA IZBIRA NOGAVIC V NASLEDNJEM MESECU VAS BOMO PRESENETILI SE S PESTRO IZBIRO: -KOPALK - SLAMNIKOV •KAP ZA POLETJE TER Z ^aSan^ceveuo KMETOVALCI ! /||\/IGPOkNTO Doo. /u\ trgovina na drobno in debelo crv\r\> KRANJ Gorenjesavska 17 tel.: 0(4/221-192 VAS VABI NA SEJEM V KRANJ 8.-15. APRILA 94, kjer boste lahko kupili po ugodni ceni a popustom in možnostjo kredita od 1-5 let TRAKTOR Na kredit tudi KOSILNICE BCS s popustom ter gume BARUM. Telefon na SEJMU 064/223 658 od 9. do 19. ure. VIDIMO SE NA RAZSTAVNEM PROSTORU AGROAVTA - KRANJ Varstvo vrtnin pred boleznimi in škodljivci (1) Tako kot vse rastline so tudi vrtnine izpostavljene številnim boleznim in škodljivcem. Na vrtu večina ljudi nerada veliko uporablja kemična sredstva za varstvo rastlin. Tako je seveda tudi prav, saj gre po večini za rastline s kratko rastno dobo. Nekatere teh rastlin (n. pr. korenje) zelo akumulirajo -vežejo razne snovi, pri tem pa nastopi problem zatiranja škodljivcev (n. pr. korenjeve muhe). Zato skušamo z ustreznimi ukrepi preprečiti ali vsaj omiliti napad bolezni in škodljivcev. Vzroki za veliko gljivičnih in bakterijskih bolezni so preozek kolobar, pretežka in kisla tla, pregosta setev, pretirano in enostransko gnojenje itd. Take in podobne naše napake pa ustvarijo ustrezne pogoje za razvoj bolezni. Zato moramo v prvi vrsti preskrbeti optimalne pogoje za vznik in razvoj rastlin ter seveda sejati zdravo seme. Rastline varujemo pred boleznimi in škodljivci tudi s tako imenovanimi mešanimi posevki. S skrbnim opazovanjem je ugotovljeno, da so nekatere rastline manj ogrožene, če rastejo v družbi drugih, večinoma nesorodnih rastlin. Vzrok za to so izločki iz njihovih zelenih delov (n.pr. eterična olja) ali izločki koreninskega dela. Solata ali špinača v gredi s kapusnicami zmanjšuje napad kapusovih bolhačev. Močan vonj eteričnih olj kopra in paradižnika na gredi glavnate-ga in rdečega zelja odvrača kapusovega belina. Cvetača nai raste na skupni gredi z zeleno in paradižnikom. Korenje odvrača čebulno muho in porovega zavij ača, čebula in por pa korenjevo muho. Zato na isto gredo posadimo zaporedne vrste korenja, čebule in pora. Pelin med ribezovmi grmi preprečuje okužbe z ribezovo rjo. Če posadimo oziroma po-sejemo kapucinko in vrtno krešo na drevesne kolobarje, s tem varujemo sadno drevje pred listnimi ušmi. Ti dve rastlinski vrsti odvračata listne uši tudi z zelenjave in vrtnic, poleg njih pa tudi gosenice in miši. Ana Kadivec, dipl. ing. kmet. Semenarna Ljubljana •Prodajni center Kranj - Primskovo Rozičevo pecivo -hitro pripravljeno 1 jabolko, 1 jogurtov lonček sladkorja, 1 jogurtov lonček olja, 1 jogurtov lonček roži-čeve moke, 2 jogurtova lončka bele moke s pecilnim praškom, 2 jajci, cimet, limonina lupinica, sladkor v prahu za posip. Jabolko zmiksamo v posodi multipraktika, dodamo ostale sestavine in ponovno zmešamo v gladko tekoče testo. Vsujemo v pomaščen, z moko potresen pekač. Pečemo v srednje vroči pečici 3/4 ure. Namesto rožičeve moke lahko vzamemo kokosovo moko in dobimo tako kokosovo pecivo. Setveni koledar za april - Mali traven Če je april deževen, kmet ne bo reven. Če se aprila vreme smeje, se bo še kesalo kasneje! 5. in 6. aprila škropimo sadje in vrtnine z rastlinskimi škropivi, nabiramo zdravilne rastline, kosimo, če želimo, da trava ne raste hitro. 7., 8. in 9. aprila sadimo krompir, obrezujemo in cepimo vrtnice, zalivamo vrt, če je potrebno. 10. škropimo, nabiramo zdravilne rastline (korenine in korenike). Kosimo, če želimo, da trava ne raste hitro. 11. ne sejemo in ne sadimo, 12. presajamo in sadimo krompir. 13. in 14. presajamo, sadimo cvetačo in brokole. Posejemo janež, koprc, kumare, blitvo, por, ohrovt, jajče-vec. 15. sadimo buče in nabiramo zdravilne rastline (cvetove, poganjke, liste). 16. nabiramo zdravilne rastline - korenine in korenike, kosimo, če želimo, da trava ne raste hitro. 17. cepimo sadno drevje in vrtnice, sejemo paradižnik, zalivamo, sejemo papriko in kosimo, če želimo, da trava hitro raste. 18. in 19. cepimo sadno drevje in vrtnice, sejemo listne vrtnine, presajamo. Kosimo, če želimo, da trava hitro raste. Zalivamo. Sejemo ali presajamo kumare. 20. in 21. plevemo vrt, nabiramo zdravilne rastline (korenine in korenike). 22., 23. in 24. sejemo okrasne rastline, po potrebi zalivamo. 25. ne sejemo in ne sadimo, le po potrebi zalivamo. 26. in 27. ob sušnem mesecu zalivamo vrtnine. 28. in 29. sadimo gomoljnice, čebulo. 30. aprila in 1. maja sadimo krompir, 2. in 3. maja gnojimo s tekočimi naravnimi gnojili, plevemo, rahljamo prst in škropimo. MINI POST OB LUNINIH MENAH 24h H v: r DIETNI ZELIŠČNI ČAJ MATI K, SMREKARJEVA 3, 61000 LJUBLJANA Tel.: 061/556 937,15 93 269, 557 458 N NAROČILN IC A IME tU PRIIMEK NASLOV ; „, „ j, im„...........„,„„„......... N«fod»m po Doltntm oovr*»)u. luna ČAJ C»n» 1.4*0 SIT * PTT atro*W. ................~ VRTILJAKOVA LESTVICA Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ Nagrajenka Gorenjskega glasa iz torkove radijske oddaje Vrtiljakova lestvica je Štefka Murnik iz Cerkelj, Velesovo 47. Po pošti bo dobila "komplet pomagal za lažje učenje". Za današnjo lestvico na Radiu Kranj je Romana pripravila pet novih skladbic, o katerih boste glasovali ta mesec. Kot običajno, sta poleg treh domaČih tudi tokrat dve tuji. METULJ - NADJA IN POP DESIGN LA BARCHETA DI CARTA - ALDA NACINOVICH NAŠ RAZRED - ANIKA I TRE BAGLIACCI - MARCO CAPANZARO, FRAN-CESCA NESSAMO, SIONATAN RODIO UKLETA KRALJICNA - JETI BAND KUPON GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV: Pošlji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1 Romanini današnji gostje bodo učenci iz novinarskega krožka podružnične šole v Mavčičah. Prisluhnite jim, povedali bodo marsikaj zanimivega. NAŠ PES REKSI NAŠ PES REKSI JE VELIK. VSAK DAN LAJA. KADAR GREM V HLEV, ME ZAČNE OVOHAVAT. KO ATI IN MAMI POMOLZETA KRAVE, MU DAM MLEKO, VČASIH PA KOSTI. • Anka Tolar, 1. b r. OŠ Železniki Nagrajeni spis 0 možu, kije dopolnil sto let (Humoreska) Že petdeset let je tega, kar se je v Dihurjev breg preselil čisto iz Amerike Papa Jack. Tega moia bi lahko častili na dolgo in široko. Tako je znal posnemati tigrovo rjovenje, da je ljudi, ki so ga poslušali, kurja polt oblila. In petelina! Ko ga je posnemal, je še sonce vzšlo. Potem si pa mislite! Tako kot vsak, če mu sreča dopušča, se je tudi on začel starati. Ko je imel ie polnih devetindevetdeset let, je revež hudo zbolel. Žena, ki je bila nekoliko mlajša, in sorodniki so se vsak dan zbirali ob njegovi postelji in molili, da mu duša ne uide. Tega dne so se spet zbrali ob njem, nekaj kratkega zmolili in opazovali moža. "Danes ponoči mi bo gotovo duša ušla..." je vzdihnil Papa Jack. "Oh, ne šlevaj, Papa Jack!" ga je zavrnila soseda. Spet so nekaj časa tiho stali ob njem, ko bolnik zaprosi: "Pokličite ženo, kam je zdaj šla, baba neumna?!" Zenička je tiho in počasi pricaplja-la do njega in ga vprašala: "Kaj želiš, Papa Jack?" "Ne pozabi, da nam tvoj brat dolguje še dvajset tisoč tolarjev..." "Poglejte," se žena obrne k sorodnikom, "do zadnjega je pri zavesti." "Poslušaj," se spet oglasi mož, "in glej, da ne pozabiš vrniti sosedu trideset tisoč tolarjev, ki mi jih je pred kratkim posodil." "Joj, joj!" vzdihne žena, "zdaj mu pa duh spet nekam blodi!" Na srečo se je Papa Jack pozdravil in dopolnil častitljivih sto let. Prišlo je veliko novinarjev in eden ga vpraša: "No, Papa Jack, čemu se imate najbolj zahvaliti, da ste dočakali tako častitljivo starost?" Stari mož se nakremži, pomisli, nato pa pravi: "Temu, da v Ameriki niso nikdar odkrili, kdo je Jack Razparač!" Seveda so se razne bolezni vrstile in postal je tudi siten in živčen. Pa ga je neki dan pravnik odpeljal k psihiatru. Papa Jack je sedel na stol poleg psihiatra in mu začel praviti o svojih težavah: "Gospod doktor, na vsakem koraku se z ljudmi zapletem v prepir." "Kako to?" se začudi zdravnik. "Kaj pa sprašuješ, ti butelj, sam pogrun-taj, saj si plačan za to!" Stricu Jacku ni bilo več pomoči. Pri sto dveh letih mu je duša ušla. • Jasmina DžananoviČ-Ru-par, 6. a c OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas Kako razveselim svojo mamico? . Da ji pomagam, ko ima veliko dela. Goran . Da jo ubogam in se dobro učim. Erika . Da naredim, kar mi reče. Jelka . Da se ji ne odgovarjam. Tjaša . Da nesem koš v smeti, pomijem mizo in pospravim. Greg* . Da pospravim sobo in prinesem drva. Jerca . Včasih pospravim posteljo in tedaj je mami vesela. Vid . Pomijem posodo in lepo napišem nalogo. Včasih ji naheren šopek rožic. Miha v • Učenci L l OŠ Olševe* Kaj reče mama? . Da si mi ob sedmih doma! . Ne dirkaj po hiši! . Zakaj pridejo sošolci, kadar si pri delu? . Kje si se potepal? . Nobeden me ne posluša! . Sama skrbim za vse! . Z vami so sami križi in težave! . Kako dolg jezik imaš. . Danes si pa pridna. . Zakaj soba ni pospravljena? . Tega ne morem več trpeti! . Nobeden mi ne pomaga. . Ti si še premlada, d bi vedela, kakšne dobre starše imaš. . Iz vaju ne bo nič, ker vaju bo vsak čas razjedla lenoba- (Takrat zavijeva oči in odkorakava v sobo.) . Ne morem te več prenašati! . Ves teden ne boš igral računalnika! • Učenci 4. r. OŠ Voklo GREMO NA KDO: nagrajenci KAM: še skrivnost KDAJ: pred ko*** šolskega leta M & S KOM: S Petrolom Gorenjskim glasom ANNO 973 Priloga Gorenjskega glasa o škofjeloški občini (4). Na Trati bodo vztrajali pri predlogu za samostojno občino Na nove občine nismo pripravljeni Judje zaradi slabe informiranosti napačno odločati. ^"edlpg vodstev krajevnih skupnosti Trata, Gode-stc> Reteče in Sv. Duh, da ustanovilo skupno ^ostojno občino Sorsko polje, je v občini Škojja j^Jca povzročil kar precej različnih odmevov, t^edsednica skupščine KS Trata Irena Uhan "teni, da je posredi mnogo nesporazumov, pov-^ern napačnih predstav, in da se prehoda na novo skalno samoupravo lotevamo slabo pripravljeni in ^^formiranl Prepričana je, da ljudje slabih *»cušeri/( ko niso imeli niti svoje krajevne skup-J°stt, niso pozabili, ter hkrati obsodila poskuse zavajanja ljudi Nedopustno je tudU da v občins-*ern. vodstvu ni soglasja in enotnega predloga za "ove občine. nami so zbori občanov, ki jjaJ bi z odločitvami o referen-"uniskih območjih za glaso-Vanje o novih občinah izrekli kx? Dese^o za prehod na nove *«ne. Kako je po vašem ta prehod na novo samoupravo pripravl- '»talno jen? . "Občutek imam, da so se tri le*a ljudje v naši politiki ukvar-Ja" z drugimi oistvenejšimi Problemi Slovenije, in da jih je P[ehod na lokalno samoupravo, ^Drav so pripravili in sprejeli ~on o tem, nekako prehitel. !le sedaj se je pokazalo, ko so as ljude na terenu začeli ^aševati, kako si posamezne ■^ari predstavljamo, kako sla-°° smo pripravljeni na tak Pjfhod, koliko je ostalo nedor-^enega jn predvsem, kako "*a»o je bilo narejenega za Pravilno in zadostno informirat ljudi. d Osnovni nesporazum mislim, * tiči sploh v dejstvu, da Pobijamo izraz "občina", katerim si večina ljudi ^edstavija več ali manj nek-anJ0 občino, nekdanjo državi-teritV .državi. ki jo tudi na vnKt?rijih dosedanjih občin že inf tvu ni več. Nezadostno j poniranje in uporaba tega fe^ta, nnc tHjo samostojnem odločanju o prostoru, kjer je bilo na Trati napravljenih največ napak in nasilja, ter izkušnji, da se lahko temu upremo, če vzamemo, kot smo to na Trati v zadnjih osmih letih učinkovito storili, stvari v svoje roke. V teh letih smo uspeli rešiti celo vrsto problemov s prostorom, mnogo se je napravilo pri urejanju komunalnih naprav, tako da je postala-Trata v teh letih bistveno bolj urejeno naselje, kot kdaj koli poprej. Naj opozorim, da le vas Trata, vas Suha in vasi na širjenje industrije na nove površine, saj so znani predlogi o selitvi galvanike, livarne in klavnice prav v ta prostor. Ob znanem podatku, da je 86 odstotkov škofjeloške industrije na Trati, je jasno, da smo s tem prenasičeni. Zato nikakor ne pride v poštev uresničitev ambicij po dodatnih 100 hektarjih zelenih površin za industrijo in to lahko preprečimo le, preprosto ne m.5Lawua' da bi si predstavljali Ek?° Iokalno skupnost, kjer ne!?1!? za tiste najneposred-lahk ,nterese, ki jih učinkovito obs£° reSuJeJ° Prav v takem oa ei.a, saj se vsi bojijo velike-kat .lr°kratskega aparata, s dan nm se manifestirajo dose-JeS* občine- Od tod govorim 0 dr°bljenju občin, o vs» ;?trnosti tega početja, pa 'Wa° .Nitkov, da si na Trati ^aJ umišljujemo"." vo do da v domu ohranimo ne glede sem z družino na nacionalnost take medčloveške odnose, ki bi ne pozročali motenj ali celo sporov. Pohvalim se lahko, da z ljudmi nisem imel nikoli težav, kar je najbrž posledica mojih dednih zasnov, ki jim pripisujem svojo redoljubnost, doslednost in način komuniciranja z ljudmi." Kolikšna je zmogljivost tega samskega doma in kako je z zasedenostjo? "Celotna zmogljivost je 160 ležišč, pri čemer smo praktično 20 let beležili 85- do 90-odstot-no zasedenost. Ta se je začela zmanjševati šele v zadnjih letih, ko so bile s slovensko samostojnostjo uvedene delovne vize in mnogim po preteku tudi niso bile podaljšane. V 22 letih našega delovanja je v tem domu stanovalo 2.650 ljudi, kar samo potrjuje, da je bila "fluktuacija" sorazmerno velika. Sedaj ugotavljamo tretjins-ko do polovično zasedenost." Slišati je, da se pripravlja ukinitev samskega doma in predelava stavbe v normalni stanovanjski blok. Kako vi gledate na to? stoji življenje v domu poteka i da ne moti okolice. Dom J1 namreč sredi Frankovega liurrJa> kJer ie koncentracija ^T. največja, in če vemo, da l bln naši stanovalci pretežno nekdanjih drugih republik, si vseskozi prizadevali za (Jrred, da ni bilo, ne glede na n°vo, nikakršnih pritožb. "Najprej naj rečem, da mi kot stanovalcu službenega stanovanja v tej stavbi ni bilo omogočeno stanovanja odkupiti, saj je novi stanovanjski zakon prav te primere zelo krivično obšel. Ob napovedani ukinitvi mi sicer lastniki zagotavljajo nadomestno stanovanje, vendar bom verjel šele, ko ga bom dobil. Kar se tiče spremembe namembnosti samskega doma, pa bi pripomnil, da se mi zdi, da bo precejšnja napaka, če bodo stavbo predelali zgolj v majhna socialna stanovanja, saj bi morali upoštevati slabe izkušnje, ki so očitne v bližnjih blokih s podobno strukturo ljudi. Tudi nisem prepričan, ali bodo potrebe po samskih stanovanjih res povsem prenehale." Poleg tega vašega vzornega vodenja tega objekta pa ste znani tudi po svojihbioenergets-kih in radiestezijskih sposobnostih. Kako ste jih odkrili? "V svojih tako pogostih kontaktih z ljudmi sem se pogosto znašel v položaju, ko sem moral pomagati ljudem, kakor sem vedel in znal. Povsem po naključju sem pri svojem delu naletel na Miroslava Kanci rja iz Zagreba, ki je svetovno znani bioenergetik in radiestezist, saj je bil zvezni inšpektor za dvigala. Ugotavil je, da imam tako posebno moč, da mi je celo predlagal, da se izključno pos- vetim zdravljenju ljudi. Ker sem se zavedal, da o tem praktično ničesar ne vem, sem začel sistematično proučevati razpoložljivo literaturo z željo, da se s tem seznanim, in morda, če je kaj res na tem, za to tudi usposobim. Napredoval sem do te mere, da vam moram priznati, da svojih dosežkov pogosto tudi sam ne razumem, ni pa jih objektivno mogoče zanikati. Naj že uvodoma poudarim, da smo bioenergetiki in radieste-zisti zavezani k brezplačni pomoči in delu z ljudmi (sprejemamo lahko le kakšne darove), tako da je vsak sum o kakršnih koli pridobitniških motivih povsem odveč." Bi nam lahko opisali kakšen primer, kjer sta se vaša sposobnost in moč posebno dobro izkazala? "Naj najprej opozorim na moje trdno prepričanje, da dejavnost bioenergetikov in radiestezistov nikakor ne bi smela posegati v procese zdravljenja uradne medicine, kaj šele, da bi tem postopkom nasprotovala, jih ovirala, ali poskušala nadomeščati. Menim pa, da v tej sferi lahko v nekaterih primerih zdravljenja dopolnjujemo v smereh, ki jih uradna medicina zanemarja oz. ne priznava. Veliko preveč primerov je, ko skušam s svojimi sposobnostmi in znanjem pomagati, da ugotove, kje so vzroki za njihovo slabo počutje, svetovati, kako naj si uredijo domaČe bivalno okolje, da se izognejo škodljivim sevanjem (pri tem naj opozorim, da smo si v preteklosti z uvozom nek- valitetnih zlasti elektronskih naprav napravili zelo slabo uslugo, saj zaradi tega nastajajo doma in na nekaterih delovnih mestih zelo škodljiva tehnična sevanja, ki slabo vplivajo na zdravje ljudi), svetujem spremembo prehrane, masaže, ukvarjam pa se tudi z zelišči oz. skušam spoznati tista, ki ljudem lahko najbolj koristijo. Ne bi vam znal povedati, kolikokrat so mi ljudje zagotovili, da sem jim pomagal, in kar težko mi je včasih, ko ljudje kar ne vedo, kako bi izkazali svojo hvaležnost." Vendar rešujete s svojimi sposobnostmi tudi druge zagate, ne samo zdravstvene? "Res je. Kar nekajkrat so me poklicali na pomoč tudi v primerih, ko so z običanjimi metodami pri reševanju ni šlo. Kar v nekaj primerih so me vključili, ko je šlo za iskanje izginulih in pogrešanih oseb, enkrat celo, ko so vsi moji kolegi, ki se ukvarjajo s tem področjem, svoje sodelovanje odklonili. Objavljen je bil primer pogrešanega iz Radovljice, ki so ga našli žal mrtvega tam, kjer sem jim svetoval, sodeloval pa sem še v nekaj drugih primerih, tudi z delavci policije, ki so iskali izginule. Kot sem že omenil: mnogo neraziskanega in težko razložljivega je na tem področju, in pogosto se tudi sam sprašujem, kako so nekateri dosežki s temi načini mogoči, kaj mi je posebnega dano, da lahko na tak način pomagam. Če bi živel pred dvesto leti, bi zagotovo končal na grmadi." • S. Žargi ilovica predstavlja svoje predstavništvo v Kranju Celotna ponudba programa Jelovica Jelovica lesna industrija Škofja Loka prodaja svoje izdelke na Gorenjskem v lastni trgovini v Škofji Loki in predstavništvu v ^anju, pa tudi v trgovini Murke v Lescah ter v Metalki v Kamniku. Tokrat bi vam radi podrobneje predstavili predstavništvo jjfor je trenutno cesta mimo štadiona v k^t JU 2aPrta> naJ vam najprej povemo, po Kra !l po*' Je c'° Je'ovičine9a predstavništva v nafnju' k'se nanaia prav za štadionom, dostop sJ?n°stavnejši: če se peljete od vodovodnega des '3rot' vas' ^uPa> *'k Prod vasJ° zavijete Pran0, se spustite po klancu navzdol nato pa J!? mostom čez Kokro ponovno zavijete desno in pot nadaljujete navkreber, koder na vrhu klanca na levi strani stoji velika stavba. Tu vas bo v predstavništvu Jelovice prijazno pričakala vodja predstavništva, gospa Sonja Bonča, ki vam bo rada povedala vse, kar vas zanima in vas napotila na pravi naslov. V predstavništvu v Kranju vam lahko ponudijo informa-cQ|ott7""""^^^««^^^»i cije o njihovem OKiSa P^ramu, ki obsega: tQrrrifV 26,0 kvalit®tna vezana okna Jelobor, J«lot°,2o|acijska okna Termoton in okna br*,?1^?' ki so izdelana v izvozni kvaliteti $Efckih sp°Jev-na Ser:h,LA: seveda okna potrebujejo potreb- katerih ■ in v Jelovici lanko kupite: rolete, pri toplot'8 gornji del oziroma omarica za roleto fil^nin?-0! ,20lirana, polkna z gibljivimi ali vSj' 'ametami inI žaluzije nu ta tapadrana dala DCTAP. $ »amo ta mom dala otnet - datarpam ta aka| m uar*a PLAK2H- apray rt armatura ali PIAKCAH- illtllo u armatura brat ali cnoss - apray za potimnfa tu |makv i :;. akoclna la poHraraa I PNEUSEll -K tprav za guma FOR ClEAN . ta pranfa molela BLOKAH DOT 3 tavoma takoovvj K BLOKAH DOT 3 -J? lavoma takofclna rx BLOKAHS DOT 4 lavoma tafcodna BLOKAH DOT 4 . zavorna takofina I HHINOEN dodata* ta »aaai motorja hhinoen - 200 M/S 24 koaov 790 ml 24 koaov 400mVS 24 koaov 750 ml 24 koaov 790 ml 24 koaov 200 mi/S 24 koaov 400 rta/S 24 koaov SOOml/T 4«toaov 750 ml 24 koaov 7» ml 24 koaov 1000 ml 24 koaovoalo 1000 ml 24 koaov 250 ml 40 koaov 1000 M 24 koaov 250 « 40koaov 250ml 35koaov I00M »0 koaov 1000 tat 24 koaov 4000 ml/T 6 toaov 300 rra/S 24 koaov takooa mkt H CAN0I0U -oal ta roka sune - mri vulkarvtar NETINS - . apra, ta odatran|avao|a mrta»a?90 ml 24 koaov H PENCTP.ua • k: iradatvo proti rj1 400 ml DOZATOfl ZA GEl 1*1.90 271.00 21B.10 2M.40 ge.ao 17» « 1«0.» 2*9.70 2*4.70 2*2.30 0*4 40 IT*.* 319.20 294.» 274.70 320.30 127.70 4JS.M 145,20 977.30 121.30 221.00 140.20 247.00 1.44*00 413*0 2*3,00 ZA HITROSTI DO 210 km/h SAMO RAIUDAG JP AVT0K02METIKA pri m -vse za vaš avto od tempom do mome tekotto •cenenajnižje-kvalJtetanaM^ .....umi VES PREDSTAVLJENI PROGRAM DOBITE V NAŠI TRGOVINI V ŠKOFJI LOKI IN PRI VSEH VEČJIH VULKMIZERJIH V SLOVENIJI - VES PREDSTAVLJENI PROGRAM DOBITE V NAŠI TRGOVINI V ŠKOFJI LOKI -IN PRI VSEH VEČJIH VULKANIZERJIH IN TRGOVINAH V SLOVENIJI SREDA, 6. aprila 1994 ' Finlay, škotska nadal- ?-35 Tisoč in ena Amerika, amer-•ska risana serija; 10.00 Videošpon "•00 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 11.35 Mož z opicami, angleška dokumentarna oddaja 12.00 Od pola do pola, angleška dokumentarna serija •2.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 15.00 Ivtervju 1800 Doktor Fir levanka 1-7.00 TV dnevnik 17.10 Klub klobuk 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 štiri v vrsto, TV igrica 19 56 it dnevnik 2* Vreme ».25 Žarišče 20-35 Film tedna: Spor ponoči, periski film (čb) «2-30 TV dnevnik 3, Vreme 22-47 Šport 22.55 Sova; popolna tujca, ameriška nanizanka; Poletel bom, ameriška nadaljevanka tVSLDVEHlJA 2 15.45 Omizje 17.00 Moč in slava: if' rdeči avtomobili 17.30 Sova, Ponovitev 18.45 Analitična mehani-nemška izobraževalna serija 2SS TV dnevnik 19.56 Šport *-°5 Športna sreda 22.20 Hom-male Gallusu 23.05 Svet poroča 9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Audimax, ponovitev 10.15 Afera Nelson, ponovitev ameriškega filma 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 Čas v sliki 13.10 Slika Avstrije, ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.00 Dr. Kulani - Zdravnik na Havajih 14.45 Zgodovina stekla 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Mi 18.30 Florida lady 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Divji lovec iz srebrnega gozda, nemški domačijski film 21.55 Pogledi od strani 22.05 Evropski policisti 22.55 Polje, angleški film 0.40 Čas v sliki 0.45 Gas-oil, francoska kriminalka 2.05 Poročila/1 OOOmojstrovin 8.00 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Škrati in velikani 16.00 Dedek na posodo 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Pri Huxtablo-vih 18.30 Ali je to res? 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Dvoboj, oddajo vodi Vera Russwurm 21.15 Generacija X, oddaja za odraslo mladino 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Šport 0.20 Hallo Austria, Hallo Vienna 0.50 Poročila/1000 mojstrovin Sa^^ocila 10.05 TV šola 11.35 očita nsana sen'ia 12-00 Por-Vftnica iS5 17 koledar 12.15 Divja 'stićn* 40 Prava igralca, humor-kraiiip, nan'zanka 13.05 Afriška ton i*?i_arrieriški film 14.50 Mono-Poro?;^5 Učimo se o Hrvaški 16.00 18 ao i?1605 Ljubezenske zgodbe 18.0O DSede 17-°° Hrvaška danes I830 , 0roči|a 18.05 Kolo sreče «nieri«LT0t0 1835 S*"1* Barbara, nik ^nadaljevanka 19.30Dnev-fl«eh Loto 20.15 Hrvaška, Odda,'!, Plodnosti, dokumentarna 'oftjg, 21-00 V iskanju 21.45 Por-I Slik« J"50 Ekran brez okvirja 22.50 n«rn^a>slik0 23.45 Poročila v mm 23.55 Sanje brez meja =*ADiO 'poSov?' koledar 14.05 Terra X, J14.5S JJev dokurnentarne serije j Sorjj ^andokan, ponovitev risane PonL. 5-20 Deček v grmovju, "T'tev nadaljevanke 16.15 Dne-ameriški barvni film 17.40 19.00 Risanka 19.10 Zaprisega v 310. učnem centru TO 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Orkester slovenske policije 21.00 Gost v studiu: Jelko Kacin (v živo) 22.00 Videostrani 19.00 šola v naravi '89 (zadnji del) 20.00 Moda in mi - T. Prezelj Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure I *®maA&?2f 1°»^ NA PODLAGI ZASTAVE: &}f£?N VREDNOSTI PO DOGOVORU K%*VfER' MEDEN ZAUPANJA. P*JS$k,* c*41 Krar*I> teh: 211256 ^!£*KuJemo vas vsak dan od 8 -17 Dri ^avnn 8 : 2aamhen8tvo v košarki: Cibo- o>ristič6nVan,k 20.15 Polna hiša, dlm°viu S, ^"Ja 20.45 Deček v 2?nce ann! *Jevanka 21.40 Small etalrnanj£6Škl barvni fl'm 23.20 A iiat^°llai^e.la,12.00 Na velikem v»a nadaK«, Lu.6 svetlobe, amer- ?>15 Rd^anka 13.05 A Shop ie p 13 ta £v£onovitev 13-20 A J5-00 ufCTto ^.30 Borza de|a l,žiJe is Platnu 15.15 i briške ja' ponovitev &sVetPoLbarvne5a filma I7-45 S30 Zeleni' arTe^ka nanizanka 19 Ir? detektiva 19.00 Por- 5?dal)evanL;aS^čna ,eta- ameriška s^^lizS8,20;45 Dance session & 22 Poroci|a 22.30 A ^llkem'niLSpot tedna 22.45 Na %r2adela U 23 00 C™ 9.30 Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf cENTpd -"--7"7 Nt akram-er lnril1- LETO NASILJA ob 16.. 18. in 20. uri STORZlC S 'Br- akrii r, *lrm- Lt|U NASILJA OD 10., 10. in tv. uri oiw"-.w lrn Krik k-^T ZIVA BOMBA ob 18. in 20. uri ZELEZAR amer. avant. - STENE ob 18. in 20. uri ČETRTEK, 7. aprila 1994 9.00 Tina in Nejc v etnografskem muzeju 9.40 22. mednarodno tekmovanje mladih baletnih plesalcev za nagrado Lausanne 94, 3. oddaja 10.10 Analitična mehanika, nemška izobraževalna serija 10.35 Tobačne vojne, 2. del angleške dokumentarne oddaje 11.10 Po domače 12.45 Trattoria trax - kuhanje ob Rossiniju 13.00 Poročila 13.05 Studo City 15.00 Svet poroča, ponovitev 15.35 Osmi dan 16.20 Slovenci v zamejstvu 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.25 Žarišče 20.35 Neverjetni četrtek - neverjetne zgodbe: Na pomoč, 9. oddaja 21.35 Tednik 22.25 TV dnevnik 3, Vreme 22.42 Šport 22.50 Sova: To je ljubezen, angleška nanizanka; Odletel bom, ameriška nadaljevanka 15.00 Kinoteka: Fritz Lang: Ministrstvo za strah, ameriška (čb) 16.25 Strta srca, francoska nadaljevanka 17.15 Sova, ponovitev 18.40 Že veste 19.05Poslovna borza 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.05 Miloška, dokumentarni film 20.50 Umetniški večer Mojstrovine: Louvre, angleška doku-mentarna oddaja; Irek Mukhamedov: Moč in umetnost, portret baletnega plesalca 22.30 Čudna riba, videoples DV8 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.15 Ameriška angleščina 11.35 Sandokan, risana serija 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 1215 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.45 Prava igralca, humoristična nanizanka 13.06 Moulin rouge, ameriški barvni film 15.06 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Otroška oddaja 16.30 Z zdravjem do lepote 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.55 Me je kdo iskal? 21.25 Poročila 21.40 Znanost in mi 22.25 Slika na sliko 23.10 Glasbeni večer 0.15 Poročila v nemščini 0.15 Sanje brez meja 15.10 TV koledar 15.20 Sandokan, ponovitev risane serije 15.45 Deček v grmovju, nadaljevanka 16.40 Mala princesa, ponovitev ameriškega filma 18.15 Ekran brez okvirja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Dober dan, razred, angleška humoristična nanizanka 20.45 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, dokumentarna serija 21.20 Deček vgrmovju, zadnji del nadaljevanke 22.15 Ljubezenska zgodba, angleški čb film 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 A shop 13.15 Call selec -tion, ponovitev 13.55 CTM 14.30 Borza dela 15.00 Call sefection, ponovitev 15.35 A shop 15.45 Ročk starine 16.15 Velika prerija in njeni prebivalci, dokumentarna oddaja 16.45 Elizije - Slavko Mahne in vrhovni bog 17.15 Učna leta, ponovitev 17.45 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 18.30 Zelena detektiva, risanka 19.00 Poročila 19.15 A Shop 19.30 Magnetoskop 20.15 Drakula, ameriška nadaljevanka 20.45 Vohuni, laži in gola bedra, ameriški barvni film 22.15 Poročila 22.30 Ročk starine 23.05A shop 23.15 S pot tedna 23.20 CTM 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Zemlja in ljudje 10.30 Bigfoot in Hendersonovi, ponovitev ameriškega filma 12.15 Nova, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.0 Dr. Kulani - Zdravnik na Havajih 14.45 Comedy Capers 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.30 Florida Lady 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.00 Šport 20.15 Hribovski zdravnik 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 Liebling Kreuzberg 22.00 Vroči led, ameriška TV psihološka kriminalka 23.35 Čas v sliki 23.45 Oueimada, italijanski pustolovski film 1.45 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Moje podvodne dogodivščine 16.15 Neznani svet 16.30 Zveneča Avstrija 17.15 Psi, 5. del 18.00 Čas v sliki 18.05 Pri Huxta-blovih 18.30 Made in Austria, kviz i9.00 Regionalna poročila 19.30 as v sliki/Vreme 20.15 Domače reportaže 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Lukas Resetarits: To je pa že od sile 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.35 Smrtonosna propa- 8anda 23.20 Sporna vprašanja .50 Poročila/1000 mojstrovin 18.00 Miha Pavliha (v živo -otroška oddaja) 19.00 Risanka 19.10 Odisejevo oko 19.20 Novo v kinu 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Kako se znebimo odvečnih kilogramov (v živo) 21.00 3 - 2 - 1 gremo (v živo -videospoti) 23.00 videostrani 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene (nad.) 20.00 XXI. srečanje turističnih delavcev Gorenjske v Železnikih (2. del) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. urel radio triglav 96 MHz radio zin FM STEREO : 91.2 MHz - Škofja Loka 89,8 MHz - Poljanska dolina in Žiri 9G.4 MHz - Selška dolina Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače Žovice 17.00 Spoznajmo se 18.00 estitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, ČETRTEK CENTER amer. glasb. kom. WAYNOV SVET 2 ob 16. in 18. uri, amer. avant. film KRIK STENE ob 20. uri STORŽIC amer. thrill. LETO NASILJA ob 18. in 20. uri ZELEZAR prem. amer. akcij, filma PLEZALEC ob 18. in 20 uri BLED amer. drama POPOLN SVET ob 20. uri PETEK, 8. aprila 1994 9.05 Mladi Sherlock, angleška nadaljevanka 9.35 Zvezda, ameriški film 12.20 Že.veste 12.50 Poslovna borza 13.00 Poročila 13.05 Mojstrovine, ponovitev 15.50 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Podelitev Stopovih Viktorjev 22.05 Singapur, majhna in velika država 22.50 TV dnevnik 23.20 Sova: Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka; Odletel bom, ameriška nadaljevanka; Zunaj zakona, ameriški film TVSLOVI 16.35 Neverjetni četrtek, ponovitev 17.25 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30TV dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.05 Koncert orkestra RTV Slovenija, prenos iz Cankarjevega doma 22.05 Akcent 10.00 Poročila 10.05 Otrok, šola in dom 11.35 Sandokan, risana serija 12.00 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Pravi igralci, humoristična serija 13.10 Življenje in čas sodnika Royja Hustona, ameriški film 14.40 Monoplus 15.30 Angleški jezik 16.00 Poročila 16.30 Jom Hašoa, prenos s pokopališča 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 V dobri družbi, zabavnoglasbena oddaja 21.00 Latinica 22.10 Dimitrije Popovič, dokumentarna oddaja 22.40 S sliko na sliko 23.40 Poročila v nemščini 23.45 Padli Orfej, ameriški film 15.45 Sandokan, risana serija za otroke 16.10 Deček v grmovju, serija 17.05 Pozabljeno življenje, ameriški film 18.35 Vojne v miru, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.15 Beveriy Hills, serija 21.00 Evropa, odštevanje 22.30 Življenjski slog 23.05 Naključni partnerji 23.50 Hit depo 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev 13.15 Spot tedna 13.20 Magnetoskop, ponovitev 13.55 CTM 14.00 Prva dela, oddaja o režiserjih 14.30 Borza dela 14.50 Spot tedna 14.55 Na velikem platnu 15.10 A shop 15.20 Drakula, ponovitev 15.40 Vohuni, laži in gola bedra, ponovitev filma 17.14 Ameriških deset, glasbena oddaja 17.45 Luč svetlobe, nadaljevanka 18.30 Zelena detektiva, risanka 19.00 Poročila 19.30 Pozitiv +, glasbena oddaja 20.15 Teden na borzi 20.20 Policijska akademija, ameriška komedija 21.50 Prva dela, Ron Hovvard, oddaja o režiserjih 22.25 Poročila 22.45 A shop 22.50 Angel na moji strani, ameriška drama 0.35 Spot tedna 0.40 Erotični film 16.35 Kremenčkovi 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.35 Florida Lady 19.22 Aktualna znanost 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Aktni znaki XY 21.20 Pogledi s strani 21.30 Gola eištola 2, ameriška komedija 22.50 ečerni šport 23.10 Čas v sliki 23.15 Aktni znaki XY 23.25 Afere iz nočnih klubov: Ljubi me ali pusti me 1.20 FBI, ameriška serija 2.10 1000 mojstrovin 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lin-destrasse 15.30 Lepota Češke 15.50 Zavezan plemstvu, angleški film 17.30 Ustvarjalec narava 18.00 Cosby show 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Teleskop: Osamljena princesa 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.00 Večerni studio 22.30 čas v sliki 22.35 Popolnoma nora TV 23.00 X-large nightime 1.051000 mojstrovin MIKE'S SPORT FASHION 19.00 Risanka 19.10 Petkov tedenski pregled 19.30 TV dnevmik 2 (prenos TVS) 20.00 Kolovrat domačih viž: Ansambel Nagelj 21.00 Predstavitev Javnega podjetja Komunala Kranj 23.00 Nočni zabav-no-erotični program 1.00 Videostrani SERVIS Z ORIGINALJilMIDEU POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TRGOVINA - SFRVIS Uprava tal: 064 222 868 lax 064 222 887 LJUBLJANA. tel/fax.: 061 159 0 332 KRANJ, tel/fon 064 777 150 Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 9.00 Čas v sliki 9.05 Cosby shovv 9.30 Dvoboj 10.00 Sin Cezarja in Kleopatre, italijanski film 12.15 Domača reportaža 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Družinske vezi 14.00 Dr. Kulani, zdravnik na Havajih 14.45 Mojtsri jutrišnjega dne 15.01 Am dam des 15.15 Rakuni, risanka 15.40 Ekološki magazin 15.50 Divji ogenj 16.15 Vroča sled IGLAV JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, veste)7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Gorenjka, Gorenjec meseca 14.00 Melodija tedna 14.10 Kulturna dediščina 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf radio triglav 96 MHz KINO, PETEK RADOVLJICA amer. drama POPOLN SVET ob 20. uri Novi slovenski obrambni minister Jelko Kacin o prvih potezah "Preiskavo bom pripeljal do konca!" O aferi Smolnikar, vlogi Morisa in VOMA, kadrovskih spremembah, o Kučanu, Janši, Krkoviču in Slovenski vojski. 6. izredna seja državnega zbora se časovno počasi oddaljuje. Nekdanji obrambni minister Janez Janša je nepreklicno zavrnil poslanski sedež, ponovno se je odprla zgodba o vladni koaliciji, novi prvi mož slovenskega "Pentagona" Jelko Kacin danes začenja šteti drugi teden. Pretekli petek je bil gost Radia Kranj, z njim se je pogovarjal novinar Vine Be-šter, ki je vsebino intervjuja priredil tudi za bralce našega časopisa. Gospod minister, je res, da ste praktično takoj po izvolitvi odšli v prostore slovenskega obrambnega ministrstva, tor-ejv zgodnjih jutranjih urah? "Da, odšel sem tja takoj po izvolitvi, ker se mi zdi korektno, da se v organu, v katerega sem bil imenovan, pojavim takoj, ko je to mogoče. Šel sem v zgradbo ministrstva, šel sem v poslopje, kjer se spremlja dogajanje v slovenskem zračnem prostoru in okrog, bil pa sem tudi pri dežurnem častniku republiškega štaba za Teritorialno obrambo. Z menoj je bil predsednik parlamentarnega odbora za obrambo gospod Kopše, ker se mi je zdelo nujno in korektno, da tudi ob mojem nastopu odbor, ki bo skrbel za transparentnost dela na našem ministrstvu skozi oči svojega predsednika vidi, kaj počnem. Ogledala sva si program aktivnosti TO za nekaj dni naprej videla, da ne gre za nobene premike vojaških enot, da bi naša javnost razumela, da gre za povsem normalno proceduro in da ie prav, da se večina naših državljanov ukvarja s svojo vsakodnevno dejavnostjo ne pa, da ne moremo spati zaradi obrambe." Eden od novinarskih kolegov je zapisal, da ste prevzeli praktično enega najpomembnejših centrov politične moči v Sloveniji? "Ne vem, zakaj bi bil to center politične moči. Bil je center politične moči, ko je na njegovem Čelu sedel predsednik neke stranke in je potem mešal vloge, ki jih je opravljal. Kadarkoli je nastopil Janez Janša, ljudje niso vedeli ali govori predsednik Socialdemokratske stranke, ali govori obsojenec na procesu četverice ali govori Janša iz Grosupljega... pa še kaj bi se našlo. In ko vse to združite, ugotovite, da je šlo za človeka, ki je v svoji osebi združeval toliko različnih funkcij, da je to dejansko bil center politične moči in so vsi, ki so bili zaposleni v Ministrstvu za obrambo brez tega, da bi to hoteli ali ne, vendarle bili sredstvo, s katerim je lahko minsiter dosegel marsikaj." Kdo odhaja? Področje kadrov na obrambnem ministrstvu je vsaj za del javnosti še posebej zanimivo. Sta državna sekretarja Gorazd Vidrih in Franci Znidaršič skladno z zakonom ponudila odstop? "Da". Pa načelnik republiškega štaba TO brigadir Albin Gut-man? "Tudi, vendar sem njegov odstop dokončno zavrnil in začel z njim sodelovati na nekaterih nalogah, ki so ta hip prioritetne. Dogovorila sva se, da v tem tednu opravim obisk v vseh pokrajinskih poveljstvih in ključnih enotah TO. Potem ko je brigadir Krkovič pisno zaprosil za razrešitev, sem načelnika štaba prosil naj mi Eredi aga ime starešine, ki naj i ga imenoval na dolžnost poveljnika 1. specialne brigade, kar je tudi storil. Torej brigadir Gutman ostaja? "Ostaja!" Kaj pa dosedanja državna sekretarja? "Glede na to, da intenzivno zaradi nalog, ki so pred nami, razmišljam o tretjem državnem sekretarju, še nisem dokončno odločil, kako njun dosedanji delokrog porazdeliti, sicer pa nobeden od njiju kot moj sodelavec ni vprašljiv, oba bosta ostala vsamem vrhu ministrstva." Lahko razkrijete ime tretjega državnega sekretarja? "Ne, ker zaenkrat še ni odobrena sistemizacija. Bilo bi nekorektno z moje strani ponujati ljudem delovno mesto, ki ga vlada še ni odobrila." Veliko je govoric o odstopih celo prekinitvah delovnih razmerij, naprimer šefa Janševega kabineta Milana Zvera, predstavnice za stike z javnostjo Nike Dolinar? "Najprej je treba reči, da iz obrambnega ministrstva odhajajo ljudje po svoji volji. Odhajajo pa tisti, ki želijo z Janezom Janšo delati v Socialdemokratski stranki. Gospod Zver me je prosil za sporazumno prekinitev delovnega razmerja, ker odhaja z Janšem v stranko, še dve dami sta mi navedli enake razloge, vsi pa so iz kabineta ministra. Gospe Dolinarjevi sem ponudil delo v časopisu Slovenska vojska, ki je z odhodom Janeza Švajncer-ja ostal brez urednika, a se je odločila drugače. Torej nihče od teh iz ministrstva ni bil izgnan." Novi brigadirji Omenili ste švajncerja. Usti, ki so uspeli preobrati posebno številko časopisa Slovenska vojska, so imeli različne komentarje. Niti najmanj niso bili osamljeni ljudje, ki so menili, da gre za čisto politizacijo? "Gospod Švajncer je pisal kodeks slovenske vojske, oblikoval je uniforme, pripravil je vse zadeve v zvezi z odlikovanji in ravno on je kršil osnovno pravilo, da se vojak ne bo ukvarjal s politiko. Tisto, kar je spesnil v posebni številki Slovenske vojske je politi-kanstvo in agitprop najnižje vrste." Švajncer je bil vendar, kot je razbrati iz časopisja, pred dnevi povišan v brigadirja? "24. marca je Janša podpisal povišanje trojice v čin brigadirja in med njimi je tudi gospod Švajncer, kar se mi zdi svojevrstna parodija in podcenjevanje slovenske vojske." Delovanje VOMA je v javnosti skozi različne podatke v veliki meri označevalo delo obrambnega ministrstva. Kakšna je bodoča usoda tega organa in v. d. direktorja Dušana Mikuša? "Varnostni organ ministrstva za obrambo je še kako pomemben organ m ga bomo imeli tudi v prihodnje. Želim pa si, da bi z ustrezno zakonodajo dobili tudi prava pooblastila in smer delovanja tega organa usmerili na tri področja: obveščevalna in protiobveščevalna dejavnost ter preprečevanje kakršnekoli odtujitve imetja slovenske države, ki pripada obrambnemu ministrstvu. Kar pa zadeva gospoda Mikuša, sam do tega trenutka nimam nobenega dokaza, da mu ne bi smel zaupati kot sodelavcu in zaenkrat nimam nobenega razloga, da bi ne razmišljal o načelniku VOMA kot o mojem najbližjem sodelavcu tudi v prihodnje." Vloga Morisa Javnost ste obvestili, da ste za raziskavo "primera Smolnikar" oblikovah posebno komisijo, ki jo vodi Miran Bogataj? "Kar se mene tiče bom raziskavo tega dogodka pripeljal do konca s tem, pa želim izrecno povedati, da nihče ni kriv, dokler mu tega pravnomočno ne dokažejo." O Morisu kroži cela vrsta namigovanj. Sežejo vse do možnosti izvedbe državnega udara, za kar naj bi bila trideseterica Morisovcev še posebej usposobljena? "Specialna brigada Moriš ne more biti specialna zato, ker ji je dovoljeno veliko več kot drugim, ampak samo zato, ker je bistveno boljša od ostalih. Njena specialnost je v tem, da je namenjena uporabi v vsakem trenutku." Brez uniforme! "Švajncer si je lelel, da mu omogočim delo na dveh področjih. Pristal sem, da predava vojaško Zgodovino, pod pogojem, da tega nikoli ne bo počel v vojaški uniformi, Skratka, gospodu Švajncerju sem prepovedal nositi uniformo slovenske vojske!" Kakšna je oziroma je bila vloga poveljnika Morisa brigadirja Krkoviča? "Kot sem že dejal, sprejel sem njegovo pismeno prošnjo za razrešitev,poveljnik Morisa je postal nekdo drug in temu se reče zamenjava. V naslednjih dneh pa bo opravljena tudi primopredaja enote." Vrhovni poveljnik Kakšen je vaš odnos do Milana Kučana kot vrhovnega poveljnika? "Do Milana Kučana nimam nobenega odnosa, imam samo odnose s predsednikom države, točneje s tistim delom funkcije predsednika države, ki se ji reče vrhovni poveljnik. Drugih odnosov midva nimava, ne na osebni še manj pa na politični ravni." Za konec hipoteza: ponovi se zgodba iz Depale vasi. Bi počakali, da vas razrešijo ali bi odstopili sami? "Predvsem bi za razliko od Janše najprej suspendiral ljudi, ki so se v takšen dogodek zapletli in šele potem ukrepal naprej. Moi predhodnik pa je s svojo osebo pokril celotno zgodbo. Zakaj jo je pokril, bomo videli v prihodnjih dneh." Janšev scenarij? "Zdi se mi, da je Janša celotno zgodbo okrog primera Depale vasi pokril zavestno zato, da bi v očeh slovenske javnosti izpadel politična žrtev, da bi se lahko zgodilo tisto, kar se je dogajalo pred slovenskim parlamentom in da bi lahko vlekel naslednje poteze, ki jih bo kot predsednik stranke vlekel v naslednjih tednih." PREJELI SMO Naša nedelja! En dan počitka na teden je organizmu nujno potreben. Sem iz kmečke druiine, rojen tisti čas, da sem med drugo svetovno vojno bil star 8 do 12 let. V očetovi odsotnosti smo otroci neusmiljeno opravljali kmečka dela, vendar z veseljem, čeprav vse ročno. To je trajalo še dolgo po vojni. Pozneje, ko sem bil vajenec, sem delal v delavnici redno po 10 ur dnevno, po potrebi pa še veliko več in pomagal doma na kmetiji. Takrat ni bilo strojev in je bilo veliko več ljudi potrebnih pri opravljanju kmečkega dela. Teiki časi so bili, vendar smo z veseljem delali, ampak ob nedeljah smo imeli prosto. Danes pa imamo sodobno mehanizacijo in ni potrebno toliko ljudi za delo na polju kot nekoč in kljub temu ne spoštujemo nedelje (gospodov dan). Čeprav je ta dan iz katoliške vere od pradavnega časa najbolj priljubljen kmetovalcem, ga tudi oni ial ne spoštujejo več pri nas. Ali je ta balkanski komunizem tudi poštenega slovenskega kmeta iztiril in tako poniievalno razvrednotil, da je njegova zavestna drla, ki je bila nekoč največji ponos slovenskih krajin za vedno klec-nila? Zato prav nič ni čudno, da so prav kmetje in napredni pošteni ljudje bili tisti, ki niso hoteli sprejeti komunističnega reiima in se za njega boriti. Dokaz zato imamo zdaj, da so oni le takrat dobro vedeli, kaj prinaša. Zato so raje odšli v tujino in na novo začeli ustvarjati blaginjo, ki jim jo nihče ne bo ogrolal. Posledice takega reiima niso samo telesno blagodejne, temveč tudi duševne. Zato je pri mnogih ljudeh bila okrnjena tudi krščanska zavest, kar je bil razlog, da so ljudje mnolično zapuščali tudi cerkev. Naj omenim še to, da na Zahodu ne dovoljujejo delati ob nedeljah (tudi pranje avtomobilov ni dovoljeno). Zidarska dela pri zasebnih hišah opravljajo ob sobotah. Kajti red in disciplina sta tudi del livljenja. In kaj ima ob takem delu človek od livljenja? Danes dolivljamo, kako kmetijski stroji in traktorji tudi ob nedeljah nimajo počitka in brnijo vsevprek. Skratka mi delamo marsikaj ob nedeljah, predvsem zidamo, delamo na polju in prevalamo razne materiale, celo gnoj iz hleva. V pogovoru z nekim nemškim sodelavcem, ki je počit-nikoval pri neki kmečki drulini v Sloveniji, je rekel, da so sicer bili vsi zadovoljni, vendar pa ne povsem, ker jih je motilo brnenje traktorjev ob nedeljah. To so dolivetja, ki škodujejo komu drugemu, kot Slovencem Zato mislim, da bi vlada tudi na tem področju morala napraviti red Kajti če letimo, da bo naša lepa dežela tudi po svojem notranjem redu izralala turistično privlačnost, potem se moramo zavedati, da čimprej uredimo primemo stopnjo kulture, reda in discipline, s katero naj bo naša nedelja dejansko dolivetje počitka (Gospodov dan). Hvala! Bled, 14. marca 1994 Jože Sitar Koritno 64 64260 Bled To je moja mama V mednarodnem letu druiine, na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji sta Župnijska Karitas in KS Sv. Duh pripravila skupno praznovanje materinskega dne. Krajani in lupljani so bili ob 17. uri vabljeni k sveti maši v lupnijsko cerkev. Ob 18. uri pa v kulturni dom Ivan Cankar v Sv. Duhu na prireditev "Človek nikdar ne preraste potrebe po tem, da ga nekdo objame". Vaje za prireditev so potekale intenzivno le nekaj časa. Zadnje popoldne pred nastopom, so v kulturnem domu tekla zadnja pripravljalna dela. Nastopajoči so imeli generalko. Pridne gospodinje pa so napekle goro peciva, ki so ga sodelavci Karitas razvrstili po lepo pogrnjenih mizah. Dvorana kulturnega doma je bila napolnjena do zadnjega kotička. Zbralo se je okoli 300 ljudi. Scena je bila preprosta, toda izredno estetsko oblikovana. Vzgojiteljice vrtca Ciciban Sv. Duh so jo oblikovale z livobarvnimi papirnatimi metulji in rolami različnih barv, narejenimi iz krep papirja. Svetlobo luči je predstavljalo veliko sonce, postavljeno v središče dogajanja na odru. Prvo pomladno cvetenje grmovnic je dalo cvetoče veje za mogočno ikebano. Na velikem platnu ob robu odra so se med prireditvijo menjavale fotografije projecira-nih diapozitivov. Vsebina prireditve je le s svojim naslovom izpovedala veliko ljubezen do človeka, do polnosti livljenja, ki se nikoli in nikdar ne more odreči nelnosti besede in dotika. Program, ki ga je sestavila uršulinka sestra Cirila Alič, je bil napet lok, na katerega tetivo so se vpenjali in izstreljevali s posameznimi točkami nastopajoči. Z otroško svelino in nagaji-vostjo so prireditvi dali poseben ton najmlajši iz vrtca Ciciban Sv. Duh. Vzgojiteljice in varuhinje so aktivno sodelovale s svojimi varovanci v točkah, ki se niso in niso mogle končati. Najmlajši so z nastopom sprostili poslušalce z iskreno otroško pronicljivostjo. Otroški pevski zbor t up ni je Sv. Duh šteje dvajset mladih pevcev. Pod vodstvom uršu-linke sestre Mete Capuder so osrečili prisotne z lepo donečimi otroškimi pesmimi, s katerimi so stkali šopek za mamico. Lepo je biti mali sončni larek v urejeni drulini in na nastopu izlarevati dobro počutje. Tudi tedaj, ty izvabljaš zvok na flavti, kiM elektronski klaviaturi in podajaš misli A. M. Slomim Khalila Gibrana in ko zaigrf. eno od vlog v enodejank1 Ljubke Šorli "Mamin rojstni dan". Mali sončni larek m napeti tetivi kitare, ustnik" flavte, tipki klaviature, so Wf pri izvajanju mladi vseh starofo ki se vključujejo v lupnij'" veroučne skupine. Spretno so vihteli lok in 11 njega izstreljevali besedne J glasbene puščice, tudi m\w gostje iz srednje šole Centri slepih z utrinkom "Mati sond imaš v očeh". Vsem nastopa]0', čim, še posebej pa njim, pomej" sodelovanje odpiranje k sol'0' veku z dejanji na Življi široki cesti. Da je bila tetiva loka napet" in pripravljena na izstrelit** nove puščice sončnega larkA f poskrbel Jure Svoljšak. Zastor je padel. Otroci % vrtca Ciciban Sv. Duh, so tj* teram izročili majhne Ioni"' miniaturna mala polja s posel"' no pšenico. Mlado zelenje J simbolično darilo, izraz sp vonja matere. Sinhroniziran organil^ pristop preureditve avorane drulabni prostor, je zadrt"' poslušalce in nastopajoče drulabnem srečanju s skrofflft0 zakusko. Jure Svoljšak SPESEN PO S E Mil 064/223-11J Maria TVeben Zdravit iz "Božji 0 Nasveti in izkušnje z zdravilnimi ze Nad dragocenimi napotki in izkušnjami s° navdušene tudi premnoge bralke in bralci p° vsej Sloveniji. Sicer je ta čudovita knjig3 prevedena že v 16 jezikov! V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkusflJ., pri zdravljenju in lajšanju najrazličnejših oDOvJ želodca, prostate, črevesja, artroze, artritisa, T®'r~ mehurja in ledvic, kožnih bolezni, glivic, protifl ' migrene, različnih vnetij, kurjih oči, jeter, dep^j' nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih sladkorne bolezni, sive mrene, slabokrvnosti, krČni" različnih zločestih obolenj in še marsičesa drug%> ' • V tretjem natisu smo knjigo izdali v trdi ve^'i, tako da je še bolj primerna za darilo. Cena J ■"zaradi tega malo višja, a še vedno dostopa lahko tudi na dva obroka. Prvi obrok plačate, ko prejmete položnic drugega pa približno čez mesec dni ob prevzemu knjige. KNJIGA ZA VSAKO DRUŽIŠ NAROCILNI C A Nepreklicno naročam ........ izvod(ov) knjige ZDRAVJE IZ BOŽJE LEKARNE po ceni 2490 SIT, ki jo bom plačal(a) - v enem obroku - v dveh obrokih (ustrezno oo Ime in priimek:............................' Ulica in hišna št...........................''' , Kraj in poštna št...........................'' ^| Založba MAVRICA, Gallusova 2,63000 Celje, Tel./Fax: 063/2; Podarimo si zdravje!___^ POSLI IN FINANCE UREJA MARUA VOLČJAK ZAŠČITA POTROŠNIKA ČISTILNICE Izleti v ljubljansko okolico Magna ima že 50 tisoč uporabnikov V zadnjem času se pojavlja vedno več potrošnikov, ki imajo slabe izkušnje s čistilnicami. Predvsem ni s strani kemičnih čistilnic ponavadi nikakršne pripravljenosti na pogovor in iskanje sporazumne rešitve problema, tonveč se izgovarjajo na sla-°° kvaliteto materiala ali pomanjkljiva navodila za Učenje. Kaj vam v takšnih primerih lahko svetujemo? . Predvsem se ie pred čiščen-}tm pozanimajte o ceni. Ta je lahko od čistilnice do čistilnice močno različna in le če boste seznanjeni o njej, se boste ^ognili presenečenju in slabi volji ob morebitnem visokem 'rtunu. Preden oblačilo sploh Popustite v čiščenje, delavca v ^litnici natančno seznanite z Vs«ni madeii in ga povrašajte d« je čiščenje sploh moino in smiselno. Posebej opozorite na deklaracijo o čiščenju, ki na samem oblačilu ali pa poseb-nem listku, ki ste ga prejeli ob n£kliPu, določa način čiščenja. p° HŠČenju oblačilo temeljito glejte. Ugotovite ali so bili 2*k|i odstranjeni. Če je bilo ««o opravljeno nekvalitetno in so madeii ostali ali pa so se pojavile celo poškodbe oblačila (npr. novi madeii, raztrganje, skrčenje, razbarvanje), oblačila ne prevzemite. Če pa se za prevzem odločite ali vas k njemu prisilijo, naj si oblačilo ob prevzemu ogledata dve priči ali pa na računu navedite napake in zahtevajte od lastnika čistilnice, da to podpiše. Odločite se za čistilnico, ki jo poznate ali jo poznajo in imajo pozitivne izkušnje z njo vaši znanci. Če pa ste v dvomu, se raje oodločite za večje in bolj znane čistilnice. In kakšne so vaše pravice? Tu gre za pogodbo o delu, ki ste jo sklenili s čistilnico. Od nje lahko zahtevate, da vam napako odpravi in ji za to določite primeren rok. Vendar pa bo šlo pri napakah čistilnice ponavadi za poškodbe, ki se jih ne da odpraviti. V tem primeru lahko od čistilnice takoj zahtevate povračilo škode, ki vam je na ta način nastala (npr. ob neuporabnosti oblačila lahko zahtevate njegovo celotno vrednost). Pravna pisarna ZPS Jure Markič Kranj, 4. aprila - Izšel je zanimiv izletniški priročnik "Kam - izleti v okolici Ljubljane" ter nekaj drugih turističnih prospektov. Namenjen je Ljubljančanom ter seveda domačim in tujim gostom, ki jim ljubljanska okolica ponuja vrsto izletov, polnih zanimivosti, kulturnega in naravnega bogastva. Nakazuje smeri, prometne povezave in daje veliko koristnih informacij. Vodnik je mestni sekretariat za turizem in gostinstvo izdal s sodelovanjem ljubljanskih občin, avtor vodnika je umetnostni zgodovinar Albin Vengust, izšel je v nakladi 20 tisoč izvodov, v slovenskem jeziku. Stane 450 tolarjev, kupite ga lahko v kioskih in na bencinskih črpalkah ter Turistično-informacijskem centru na Slovenski 35 v Ljubljani, v trgovini Kod in kam. Turistična zveza Radlje ob Dravi je izdala koledar letošnjih prireditev v Dravski dolini. Občina Ajdovščina pa je izdala zgibanko "1600 let priložnosti in sprememb", ki predstavlja letošnje dogodke in bo zato pripomoček obiskovalcem Ajdovščine in okolice. Conex klub v bivši opekarni Ljubljana, 4. aprila - Zasebnika Tomo Čeme in Ernest Stare sta v opuščeni opekarni uredila cenetr za preživljanje prostega časa. Na 14 tisoč površinskih metrih sta zgradila dve notranji in tri zunanja teniška igrišča, osem igrišč za squash, gostinski lokal s klubskim prostorom in umetniško galerijo. V okviru Conex kluba na Cesti na Brdo je tudi športna trgovina s predstavništvom Head in parkirni prostor za 120 vozil. AVTO S0LA AMD KRANJ Motoriste poučujemo na moderen način $ pomočjo posebne opreme ^sjn radijskih zvez. Vg*nh na vc J*ljnAX. 1'tolllzce spisov jy m^»lojtbpnktnjano. to^lMOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA 1 -^MACUE: TEL: 064/211-127 ali osebno na AMD Kranj. Koroška 63/d. STATISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožorski pot 12, fax: 061 /216 - 932 I11993 I11994 Ml 1993 H11994 IZVOZ 492137 465938 947814 915589 uvoz 517706 449700 955617 856128 SALDO UEN JAVE -25569 16238 • 7803 59461 POKRITOST UVOZA 95 104 99 107 IHDEKSi IZVOZA IH UVOZA, REPUBLIKA SLOVEHUA, MU AR • FEBRUAR 1994 INDEKS' INDEKS' INDEKS INDEKS 1194 111194 II1994 l-ll 1994 093" TTT99T l-ll 1993 IZVOZ 91,8 103,6 94,7 96,6 uvoz 83,2 110,6 86,9 89,6 Kranj, 3L marca - Na slovenskem trgu je že več kot 20 plačilnih kartic, vendar doslej nobena ni uspela pridobiti vstopa na bencinske servise. Zato število uporabnikov Petrolove plačilne kartice Magna hitro narašča, v letošnjem prvem četrtletju je pridobila več kot 10 tisoč občanov, njihovo število pa vztrajno raste. V Petrolu so lani sistem plačilnih kartic dopolnili. Osnovni, tako imenovani sivi kartici, ki jo uporabljajo podjetja za vozila v svojih voznih parkih, so dodali še dve kartici - rdečo kartico Magna za občane in srebrno kartico Marna za poslovne ljudi. Sivo kartico že uporalja več kot polovica slovenskega gospodarstva, rdečo kartico Magna pa več kot 10 tisoč ljudi, prejšnji teden pa so srebrno kartico Magna podelili tisočemu uporabniku. S kartico Magna lahko kupujejo na bencinskih servisih ter v zunanji mreži, ki povezuje z avtomobilom in potovanjem povezane dejavnosti (avtomobilski servisi, avtopralnice, tehnični pregledi, zavarovalnice, rent-a-car agencije, gostilne, restavracije itd.j. Ta mreža šteje že večkot 500 prodajnih mest, njihovo število pa se je hitro povečalo, kot sta Petrol in Zavarovalnica Triglav Ered kratkim podpisala pogodbo o sodelovanju pri projektu lagna. Z kartico Magna je tako moč plačevati tudi zavarovalniške storitve. Pričakujejo, da bo trajnik Magna letos odprlo še več bank, doslej so ga: Pošta banka, LB, d.d., Ljubljana, Abanka, SKB banka, LB Banka Zasavje, Creditanstalt-Nova banka, Banka Vipa Nova Gorica, LB Splošna banka Celje, LB Banka Domžale, Slovenska zadružna kmetijska banka Ljubljana, Kreditna banka Maribor in Krekova banka Maribor. Petrol bo sredi aprila v pritličju svoje poslovne stavbe v Ljubljani uradno odprl Center Magna, kjer bo mogoče prek celega dneva ali po telefonu 061/13-34-000 urediti vseh v vzezi s kreditnimi karticami Magna. Posvet o visokem izobraževanju Kranj, 4. aprila - Gospodarska zbornica Slovenije bo v torek, 5. aprila, ob 10. uri v svojih prostorih pripravila posvet o problematiki visokošolskega in višješolskega strokovnega izobraževanja. Zakon o visokem šolstvu bo uvodoma predstavil dr. Pavle Zgaga, sledila bo predstavitev visokošolskega študijskega programa "gospodarsko inženirstvo", ki ie nastal po zgledu evropskin in ameriških študijev, ki jo bo podal dr. Anton Hauc. Posvet bodo nadaljevali po skupinah, spregovorili bodo tudi o višješolskem študiju hotelirstva, na primerih carinske in zunanjetrgovinke šole pa o priznavanju pridobljene izobrazbe. NAJUGODNEJŠA KRATKOROČNA POSOJILA KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Koroška 41, Tel:212-429, od 12. do 15. ure SPREJEMAMO PONUDBE POSOJILODAJALCEV 'vanka Kristan in Miki Mitrovski sta v Zgornji Lipnici v Lipniški dolini zgradila Penzion Krona pri Petelinu Gostilna, restavracija, pivnica in prenočišča Jvankini in Mikijevi načrti v Lipniški dolini (Ivanka je v Lipnici doma) s tem še niso končani. Ob Penzionu Krona pri Petelinu °osta zgradila še teniški igrišči in bazen ter seveda dovolj velika parkirišča. Vi»h> JG radovljiški župan rrlarr černe v četrtek, 31. jelrt03-odpiral prekrasen ob- tfolin cesti skozi Upniško deiai°HV z9°rnJi Lipnici, je turbLda se le začel P0000" 1a,v to dolino, da so za taka h • t0 dolino, da so za ^dejanja potrebni ljudje, ki jeniitullf Predek in so Pripravl-^orai« tYe9at«. Prav tako pa in rTr.P3^1 sožitje z domačini - poljem. Posebej je poje dejal župan, da !>bno, tev 1f?1?,onu dob'lo zaposli- otvorLJudi- Janko KrB,i 'e sPisa Penziona na čast 2 narnPesem ("v sedlo sedi, 2naž K P°kramljaj, če dobro bati t?,. aLtj se- nimaš kaj se tle, oiCL ahko razvedriš prija-ne q^LC6' nam tudi veseljaki Od kit^T na živce," pravi ena Pa i' florianski godbeniki GortiRaseljavali množico naCinov in gostov na dan Graditelji Nosilec celotnega gradbenega projekta je bil Gorenc iz Radovljice s kooperanti. Elektroinšta-lacije je uredil Elektroin-štalacije Demo Lesce, prezračevanje in klima naprave Lamovšek iz Lesc, vodovodne inštalacije Vodovod Jesenice, sa sanitarno keramiko je skrbel Dolnov iz Kranja, za opremo pa je skrbela Oprema Lesnina Inženiring Ljubljana. otvoritve. Graditeljem penziona je čestitko poslal tudi minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. "Penzion smo začeli graditi 21. septembra leta 1992, danes, 31. marca, pa ga odpiramo. Z Mikijem, ki je dolgoletni izkušen gostinec, sva se lotila zahtevnega dela, saj sem se želela vrniti nazaj v domači kraj, v to dolino. Vedno sem bila prepričana, da so naši kraji nekaj izrednega, da so lepote premalo znane, zato je treba sem privabiti ljudi in prepričana sem, da bodo tudi z najino pomočjo zadovoljni odhajali in se ponovno vračali. Penzion Krona pri Petelinu je prvi pravi turistični objekt v Lipniški dolini. Povedati moram, da so naju domačini zelo lepo sprejeli, da imava odlične sosede in da so krajani skupaj s krajevno skupnostjo dajali vso podporo," je na dan otvoritve povedala Ivanka Kristan. "Sedaj imamo urejeno gostilno, restavracijo, pivnico s ponudbo vseh vrst piva Union in 32 ležišč. Z Mikijem načrtujeva še zgradi- prostori skupaj z veliko teraso tev dveh teniških igrišč, baze- obsegajo 1260 kvadratnih na in prostornega parkirišča, metrov, skupno pa imava Gostinski in prenočitveni 9600 kvadratnih metrov zeml- Posebnosti Krone Na jedilnem listu Krone so nekatere posebnosti. Na primer: konjski golaž Parizar, piščanec po Upniško, domača krača in hišna specialiteta Pusti grad. In ker Gorenjci nismo škrti, Ivanka in Miki pa sta Gorenjca, bo mogoče v Kroni pri Petelinu marsikaj dobiti tudi brezplačno. Vsak ponedeljek med 16. in 16.20 bo zastonj pivo, vsako sredo ob isti uri bosta zastonj kava in čaj, vsak četrtek med 16. in 16.20 pa predjed. jišča. Predračun za cel projekt znaša 3,5 milijona mark." Pivnica je odprta vsak dan od dveh popoldne do druge ure zjutraj. Ob petkih in sobotah zvečer bo tudi glasba. Gostilna, ki so jo veseli predvsem domačini in mimoidoči, željni hitrega okrepčila, je odprta vsak dan med 6. uro zjutraj in 22. uro zvečer, restavracija pa je odprta od 11. do 22. ure. Razen običajnih jedi bo na jedilniki veliko divjačine, konjskega mesa, sladkovodnih in morskih rib ter morskih sadežev. Kako do Krone Do Krone je mogoče priti z dveh smeri. Iz Radovljice proti Lancovemu in iz Podnarta skozi Kamno Gorico. Naslov Je Penzion Krona, Zgornja Upnica 28 E, 64246 Kamna Gorica, telefonski številki sta (064) 714-004 In 715-160, kar je tudi pozivna številka faksa. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Odločitev kmetov in sodarjev V Selški dolini nova lesna zadruga Novoustanovljena zadruga bo upravljala s premoženjem, ki je bilo zadrugam podržavljeno od 1945. do 1963. leta in ki naj bi ga na podlagi zakona o denacionalizaciji in zakona o zadrugah dobili nazaj. Ćešniica pri Železnikih - Včeraj, na velikonončni ponedeljek, Je bil na Češnjiei pri Železnikih ustanovni občni zbor Lesne zadruge za Selško dolino. Zadrugo je ustanovilo 37 kmetov in 41 pravnih naslednikov nekdanje sodarske zadruge. Kot je razvidno iz bogate zgodovine zadružništva v Selški dolini, je v času med obema vojnama delovalo v dolini večje število zadrug, med njimi tudi sodarska in lesna zadruga. Ker so zadruge po drugi svetovni vojni morale izločiti iz svoje dejavnosti industrijsko predelavo, so ustanovile lesno industrijsko podjetje, ki je predhodnik današnjega Alplesa. Zadruge, ki so se kasneje združile v sedanjo kmetijsko gozdarsko zadrugo Škofja Loka, so del premoženja, ki so ga vložile v podjetje, dobile nazaj, del pa ga zahtevajo nazaj na podlagi zakona o denacionalizaciji in zakona o zadrugah. Vlogo za vrnitev premoženja je na upravni organ škofjeloške občine naslovila škofjeloška zadruga, ki je pravni naslednik zadrug v Selški dolini; njep upravni organ pa je že sklenil, da zadruga lahko vrnjeno premoženje prenese na novoustanovljeno Lesno zadrugo za Selško dolino. Zadruga naj bi dobila nazaj nekdanje sodarsko skladišče na Rudnem, del zadružnega doma na Češnjiei in polovico Alplesovega proizvodnega objekta s sušilnicami (hala 3). Škofjeloška zadruga je kot pravna naslednica vložila že tudi zahtevek za vrnitev 30 hektarjev gozdov v Selški dolini, pašna skupnost Mlake - Ratitovec pa še za 67 hektarjev velik pašnik. Na ustanovnem zboru so sprejeli zadružna pravila, po katerih morajo ustanovitelji plačati zadružni delež 50 mark v ustrezni tolarski vrednosti, in za prvega predsednika zadruge izvolili Antona Mesca iz Železnikov. • CZ. Ukrepi za zatiranje in preprečevanje kužnih bolezni Na pašo le cepljena živina Vso živino in drobnico, ki se bo pasla brez nadzora, bo treba cepiti proti steklini. Radovljica - Minister za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jože Osterc je izdal odredbo, na podlagi katere morajo izvrsni sveti občin odrediti ukrepe za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni na območja občine. Iz odredbe, ki določa tovrstne ukrepe v radovljiški občini, je razvidno, da bodo morah proti šumečemu prisadu cepiti vsa goveda in drobnico, ki se bo letos pasla na planinah Jelovice in na Zasipski planini, ter vse živali iz radovljiške občine, kijih bodo odgnali na pašo na planine Sija, Kofce, Pungrat in Dobrška planina, sivino naj bi cepili dvajset dni pred odgonom na pašo. Ker steklina nevarno ogroža domače živali in ljudi, bo treba proti tej bolezni cepiti vse pse, starejše od štirih mesecev, ter domače .živali, ki se bodo pasle brez nadzorstva. V gospodarstvih, ki imajo vsaj deset plemenskih svinj oz. najmanj petdeset pitancev, naj bi prašiče zaščitno cepili proti prašičji kugi. Polovico krav in brejih telic ter vso osnovno govejo čredo na posestvih Poljče in Bled bodo pregledah za tuberkulozo, vso čredo na posestvih in krave na kmetijah pa za brucelozo. Ker atipična kokošja kuga lahko uniči celotno rejo perutnine, bodo zaščitno čepih vse jate pri rejcih, ki jim to predstavlja pomembnejšo gospodarsko dejavnost. Vsem čebelarjem v občini (članom in nečlanom čebelarskih družin) bodo zaradi zradi razširjenosti hude gnilobe čebelje zalege v sosednih občinah pregledah vse čebelje družine. Pri petini gamsov, ki jih bodo letos uplenili v radovljiški občini, bodo ugotavljali, ah so garjavi ah ne. • CZ. ■sme Mil MUI HIMSLlDUklKE K Hrano za pse dobite v vseh bolje založenih trgovinah in blagovnicah ter v naših prodajalnah v KRANJU, ŠKOFJI LOKI, in LJUBLJANI naravni kroketi, pakirani po 3 in 10 kilogramov ■■marna Ljubljana. Kmetijsko gozdarska zadruga, z.o.o., škofja Loka objavlja prosta dela in naloge: POSLOVODJE REPRODUKCIJSKE TRGOVINE NA HOTAVLJAH Pogoji: poslovodska šola, praksa zaželena Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas 6 mesecev s polnim delovnim časom, z možnostjo podaljšanja v delovno razmerje za nedoločen čas. Prijave z dokazili o šolski izobrazbi sprejemamo 8 dni po objavi oglasa. Po sledi televizijske reklame "Tako zelo, zelo dobri,.." Kranjska Mlekarna ie lani prodala Se enkrat toliko jogurtov kot pred šestimi leti« Kranj - Na slovenski televiziji že nekaj časa predvajajo reklamo o jogurtih iz Gorenjske mlekarne. Ali so jogurti res "tako zelo dobri", kot pravi fantič v reklami, naj ocenijo strokovnjaki, predvsem pa potrošniki; nas je bolj kot to zanimalo, kako to, da so se v kranjski Mlekarni odločili prav za reklamiranje jogurta. Odgovor na to vprašanje je mogoči najti v obilici podatkov, ki jih je vodstvo podjetja pripravilo kot izhodišče za nedavni pogovor s predstavniki kranjske vlade. Iz teh podatkov je razvidno, da se spreminjajo prehrambene navade porabnikov in da na oblikovanje proizvodnega in prodajnega programa vpliva tudi ekonomika. Po podatkih, ki jih povzemamo iz nemške revije, je v zadnjih letih skoraj v vseh evropskih državah porasla poraba jogurta, medtem ko se je zanimanje za nakup svežega mleka celo rahlo zmanjšalo. Podobne spremembe je zaznati tudi v kranjski Mlekarni, kjer so v zadnjih desetih letih največ svežega (konzumnega) mleka prodali 1990. leta (14,7 milijona litrov), potlej Ea je bila prodaja vsako leto manjša, fajbolj se je v tem času povečala prodaja jogurtov (še zlasti tistih iz skupine Mega- Le manjša nihanja V kranjski Mlekarni so v zadnjih štirinajstih letih najmanj mleka odkupiti 1982. leta (24 milijonov litrov), potlej pa se je odkup vseskozi rahlo povečeval In je dosegel najvišji vrh 1991. leta, ko je znašal 31,8 milijona litrov. V zadnjih dveh letih se rahlo zmanjšuje: predlani so odkupili 30 milijonov litrov mleka, umi 29,1 milijona, kar Je količinsko povsem enako kot 1987. leto. Iz podatkov je tudi razvidno, da je bil odkup mleka v zadnjih osmih letih dokaj stabilen, le z manjšimi nihanji. Mleko "poskočilo" bolj kot izdelki In kako so se lani gibale cene? Življenjski stroški so bili v primerjavi s predlani višji za 22,8 odstotka, drobnoprodajne cene za 22,9 odstotka, vrednost mlečne tolSČobne enote, ki je osnova za plačilo mleka, pa za 50,4 odstotka. SlrJošt Je bil lani za 15,5 odstotka dražji kot leto prej, trapist za 19,2 odstotka, gauda za 18,4, surovo maslo za 25,6, skuta za 40,9, smetana za 42,6, navadni jogurti za 62,5 in mleko s 3,2 odstotka tolšče za 32,9 odstotka. Ti podatki povedo marsikaj, še več pa bi pokazale primerjave za daljše časovno obdobje. milk), kije bila lani dvakrat večja kot p^u šestimi leti in petkrat večja kot pred osmimi leti. Kar zadeva ostale mfcgj izdelke, prodaja smetane rahlo narašcf prodaja surovega masla se zmanjšuje (g? je bila najmanjša v zadnjih desetih letih;: upada tucfi prodaja skute, ki pa je bila m še vedno na ravni 1989. leta. Pri orom sirov je opaziti zanimivo krivuljo: nC vzponu sredi osemdesetih let in velike1" 1990. spet rahlo povečuje in se pnbliž°Jc padcu, ki je sledil, se prodaja sirov po le količinam pred desetimi leti. Ko v Mlekarni ugotavljajo, s kateni^ izdelki dosegajo največji tržni delež Sloveniji, se izkaže, da so na prvem me«1 jogurti, na drugem pasterizirano mleko P na tretjem sin. Dohodkovno so najini zanimivi jogurti in smetana, najmanj pa sV in sveže (konzumno) mleko, pri katere" maloprodajno ceno še vedno določa dtf* va. Jogurti, o katerih je govora tudi televizijski reklami, so lani predstavljali ^ več kot petino vrednosti celotne prodaje. C. Zaplotnik Manjši odstrel srnjadi Zaradi suše poginilo 70 srnjadi Kmet; Ogrci majskega povzročili škodo hroš^ 'J Gamsje garje so se umirile. Kranj - Ker je bila lanska zima že šesta po vrsti mila, je bil spomladi stalež pri vsej divjadi visok, temu primeren pa je bil tudi načrt odstrela. Kot ugotavlja lovsko-ribiški inšpektor Jože Muri, je bil odstrel srnjadi lani v primerjavi s predlani za desetino manjši. Razlog je v tem, da je poleti zaradi pomanjkanja vode in visokih temperatur poginilo sedemdeset srnjadi. Gamsje garje, ki so najzahrbtnejša bolezen gamsov, so se umirile, saj so na območju občine uplenili le dve garjavi živali. Odstrel jelenjadi se je tako na Jelovici kot v Karavankah umiril, na obeh območjih pa je tudi upadel stalež. V dolini Kokre in v zahodnem delu občine na Jelovici, kjer se stalno zadržuje ris, so vrste muflonov in srnjadi že močno razredčene. Divji prašiči (lani so jih v kranjski občini uplenili 21) so lansko jesen povzročili večjo škodo na Šte-fanji gori, kjer so na 40-hektars-kem območju razrili dva hektarja travne ruše. Posebna komisija je ocenila, da je bilo škode blizu tristo tisoč tolarjev. V gojitvenih potokih je bilo zaradi delne ali popolne izsu-šitve uničeno štiri petine vodnega življa, precej škode pa je bilo tudi v ribolovnih vodah. V Kokri, ki je presahnila na dolžini štirih kilometrov, je poginilo več kot štiri tisoč rib, približno 25 tisoč odraslih rib pa so ribiči "prenesli" v Savo. Ribiška družina Bistrica Domžale, pododbor Pšata, je zaradi suše utrpela približno za 600 tisoč tolarjev škode, kolikor predstavlja samo vrednost vloženih sredstev, ribiška družina Kranj pa več kot dva milijona tolarjev. • CZ. iz sve- prijavite škodo! Srednja vas v Bohinju bohinjske enote kmetijske sv" tovalne službe pozivajo *r lastnike zemljišč, da prijavij0 škodo, nastalo zaradi og** majskega hrošča. Obrazce J prijavo škode imajo v zbir*"" cah mleka in na sedežu V valne službe v Srednji y*J Oškodovanci naj izpolnj^" obrazce vrnejo svetovalni »r,. bi najkasneje do 15. tfPL letos. Vse pravočasne pnJ*Tu bodo upoštevali v prog*8^ zatiranja ogrcev, ki g«Jj sofinancirala Občina Radov'J CZ. ca. Če so gorenjski živinorejci še pred leti, najbolj pa v času vladavine zveznega premiera Anteja Markoviča, zavidali svojim sovrstoikom, pridelovalcem krompirja, ko so krompir prodajali skoraj po eno marko za kilogram (in s hektarja njive iztriili tudi po trideset tisoč mark), je zdaj tudi od "krompirjevcev" slišati ocene, da je mleko vsaj na Gorenjskem edini kmetijski pridelek, ki je dokaj dobro plačan in za katerega sta zagotovljena redni odkup in redno plačilo. Njihovim ocenam gre vsaj načelno pritrditi. Koliko je dobro plačano mleko, najbolje vedo iivinorejci, ki se s tem ukvarjajo; nesporno pa je, da se je krompir lanske letine bolj kot kdajkoli v zadnjih desetih letih pokazal kot • hudirjeva rastlina. Kmetje, pridelovalci krompirja, so se v preteklosti sicer ie navadili tega, da je bilo bilo ob obilni letini teiko ves pridelek spraviti v promet in da je cena, izražena v markah, precej "poskakovala" gor in dol, vendar pa tega, kar se jim je dogajalo jeseni in prek zime, le niso bili vajeni. Ob tem, ko je driava v zgodnji jeseni dopustila uvoz velikih količin krompirja, so se doma, v Sloveniji, začele kopičiti teiave, ki jih očitno najbolj občutijo prav gorenjski pridelovalci. Krompirju je cena od jeseni do danes močno padla (z 22 tolarjev za kilogram na vsega 12 do 15 tolarjev), še bolj kot to pa je boleče, da ga tudi po tej ceni ni mogoče prodati. Zadruge in njeni člani ga še uspejo prodati kak tovornjak, a to je v primerjavi s celotnimi količinami le kaplja v morje. Dobri poznavalci razmer ocenjujejo, da je na Gorenjs- istrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo (v vednost pa tudi "Kračunovemu ministrstvu", ki je odobrilo uvoz) in ga zaprosili, da naj pomaga pospešiti prodajo vsaj z nekaj tolarji subvencije. Kmetje so doslej ie precej krompirja Kupujte (in jejte) krompir! Državljani in državljanke, kupujte tn jejte krompir! Tako poceni, kot je zdaj, že dolgo ni bil ali vsaj v zadnjem Času ni bil nikoli. kem še vedno več kot 4.500 ton neprodanega krompirja lanske letine. Samo cerkljanska zadruga ga ima v skladišču v Šenčurju okrog 630 ton, na kmetijah pa ga je po zadnjih podatkih še okrog 1.400 ton. Podobno je v kranjski Slogi (v skladišču ga imajo 400 ton, "na terenu" okrog tisoč ton), v škofjeloški zadrugi in drugod. Gorenjci so pred kratkim podatke o neprodanih količinah krompirja posredovali na min- pokrmili iivini (in prašičem), toda vsega ne morejo, saj krmni obrok tega ne dopušča. Nekaj upanja, da gorenjski krompir le ne bo zgnil v zadružnih in kmetovih skladiščih, daje izvoz, ki naj bi se s prvo pošiljko začel danes, v torek, in to po ceni (deset tolarjev za kilogram), ki bo kar precej nižja od sedmine uradnega tečaja marke. Zdaj, ko krompirju lanske letine že gori pod nogami (prav kmalu se bo na trgu pojavil letošnji)' se tudi ob takšno ceno niht? dosti ne spotika, kajti - bolje r imeti vrabca v roki kot golov* na strehi. Kmetje se pred novo krof1' pirjevo letino upravičeno sprt' šujejo, je bilo vse, kar se Je lansko jesen in zimo dogajalo5 krompirjem, le splet nesrečni* okoliščin in posledica (napf' nih) predvidevanj, da bo a°' mačegakrompirja zaradi su** in slabše letine primanjkovalo, ali pa je bilo vse to načrmo, *° del ukrepov kmetijske in g0:' podarske politike. Je min"' trstvo za ekonomske odnose in razvoj dopustilo uvoz Pre' cejšnjih količin krompirja * zato, da je zbilo odkup*? ceno, ki je vsaj na začet** "silila" krepko čez dvajse tolarjev? Se je to ministrstvo kot je bilo slišati na občne* zboru cerkljanske kmetij** zadruge - kmetom pri krom pir ju "maščevalo" za to, kar*, s kmečkim štrajkom izsim'J0 mleku? Je tihi "blagoslov z uvoz dalo tudi ministrstvo * kmetijstvo, odkoder je bilo• * slišati strokovne ocene, da je Sloveniji preveč površin P0^ jenih s krompirjem in da pridelki preskromni? . ^ Čeprav je teiko napovea . kaj se bo zgodilo z neprod" mi količinami krompir)0: ^ zanesljivo, da pridelovala, ^ letošnji spomladanski setv^m bodo pretiravali in da o ■ posadili (vsaj malo) "Lm krompirja, kot so ga preP leta. • C. Zaplotnik „ d.o.o. HE Za BITNJE 32 TEL/FAX.: 064-311-032 Ar,^ENJALN,CA - EXCHANGE, ODKUP * PRODAJA IN PREPIS VOZIL RENT - A - CAR UREJA: Vilma Stanovnik Prijetno branje JHO S Y S T E M S d,. podjetje za razvoj In proizvodnjo Jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, Škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 V Celju je bilo državno prvenstvo v plavanju GORENJCI ODLIČNO Jo pričakovanju so najbolje plavali sestri Alenka in ^atasa Kejžar, Polona Rob u Radovljice ter Mile-■»ovic, Blatnikova in Omejčeva iz Kranja. nai^'f*' ** aP"*a "Na dvodnevnem tekmovanju so nastopili vsi so s h s'ovens^i plavalci. Gorenjski asi iz Kranja in Radovljice prvje,dobro držali. Marko Mileukovič iz kranjskega Triglava je meS P^enstva zmagal na 100 metrov hrbtno in 200 metrov kravi"0- ^ata^a Kejžar iz Radovljice je zmagala na 50 metrov orsn Z novim državnim rekordom 26,91, nato pa še na 100 metrov met' uJena sestra Alenka Kejžarpa je bila najhitrejša na 100 bila °iV hrbtno i" 200 metrov mešano. Kranjčanka Tanja Blatnik je sotPir ga na 400 kravl in tretJa na 100 nrbtno, nJena klubska meš °Valka 0meiceva Pa Je bila trelja na 100 P1800 in 200 (jru ano- Polona Rob iz Radovljice je bila prvi dan tekmovanja &a na 200 mešano. Tudi drugi dan so slovenski plavalci odlično plavali. Prav tako tudi gorenjski aduti. Nataša Kejžar, ki tekmuje vedno bolje, je zmagala na 200 metrov prosto, Marko Milenkovič iz Kranja je bil tudi tokrat odličen. Zmagal je na 200 metrov hrbtno in na 400 metrov mešano, tako da odhaja domov s štirimi zmagami. Do nove zmage je prišla tudi Alenka Kejžar. Bila je najhitrejša na 200 metrov hrbtno. Kljub slabi konkurenci je dosegla nov državni rekord. Mladenovičeva iz Kranja je bila na 100 delfin tretja, zadnjo gorenjsko posamično zmago pa je priplavala Polona Rob iz Radovljice na 400 metrov mešano. V tekmovanju štafet pa je ženska štafeta Radovljice v postavi sestri Kej-in Rob postavila nov državni rekord v disciplini 4-krat ROKOMET ŠEŠIR V FINALU „__in "em Kejžar je tudi na držav-Stwi ?rvens,vu zmagovala in Vega. rekordoni dodala no- ^Kobič Metrov prosto. • J.Košnjek ^°kej je priljubljen med policisti fSENIČANI ZA GOL JpUŠI OD RADOVLJICE tjjf^obotnem mednarodnem amaterskem hokejskem &Srju na Bledu, ki ga je organiziralo Športno društvo Nii • 9^ P°ticUske postaje Radovljica, so zmagali Osti Jesenic, ki so v finalu ugnali Radovljičane. Radovi'-** aPrHa " športno društvo Bled 92 policijske postaje hokei ^oji že nekaj let rekreacijo, v kateri je najpomembnejši krepitjna ledu. Ker Je nokeJ niter m dinamičen šport, pomaga Ha nr pr^n.e> ^ jih morajo imeti policisti, zato je kmalu pridobil policij'/^Jenosti. Leta 1992 je bil organiziran prvi turnir Avstrj; ekJP' na ^aterem so sodelovale ekipe iz Italije in Je ter Radovljice in Bleda. Radovljiški policisti so se Škofja Loka - V soboto dopoldan je bil v Škofji Loki, v športni dvorani na Podnu, eden izmed turnirjev polfinala državnega prvenstva v rokometu za mladince. Ekipe Mokerca iz Iga, Krima iz Ljubljane ter domačega Šeširja so se pomerile za prvo mesto, ki edino vodi v finale, ki bo na sporedu čez štirinajst dni (16. ali 17. aprila). Domači rokometaši Šeširja so upravičili vlogo favorita in si z dvema gladkima zmagama priigrali uvrstitev med šest najboljših mladinskih slovenskih ekip v rokometu. Šešir je nastopal s postavo, ki bo od sobote, 9. 4. 1994, (s Savo v Kranju), dalje nastopale v tekmovanju tretje ligašev. Igrah so: Grega Keše, Damjan Duič, Miha Keše, Boštjan Frelih, Grega Fajfar, Matej Galof, Željko Jozič, Bojan Dolinar, Dejan Mirčevski, Božidar Jovandič, Matej Rupar in Bojan Jakac, ki je bil s 14 zadetki najboljši strelec turnirja. Mlade Ločane je v finale popeljal Srdjan Praljak. • Dare Rupar NAJBOLJŠI JESENIŠKI VETERANI Jesenice - Po bogati in dolgi sezoni so v dvorani Podmežakljo na Jesenicah organizirali še 3. tretje prvenstvo hokejskih veteranov Slovenije. Sodelovala so 4 moštva: Maribor, Celje, Ljubljana in Jesenice. Domačini niso imeli pravega tekmeca in so naslov zanesljivo osvojili že tretjič, zato pa so dobili v trajno last tudi veliki prehodni pokal. V finalu med Ljubljančani in Jeseničani so gledalci pričakovali zanimivejši hokej, vendar so gostje imeli premalo nekdanjih dobrih igralcev, saj je bilo v njihovih vrstah le nekaj zvenečih imen. Jeseničani so bili razred zase, saj so zanesljivo zmagali z 18:5. Vrsta nekdanjih odličnih hokejistov Silvo Poljanšek, Marjan Raspet, Jože Razinger, Albin Felc in drugi so pokazali, da so še vedno vešči hokejske palice. Najboljši stelec prvenstva je bil Silvo Poljanšek, najboljši vratar pa Jože Češnjak, oba Jesenice. Rezultati tekem: Jesenice : Celje 12:4 (6:1, 4:0, 2:3), Maribor : Ljubljana 3:7 (0:5,1:0, 2:2). Tekma za 3. mesto: Celje : Maribor 20:1 (5:0, 7:0, 8:1). Tekma za 1. mesto: Jesenice : Ljubljana 18:5 (5:1, 6:0, 7:4). Vrstni red: 1. Jesenice, 2. Ljubljana, 3. Celje, 4. Maribor. • J. Rabič °dloč, tocili H k^Pol - i°- turnir tradicionalen, vendar nanje ne bodo vabili b l° na t!,C1)^ •h ekiP> ampak bo turnir odprtega značaja. Letos je J^iSla ie rf?lT>n Sest moštev. Avstrijo je zastopala ekipa Steiner. ^rine t • pa iz Mengša, odzvalo pa se je tudi moštvo jeseniške ]esp„;y; lri ekinp r»o c~ u;i„ —roH«i/ln«ta Sn RIpH 09 i^nijL "$nbpe Pa so bile policijske: radovljiška ŠD Bled 92, f°licist0v .PP Jesenice in Bled 94, ki je bila sestavljena iz Jfnirja . radovljiške in blejske postaje. Organizacijski odbor fcVlJill*1 83 Je vodil predsednik Drago Krčelj, komandir da Pri« po,iciie je ob pomoči 31 sponzorjev in sodnikov iT^el t« • a in Joža Hausmana v soboto na Bledu odlično "mir> ki se je končal s skupno večerjo in podelitvijo h del ti- in Joža Hausmana v soboto na Bledu odlično f^ani v ' W se Je končal s skupno večerjo in podelitvijo h Hski IeSxtavraciJi Center v Lescah. V finale sta se uvrstili dve ?n> 'n h??11* Jeseničani in Radovljičani.V dokaj enakovred-pedii z ,nem srečanju, ki so ga bolje začeli Jeseničani m t enice X8? ,m Egarta, je šla zmaga na Jesenice. Izid 1 : 0 za J niki in ^ za tretJe oziroma četrto mesto so igrali jeseniški očitaniC- Pa Steiner iz Avstrije. Po vodstvu Avstrijcev z 2 :1 so lfTviČa zm enačili in z goli Žagarja, Laha, Keliha, Dremlja in Jl>nut i gah s 5 : 2 in osvojili tretje mesto. Igrali so dvakrat po >K°šnieif ».Penalu in finalu so igrali dvakrat po četrt ure. • ■lek, slika J. Pelko Kot je včeraj povedal predsednik Nogometnega kluba Živila Naklo Janez Zupan, je bila sinoči seja vodstva naklanskega prvoligaša, na kateri naj bi temeljito ocenili sedanje razmere v klubu in neuspehe, ki jih doživlja edini gorenjski nogometni prvoligaš. Nekaj je očitno narobe, je dejal predsednik, sicer bi bili rezultati boljši, res pa je tudi, da je klub zaradi raznega pisanja v javnosti pod velikim pritiskom. Govori se o nezadovoljstvu z delom trenerja Braneta Oblaka in njegovi odslovitvi. Moštvo je spomladi porazno startalo in ie uspelo v petih tekmah s slabšimi nasprotniki iztržiti le dve točki. Sploh pa pretekla sobota ni bila Eretirano uspešna za gorenjski nogomet. Živila so zgubila v »ekanih, Creina Triglav je v drugi ligi s slabim Rudarjem igrala neodločeno, edina svetla točka pa sta bila tretjeligaša Visoko in Jelovica. Visočani so doma zmagali, Jelovica pa je v gosdteh igrala neodločeno. Na sliki: trener Živil Brane Oblak na zadnji tekmi v Kranju s Krko Novotermom ob očitno vroči trenerski klopi. • J.K. slika J. Pelko (gtpiH izem §mmmms3jnnnn USPEŠNI VZPONI JESENIŠKIH ALPINISTOV IN TEŽAVE Z BIVAKI Jesenice - Pri Planinskem društvu Jesenice uspešno deluje tudi alpinistični odsek. Načelnik je Andrej Babic in 25 aktivnih članov se za lansko leto lahko pohvali z lepimi dosežki. Opravili so 495 vzponov doma in v tujini. Poleg vzponov so pozornost namenjali vzgoji in izobraževanju ter pridobivanju novih članov. Alpinistično šolo je obiskovalo 17 tečajnikov. Pri odseku imaio 4 inštruktorje plezanja, ki so za najmlajše plezalce organizirali celoletno šolo športnega plezanja. Nekateri so se tudi uspešno udeleževali tekem za slovenski pokal, ki jih je organizirala podkomisija za špornto plezanje pri Planinski zvezi Slovenije. V veliko pomoč je jeseniškim alpinistom umetna stena v osnovni šoli Polde Stražišar. Kar precej problemov pa imajo s štirimi svojimi bivaki, ki jih vzdržujejo. Kljub dokaj rednemu vzdrževanju so v zelo slabem stanju, še posebej Bivak IV ob markirani poti Vrata - Skrlatica. Alpinisti se zavedajo pomena obstoja teh bivakov, to pa ne velja za osale planince. Jeseniškim alpinistom ne manjka tudi načrtov. Sedaj že poteka alpinistična in plezalna šola, urediti želijo plezalni vrtec vr Kovačovcu v Plavškem Rovtu, zamenjati iztrošeno in zastarelo opremo, radi pa bi oranizirali manjšo odpravo. • J. Rabič ZAČETEK SEZONE AVTO-MOTO ŠPORTOV PRVI RALLY ŽE KONEC TEDNA Pred tednom dni je bila letošnja prva dirka v stadionskem motokrosu za državno prvenstvo, včeraj so se na prizivni dirki v Portorožu merili kartisti, najbolj zanimivo pa bo ob koncu tedna na avstrijskem Oesterreichnngu v Zeltwegu, kjer bo rally Super Bosch. Tomaž Jemc (na sliki še s sovoznico Vilmo Repe), lansko leto četrti v generalni razvrstitvi, letos kandidat za prvaka. Slika: M.G. Rally namreč tako kot lani šteje za točke državnega prvenstva, za voznike pa tudi prva priložnost za prikaz tistega, kar so postorili preko zime. Avto-moto zveza Slovenije je za letošnjo sezono razpisala 8 rallvjev od tega (zaradi pomanjkanja domačih tekmovanj) tri v tujini. Poleg Super Bosch rallvja sta to še Ina Delta rally v Zagrebu in ARBO Steirmark rally. Razpisana so državna Ervenstva v skupni razvrstitvi, skupinah A in N ter formuli 2000, amor skupaj sodijo avtomobili skupin A in N z motorji do 2000 kubičnih centimetrov in pogonom na en par koles. Nekaj sprememb je tudi v ekipah. Aktualni državni prvak Darko Peljhanom si je za novo sezono s pomočjo Volkswagnovega generalnega zastopnika omislil nov golf rally G 60. Podprvak Aleš Črnivec bo letos vozil z enakim avtomobilom, zamenjal pa je sovoznika, ki je zdaj namesto Damjana Hočevarja, Peter Picelj. Med zanimivejšimi omenimo še Slavka Komela, ki je svojega legendarnega opla kadetta zamenjal z astro,in Vojka Hočevarja, ki bo vozil v Veliki Britaniji pripravljen subaru imprezza. Edina gorenjska ekipa je še vedno kranjski Y.C.C. Mazda Team, ki pa se je preko zime iz ekipe reorganizirala v avto-moto društvo, kar precej sprememb pa je tudi pri ekipah, najpomembnejša je prav gotovo pri Tomažu Jemcu, ki je med sezonama predvsem še pilil svojo tehniko in še bolj intenzivno pripravljal svojo mazdo skupine A, sovoznico Vilmo Repe pa zamenjal z "uvoženim" Francijem Bricljem. Posadka Miran Strikovič - Bogdan Pušnik se je predvsem posvetila pripravi avtomobila, ki je tudi že prestal prve letošnje treninge, ta posadka pa je tudi edina, ki nima večjih finančnih težav. Tudi tretji avtomobil, ki ga bosta v svoji drugi sezoni vozila Bojan Turk in Matjaž Korošak, je letos bolje pripravljen in ekipa si obeta precej bolj solidne rezultate, največja težava pa je pravzaprav v tem, da je na avtomobilu še ostalo kar precej prostora za sponzorje. Ekipa je letos okrepljena še z dvema posadkama. Iz ARC Lizzy je v Kranj prestopil še prekaljeni Miro Grad, ki bo letos vozil opel astro skupine N in debitantska posadka Roman Salkič - Tone Kokalj, ki je kupila Gradovo mazdo. Prvenstvo bo letos vsekakor zanimivejše kot v lanski sezoni, prva odločitev o točkah za državno prvenstvo pa bo torej že ob koncu tedna. * M.G. Predsednik republike Milan Kučan je pretekli teden sprejel košarkarje Smelta Olimpije in njihovo vodstvo. Ljubljančani so namreč 15. marca v Lausan-ni osvojili naslov evropskega pokalnega prvaka. Med zma- govalci evropskega pokala je tudi kranjski košarkar Roman Horvat. Košarkarji so predsedniku izročili zlato spominsko kolajno in veliko barvno fotografijo s slavja po zmagi v Švici. • J.K. slika J. Pelko "oU^JMGLAS Prva slovenska nogometna liga PO ZAMUJENIH PRILOŽNOSTIH PORAZ ISTRAGAS JADRAN Dekani: ŽIVILA Naklo 1: 0 (0 : 0), strelec za domačine Ščulac v 68. minuti. Živila iz Naklega ostajajo tudi po petih kolih spomladanskega nadaljevanja prvenstva v prvi državni nogometni ligi brez zmage. V soboto so nesrečno zgubili v Dekanih z Istragas Jadranom, ki se bori za obstanek. Naklanci so imeli v soboto na Primorskem neverjetno smolo. Marko Gruškovnjak je zastrel-jal enajstmetrovko po prekršku, ki je bil storjen nad njim, Drago Koče var je zadel vratnico, Andrej Jošt pa je poslal žogo v prazen gol, vendar so jo domačini zbili z gotove crte. Ker sami niso dosegli gola, so ga prejeli in tako je najboljše gorenjsko moštvo doživelo nov poraz. Za Živila Naklo so igrali Vodan, Sirk, Pavlin, Vidmar, Murnik, Vorobjov, Jerina, Gruškovnjak, Grašič, Oblak in Kočevar. Sinoči se je sestalo vodstvo Nogometnega kluba Živila Naklo. Na dnevnem redu je bila analiza položaja v klubu in rezultatov prvega moštva. Nekaj je očitno narobe, je dejal predsednik kluba Janez Zupan. Sprejeli bomo določene ukrepe. Vendar se o našem klubu piše marsikaj. Govori se o rdečem udaru zoper trenerja Braneta Oblaka in se ga primerja z Janezom Janšo. To je vehk pritisk na klub, je včeraj pred sejo povedal predsednik Župan. • J.Košnjek Brane Oblak, trener Živil. Jeseni je šlo njegovemu moštvu odlično, spomladi na se je povsem ustavilo, Čeprav je Brane jeseni večkrat dejal, da je moštvo sposobno pokazati še več, da pa je imelo jeseni tudi srečo. Druga nogometna liga TRIGLAV CREINA OB PRVO ZMAGO Kranj - V 20. kolu druge nogometne lige je moštvo Triglava Creine gostilo trboveljski Rudar in igralo neodločeno 1:1. Kranjčani, ki po devetnajstih kolih še niso dosegli zmage, tui tokrat niso začeli obetavno. Derbi začelja, ah srečanje moštev, ki sta še nedolgo tega veljali za boljša kolektiva vsaj v drugoligaškem prostoru, se je začel z enakovredno igro. Obe enajsterici sta pozornost posvečali predvsem obrambi, napadalci pa so bili bolj ali manj nemočni proti takemu načinu igre. Slabo igro obeh nasprotnikov, nepovezane akcije in neučinkovitost je pravzaprav prekinil glavni sodnik srečanja, ki je v 35. minuti po posredovanju Bajroviča, dosodil prosti strel za Rudarje. Ti so prvo res zrelo priložnost na srečanju znah izkoristiti, spretni ali srečni strelec, žoga je namreč na poti v mrežo zadela vratnico, pa je bil Sotenšek. Po prejetem zadetku so domačini zaigrali bolj podjetno in spet dokazali, da bi z odločno igro lahko premagali številne drugoligaše. Ves čas drugega dela so imeli terensko premoč, v posameznih dvobojih so dobesedno oblegali nasprotnikova vrata, vendar pa jim je pri zaključkih akcij zmanjkovalo tako idej kot natančnih strelov pa tudi sreče. Vendar mladi neizkušeni igralci so znali zdržati pritiske in so v 78. minuti zasluženo izenačili. Strelec je bil Boldin, ki je na robu kazenskega prostora lepo sprejel globoko podajo Goloba, se spretno otresel svojega čuvaja in iz obrata silovito streljal v levi zgornji vratarjev kot. Veselje med igralci se niti ni poleglo, ko bi sodnik nekaj minut pred koncem lahko v njihovo korist dosodil najstrožjo kazen. Tokrat je v kazenski prostor prodrl Trogrlič, preigral gostujočega branilca, le-ta pa ga je podrl. Piščalka je na začudenje prisotnih ostala nema in tako domačine verjetno prikrajšala za prvo letošnjo zmago, Igrali so: Potočnik, Atlija, Trogrlič, Kondič, Egart, Golob, Bajrovič, Korenjak, Boldin in Kovačič. • Iztok Golob Tretja liga VISOKO IN JELOVICA USPEŠNA V drugem spomladanskem kolu tretje nogometne lige sta bila gorenjska predstavnika Visoko in Jelovica uspešna. Visoko je gostilo vedno neugodno Ilirijo in zmagalo z rezultatom 1 : 0. Varovanci trenerja Krišlja so po nekaj slabših predstavah začeli odlično, silovito so napadli ljubljanska vrata in že v 18. minuti povedli. Zadetku bi lahko rekli tudi mat v treh potezah, saj je akcijo začel vratar Fuchs, dolgo žogo je sprejel vse boljši Ocepek, podal na rob kazenskega prostora do Koširja, ki je dolično streljal in zadel v polno. Isti igralec bi že v 30. minuti lahko povišal na 2 : 0, vendar je bil po samostojnem prodoru ored gostujočim vratarjem nenatančen in streljal mimo vrat. V nadaljevanju so domaćini nekohko popustih. Resda ne zavoljo slabe fizične pripravljenosti, ampak zaradi velikega pomena m želje po zmagi. Pobudo so prevzeli gostje, ki so se veliko trudili, nekajkrat izpeljali nevarne akcije, vendar pa zadetka mimo zbrane visoke obrambe niso dosegli. Igrali so: Fuchs, Blatnik, Naglic, Anko, Pelko, Žontar, Perne, Zaplotnik, Košir, Ocepek, Sajevic in Zorman. • Iztok Golob Brda • Moštvo Jelovice je gostovalo pri Brdih in igralo neodločeno 2 : 2. Ločani z nekaterimi novimi igralci spomladi igrajo vse bolje. Tradicionalno borbenost vse bolj dopolnjuje učinkovitost in sicer predvsem po zaslugi novega vodje napada Konca. Tokrat so točko izbojevali tudi zavoljo nepopustljivosti. Domačini spo namreč dvakrat vodili, vendar pa se Gorenjci niso predali. Najprej iz enajstrmetrovke, najstrožjo kazen je sodnik dosodil zaradi prekrška nad Kancem, izenačil je Vucetovič, drugič pa je zadel in s tem potrdil osvojeno točko kar Kane sam. Njegovi soigralci dokazujejo, da nedvomno sodijo v tretjeligaški nogometni cirkus, obstanek pa si lahko zagotovijo z novimi uspehi, ki so jih, kot kaže njihova igra, sposobni nadaljevati. • Iztok Golob 1SCOHET PRVOLIGAŠKIH SANJ ŠEŠIRJA JE KONEC škofja Loka - Medtem ko osem najboljših ekip po rednem delu prvenstva v prvi državni ligi za rokometaše že igra odločilne tekme končnice Ervenstva, pa so pri škof j el osem Šeširju, kar se tiče prve ekipe že sklenili sezono 1993/ 94. Osnovnega cilja, da bi ostali v prvoligaški konkurenci žal "klobučniki" niso uresničili in tako bodo v novi sezoni ponovno med drugoligaši v zahodni skupini (če ne bo sprememb tekmovanja). Šešir je v zadnji sezoni predstavljal tudi gorenjski moški rokomet med najboljšimi, v prihodnjem, četrtem DP pa tako že drugič ne bo predstavnika z Gorenjskega, Vse sanje in ambicije (nekateri so imeli večje kot obstanek) so se razblinile že v prvem delu tekmovanja, ko Ločani niso uspeh doseči kaj več kot ene zmage (Velenje) in dveh neodločenih izidov. Porazi, najbolj boleči so bih tisti na domačem igrišču, pa so si sledili drug za drugim. Res je, da je bil dobršen del prvega dela prvenstva poškodovan eden najboljših igralcev Urban Šile, toda to je lahko zgolj izgovor. Bilo je premalo kvalitetnih zamenjav, kot novinci pa Šeširjevci niso občutili tudi porednosti domačega igrišča. V prvem delu prvenstva je prišlo tudi do zamenjave na trenerskem stolčku. Dušan Novšak, ki je prišel v Škof j o Loko kot trener in igralec, je bil kot trener kaj hitro zamenjan. Vodilno mesto in odgovornost za člansko moštvo je prevzel Jože Galof, ob pomoči strokovnjaka iz BiH Srdjana Praljaka. Prihajalo je do določenih nesoglasij, ki so bila posledica slabših iger. Pa tudi igralci samo med sabo niso bili prava "klapa", kot se temu reče. V drugem delu prvenstva se je slika nekoliko popravila. Sešir je osvojil devet točk (skupaj torej 13), kar pa je bilo kar za pet tolčj premalo za uvrstitev na tako želeno 10. mesto. Tako pa so se po letu dni Ločani ponovno preselili za razred niže. Kljub temu da je sedaj pred klubsko upravo in igralci zelo dolg odmor, bo potrebno hitro začeti z ukrepi. Strokovni del bo vsekakor moral odgovoriti, SflRSTVO Promocijska vožnja Giru naproti START BO V RATEČAH Na dvodnevno promocijsko vožnjo po slovenski trasi Gira so vabljeni člani častnega odbora, etapnega odbora, predstavniki sponzorjev, novinarji, člani Športne zveze Kranj in člani Kolesarskega kluba Sava Kranj. Kranj, 5. aprila - Tekmovalna trasa letošnjega italijanskega Gira bo dolga 3739 kilometrov, dve etapi, 12. in 13. pa bosta Eotekali tudi po slovenskih cestah v skupni dolžini 190 ilometrov. Kolesarska karavana najboljših poklicnih kolesarjev na svetu bo prišla v Slovenijo v Solkanu pri Novi Gorici in vozila skozi Ajdovščino in prek Cola, Črnega Vrha, Logatca in Ljubljane do Kranja, kjer bo cilj 12. etape. V Kranju bo start 13. etape, ki so bo nadaljevala skozi Naklo, Lesce in Jesenice do mejnega prehoda Rateče, kjer bodo kolesarji zapustili Slovenijo. Da bi slovenski organizatorji bolje spoznah traso in prispevali k medijski promociji dirke po Sloveniji, organizirajo 22. m 23. aprila promocijsko vožnjo po trasi Gira in sicer v obratni smeri kot bodo vozili profesionalci. Geslo vožnje bo Giru nasproti, nanjo pa so vabljeni člani častnega odbora, etapnega odbora, predstavniki sponzorjev, novinarji, člani Športne zveze Kranj in Kolesarskega kluba Sava Kranj. Zbor udeležencev bo v petek, 22. aprila, ob pol desetih na mejnem prehodu v Ratečah. Začetek vožnje bo ob 10. uri. Kolesarji bodo vozili v raztegnjeni skupini s povprečno hitrostjo od 20 do 30 kilometrov na uro. Kolono bo varovala policija. Poskrbljeno bo za servisna vozila in za prtljago udeležencev. Na vseh postankih bo poskrbljeno za grehrano in osvežitev. Kolesarji bodo prenočili v Ljubljani, redvidenih je več postankov. Prvi bo trajal eno uro na Jesenicah, drugi poldrugo uro v Kranju, 23. aprila pa bo prvi enotirni postanek v Logatcu, naslednji pa v Ajdovščini. Kolesarji bodo prišli v Novo Gorico na zaključek dirke za nagrado Pokala slovenskih mest. Prijave sprejema do 16. aprila Športna zveza Kranj, Partizanska 37, 6400 Kranj. Načrtovani so tudi skupni treningi udeležencev promocijske vožnje. Predviden je v soboto, 9. aprila, in v soboto, 16. aprila. * J.Košnjek M@ popolnoma deklasirah drugouvrščeno Prvačino. Rezulta« a) P \ moški - zahod: Portorož : Termo Lubnik (ponovljena te*?, y ekipi pa tokrat gostujeta - Žirovničani v SI. Bistrici, Minolta o Topolšici. • Branko Maček NOVA ZMAGA TRIGLAVA TRIGLAV: KRANJ 90 22.-9 ^ Ljubljana, 2. aprila - Zimski bazen Tivoli, gledalcev 60, Pičulin m Podvršček iz Kranja. .. , TRIGLAV: Homovec, Hajdinjak 1, Margeta 1, Balderjjffl 1 Cimžar, Antonijevič 3, Gantar 4, Grabeč 1, Bukovac 1. * Peranovič, Klemen Štromajer 1, Troppan 5 vać&\ KRANJ 90: Dejak. Vončina. Brinovec 1. Zupaffl«, iskanj yu: Dejak, Vončina, Brinovec 1, ZupaniČ. *«( Rozman 1, Radonjič, Pičulin, Jerman, Polšak, Koršir Z. p Rauter Izključitve: Triglav 5, Kranj 90 6, Četverci: Triglav 1, Izključitev s pravico zamenjave: Rozman u t Triglavani so dosegli še eno zmago v "domačem" bazen - ^ nrnti »lrini YrOTk 7«____I___X-_:__UM X.--„n TnUBi" jO* A proti ekipi Kranja 90. Ze pred srečanjem je bil že znan zmair ^> srečanje je to le potrdilo. Kranjski klub Triglav ni »gral ° razliko v golih, ampak je dal trener Rado Čermelj priloŽnosi yp ki so jo tudi izkoristili. V srečanju so uigravali variante, L na*' „ „ . .T1* potrebovali, ko se bodo srečah z enim od konkurentov ; .jb iS^ G^or^ra?,^nogometaX ZtvU'8811 ***** reprezentance Slovenije, prvaka. V naslednjem kolu gostujejo v Celju, že 16. aprila pjj^ - Slika G. Šunk težko gostovanje v Trstu z Micorn Koorom. Jože M»rlfl SEZNAM NAGRAJENCEV ehuniinje JOŽE DOMEVŠČEK PRVAK JESENIC KH9 5. ŽREBANJA *'k3T?M0BIL XANTIA CTMOS KOPER Jt^Pnvnicapri Brestanici i Grl^01*10811- NrvA L z VSEMI OPCUAMI LADA AVTO d.o.o. I carjeva 12, 61240 Kamnik m* Jernej Planine, Veliki Dol 10, 68282 Sašo Štele, ana AVTOMOBIL CAMPUS SAVA KRANJ ■ Borut Blatnik, Rusjanov trg 6,61000 Ljublj DriI?AT2RN0 ^OLO YAMAHA XV 750 VIRAGO IN DAINESE JAKNA ERICH *^IA TEAM KRŠKO d.o.o. - Adolf Golob, Miklavčeva 10, 62000 Maribor 'P?rlK£UCA OPTIMA »30 EV PRIGRADA ZA CAMP PRIKOLICO S KABINO L« «ADA KOLA 5 S KABINO IZOLA) ADRIA CARAVAN d.d. - Ferdinand ■»menšek, Ločendol 35, 63250 Rogaška Slatina LfiA,PRADNI BON ZA ELANOVE IZDELKE S Banke Slovenija na dan žrebanja ELAN d.d. kovica pri Ljubljani V VREDNOSTI 785.600 SIT - srednji Mateja Skubic, Pot na Plešivec, 61351 1 l°Z°*! 1 tola*? l'Ste' k* mso zadeli nagrad, ki jih v nagradni sklad akcije darujejo sponzorji, so bile izžrebane 1 H • na8rade. ^ ^oskih^f ?* svojem kuponu črko D - serija in zadnjo številko 3, lahko svoj kupon na vseh poštah in id ^OD/VRj^j aP"la v zameno za nagrajeni kuponček vzame dve brezplačni darilni razglednici po?1!6 kup°nčke! Qatke obdelal in pripravil stavek za tisk SPIN, d.o.o., Kranj rožič Silva, Cankarjeva NadV 2 Radovljica - 26; Arh >da s« ^reddv Fra or ncarija 33, 64205 26; I Iskra Roman, Štefetova 64000 Kranj - 26; 9, le ' M2nfiHihela- Senčurska pot 7, -iW3. Tčunr -25; Babnik "iMeS • ^ Pimiče 34, 61215 ^vode - 27; Benda Slavka, ' lah r C?,7' 64207 C«rklJe na J W*> Trg svobode 25 64290 i'-StoBU*.-95 Bertoncelj Štefka, I & idniŠka 69, 64000 Kranj - tf£ma Ivan, Trg Rivoli 7, K R,u.vranJ " 25; Brišar Lea, j .jfabifcau 18, 64281 Mojstrana Sašo, Pirčeva 16, rtu. , Vodice - 25; Cevka , • h?' Uniše 2, 61240 Kamnik *V J l,&k Alenka, Mala Loka i rLD°miale - 26; Demšar , Pšenična polica «em ?U Cerklje na Gorenjs- t h 2S; # *Vanka, Žirovski vrh 3, liki Gre renja vas gorčičeva 26; Frelih 17, 64226 S■■642§Erelih Majda,'Brezje 0 ^3 Brezje - 25; »ca, Taleška 9, 64260 Soška Godnov Janez, Gol;* ? 28. " Jerala Veronika, Srednja Dobrava 20, 64245 Kropa - 25; Jerovšek Vasja, Naselje pod hribom 6, 64282 Gozd Martuljek - 27; Kajzar Marija, Frankovo naselje 53, 64220 Škofja Loka -27; Kašpar Rok, Na Kalu 16, 64202 Naklo - 25; Kavčič Helena, Stahovica 20 a, 61242 Stahovica - 25; Kocjančič Ivanka, Janka Puclja - Blok 9, 64000 Kranj - 26; Kolenc Milka, Podljubeli 172, 64290 Tržič - 27; Košir Simona, Sveta Barbara 10, 64220 Škofja Loka - 26; Kovač - Mikelj Milka, Obrne 5, 64263 Bohinjska Bela - 25; Kovačič Irena, Reševa 4, 64000 Kranj - 26; Križnar Klemen, Preddvor 68 c, 64205 Preddvor - 27; Legat Janez, Alpska cesta 12, 64248 Lesce - 25; Likar Tomaž, Preddvor 133, 64205 Preddvor - 25; Likozar Jan, Trstenik 1 e, 64204 Golnik - 27; M Markič Ana, Kranjska 34, 64290 Tržič - 25; Markun Drago, Zabukovje 7, 64201 Zgornja Besnica - 7; Miklavčič Jože, Virmaše 61, 64220 Škofja Loka - 25; Mulej Mari, Na Trati 12, 64248 Lesce - 27; 64290 Tržič - 26; N (i1' 6bv,lriana. Župančičeva r0ž?? Somžale: 27; Gri- 1 ^44 £2 Tatjana, Gobovce 5, I odnart - 26; 0 §Sr n * ^OWane, Al. Travna 19, Novak Aleksander, Cankarjeva 18, 64270 Jesenice - 27; O Oblak Cilka, Titova 94, 64270 Jesenice - 25; Oblak Marinka, Breg 61, 64274 Žirovnica - 8; Okorn Ivanka in Boštjan, Stri- tarjeva 8, 64000 Kranj - 27; Petek Darja, Zg. Duplje 74, 64203 Duplje - 26; Polak Terezija, Praše 49, 64211 Mavčiče - 27; Poljanšek lika, Molk-ova pot 11, 61240 Kamnik - 25; Pustotnik Jani, Miklošičeva 4 b, 61230 Domžale - 26; Rakovec Ernest, Zg. Besnica 101, 64201 Zgornja Besnica -26; Senčar Janez, Ljubljanska 23, 61230 Domžale - 27; Skumavec Tjaša, Savska 39, 64260 Bled -25; Smolej Maja, Svetinova 1, 64270 Jesenice - 25; Sušnik Antonija, Zg. Besnica 10, 64201 Zgornja Besnica -14; Šegula Anton, Savska 16, 64248 Lesce - 26; ŠestičDraž-ko, Gorenjesavska 24, 64000 Kranj - 26; Šilar Vido, Zbilje 3 c, 61215 Medvode - 25; brane Vanda in Marija, Zg. Plavž 4 a, 64270 Jesenice - 26; Tavčar Andreja, Log 55, 64228 Železniki - 27; Tome Janez, Tenetiše 52, 64204 Golnik -25; Traven Mojca, Janka Puclja 3, 64000 Kranj - 27; Vovk Franc, Sp. Senica 33 a, 61215 Medvode - 25; Zupan Božena, Podbrezje 122, 64203 Duplje - 25; Zupančič Matija, Zg. Rute 73, 64282 Gozd Martuljek - 9; Ž Žepič Tončka, Preska 18, 64290 Tržič - 21; Žukovec Irma, Dežmanova 4, 64248 Lesce -18; ^ij^^NO PADALO VENTI - PODRAVKA - TRGOVSKO PODJETJE PODRAVKA 5*mSJ5 ZLATI LEŠNIKI IN ČOKOLADA GORENJKA V TEŽI NAGRAJENCA • ! ŠOTn°AENJKA do°- 10. Zt VR Ar3RIA 3 (4 OSEBE) - INDUPLATI JARŠE SNCa T9 NALIVNO PERO CROSS (18KT) Z VGRAVIRANIM IMENOM NAGRA-U.Na *REld.o.o ftftnke ^ ADN1 BON ZA ELANOVE IZDELKE V VREDNOSTI 392800 SIT-srednji tečaj ]l Rni0veniJa na dan žrebanja - ELAN COMMERCE d.0.0. £NOTk5L£A NAKUP SMUČARSKE IN PLANINSKE OBUTVE S PLA- ČANIMI ?&Ctv5ENSKiMI POČITNICAMI ZA DRUŽINO (2+2) - ALPINA TOVARNA ^ Glrv P°- ŽIRI NA n?lINSKl[ SESALNIK VALZER II. - BENT EXCELLENT d.o.o. a,1ke «1 NI BON ZA ELANOVE IZDELKE V VREDNOSTI 78560 SIT-srednji tečaj !S< GoSa^l" na dan žrebanja - ELAN d.d. 6 KoS»KO KOLO BIANCHIIBEX AMMORT. - DELTA TEAM KRŠKO d.0.0. 7 $OtJH-ET PNEVMATIKE SAVA EXACT M+S - SAVA KRANJ !? KOmKPLIB 4 <4 OSEBE) - INDUPLATI JARŠE W0 nfLET OBLAČIL KIM TOP LINE V VREDNOSTI 500 DEM - KTM 19. GORSKO 5° OTiS^NCHl ANDALUSO S.I.S. - DELTA TEAM KRŠKO d.0.0. & Mf*?!K0 KOLO BIANCHI NOVOLETA 20 - DELTA TEAM KRŠKO d.0.0. SaS^JNO KOLO BIANCHI DAMA 26 - DELTA TEAM KRŠKO d.0.0. 22. ŠOTOR \]' 0Tftr\ct^SEBE) " INDUPLATI JARŠE 8 Š0f OŠKO KOLO BIANCHI NC U NOVOLETA 16 - DELTA TEAM KRŠKO d.0.0. 5S CUfcv?^RlMx3 (3 OSEBE) - INDUPLATI JARŠE S.0,URVER KOŠ IN 3 CURVER POSODE ZA SHRANJEVAN *7* CuSR^i>A CURVER V VREDNOSTI 5270 SIT - SILK d.0.0. nvER KOVČFV 7. a nun m k . STIK d.0.0. SHRANJEVANJE HRANE - >F5 UBL tJarm AKCIJA: GORENJE 51 TTX 42.990 80NY 55 TTX 99.900 SONY E- 180 630 SONY UX-60 235 ODPRTO OD ».h DO 12.h IN O0l5.hdo19.b OB SOBOTAH OD 9,h DO 18Jh V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjev« 5, Kranj ta!.: 222*055 POSESTI Slovenska družina najame v Kranju ali okolici manjšo starejšo hišo. 0212-716 6782 V Kranju prodamo HIŠO primerno za poslovno ali obrtno dejavnost 300 m2 + 100 m2 delavnice. TRGOA-GENT d.o.o. 0 061/15-99-686, 15-99-729_7006 Pri Kranju prodamo DVOSTANO-VANJSKO HIŠO. 140 m2 na parceli 900 m2, primerno za obrt. TRGOA-GENT d.o.o. 0061/15-99-686, 15-99-729 7007 V Kranju prodamo SAMOSTOJNO HIŠO z garažo, CK, 154 m2 na parceli 600 m2. TRGOAGENT d.o.o. 0 061/15-99-686, 15-99-729 7ooe VRSTNO ATRIJSKO HIŠO v Kranju 100 m2, prodamo. TRGOAGENT d.o.o. 0 061/15-99-686, 15-99-729 7009 VILO 300 m2 na parceli 1000 m2 v Kranju, prodamo. TRGOAGENT d.o.o. 0 061/15-99-686, 15-99-729 7010_ Pri Kranju prodamo SAMOSTOJNO HIŠO 300 m2 + 54 m2 poslovnega prostora, na parceli 900 m2 + 900 m2. TRGOAGENT d.o.o. 0 061/15-99-686, 15-99-729 7011 Prodam PARCELO za vikend v izmeri 300 m2, z vsemi pripadajočimi dokumenti v Plavškem rovtu nad Jesenicami. Šifra: NARCISE 7554 L. RAČUNALNIKI V TRŽIČU TRGOVINA NOVO! S PONUDBO VSEH VRST TISKALNIKOV IN RAČ. OPREME VSAK DAN:OD PON. - PETKA Pri Kranju prodamo SAMOSTOJNO HIŠO 300 m2 + 54 m2 poslovnega prostora, na parceli 900 m 2 + 900 m2. TRGOAGENT d.o.o. 0 061/15-99-686, 15-99-729_7012 Oddam v NAJEM za nekaj let TRAVNIK in NJIVO. Bašelj 15, Preddvor 7374 Prodam zazidljivo parcelo v Zmincu, 500 m2, dostop, voda, elektrika na parceli. 0631-908 int. 244 7686 V industrijski obrtni coni v Tržiču ugodno prodam ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE 4400 m2 s plačano prekvalifikacijo po ceni 69 DEM/m2, možnost delitve na dve enoti. 0061/133-31- 04 7606 POSLOVNI STIKI Prodam CERTIFIKAT v vrednosti 500.000 SIT za 400.000 SIT. 057-841 76ia RAZNO PRODAM Ugodno prodam POČITNIŠKO PRIKOLICO Adria 500, stara 10 let, ohranjena z baldahinom, cena po dogovoru. Prodam tudi PEČ na trdo gorivo, rabljena 3 sezone, ohranjena. O 65-728_7546 Poceni prodam malo rabljen BOJLER 80-literskl in 8-literski, BIDE, LIJAK - stoječi, PLETILNI STROJ. 0 327-435_7647 Suha na kratko razžagana in razcepljena mešana drva, prodam. 045-291 7595 Ugodno prodam PREKLE fižolovke. Žirovnica 24, 0801-504 75M STAN. OPREMA Prodam visok raztegljiv KAVČ, dva fotelja in kot. 0725-802 7585 STORITVE ROLETARSTVO BERČAN - nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese) Tel. in fax: 061/342-464, ali 061/342-703 (stanovanje) 3270 ROLETARSTVO BERČAN - nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese! Tel. in fax:061/342-464 ali 061/342-703 (stanovanje) 3933 ROLETE, žaluzije, lamelne zavese, izdelujemo, montiramo in popravljamo tudi na obroke. 0213-218 48*6 ČISTIMO stanovanjske in poslovne prostore. HRIBAR - BLESK firma z bogato paleto referenc. Naročila 0 331-431 4913 J&J SERVIS TV-VIDEO In HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto vsak dan od 9. do 17., smledniška 80, 0329-886_mm Izdelujemo zaščitne kovinske mreže za okna in vrata po ugodnih cenah! 0 45-346 6423 LEDO SERVIS; servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. 0 214-780 ali 242-766 6739 RONO NOGRAŠEK obvešča cenjene stranke, da ne posluje več na Miljah 13 in ne sprejema več naročil na tem naslovu. Dobite nas na 0 061/651-247, Izdelujemo In montiramo žaluzije, lamelne zavese in rulete. Nudimo vam aluminijaste rolete, katere imajo dobro toplotno In zvočno izolacijo. 8933 ?62< PIZZE, PIŠČANCI, PEČENKAJ[ KRUŠNE PEČI; PI-BIP DOSTA*; HRANE O 221-051 POKUČlTEjj* Imate težave s tredo kožo 'J" podplatih, vraščenimi nohti, W\ očesi.....Pomaga vam PEDIKER tudi na vašem domu. 046-369^^ Izdelava in montaža predelnih staj1 bivalnih prostorih. 0 in fax: 42Z-J>' od 9. do 12. ure_ SATELITSKI SISTEMI: fiksni Z *JJ derjem, vrtljivi, skupinski, kartice. 0 719-014 KOZMETIČNI SALON CANAjJ Roka In naravni preparati so elern, ti s katerimi lahko naredimo najTC pri negi obraza in telesa. 0 24"- v 7035 ____^ SERVIS! Previtje elektromoto^J rotorjev ročnega orodja. 0 323'1 ui Bremec 0212-038 __1> KOMBI, prevozi vseh vrst tovora * 1500 kg. O 215-211 Izdeljujemo KOVINSKE ZASC^ MREŽE za kletna okna, vrata,-r naročilu. 0 82-104 TV ANTENE - satelitske in klasJJ1 dograditev A kanala, M MTV kana* 0 310-223_____jL» KNJIGOVODSKA IN' ADMlNlSTjJ TIVNA DELA za obrtnike In P<»l| nike in mala podjetja, nudimp- . 217-905 In 56-101, med 20. W uro. TELEFONSKA MEHANIK ■sen/is in vzdrževanje. Tel. in fax: 064/723-426 STANOVANJA škof Mlad par najame stanovanje v Loki oziroma Železnikih. 0 ^ \ 7022 Zaradi bolezni zamenjam 'aS|"iSii in pol sobno stanovanje z ba'KO«*' | telefonom, etažno ogrevanja., jj. nadstropju. Pogoj zamenjave; no stanovanje z centralno klXerl. telefonom, pritljičje ali dvigalo, c Sjj tuelno tudi prodam. 0 216-70^ Najamem ENOSOBNO 9gf§ VANJE na območju Tržiča. • J 7551_ Štiričlanska družina NAJAME stanovanje v Kranju ali okolic 241-352 raf ZA !21yo2ll. tt 70-747 7200 J5^^AUDI80( starejši letnik. 0 ^tesUNNV, letnik 1986, meta-C T*dk>, prevoženo 83.000 ^arn. » 733-017 7334 Nijer, D' modro barve, dobro S* 7ftnnPre-Voženo 120.000 km, 533 '«0 DEM, prodam. S 216^ ?Tq^-~_— S"*H>ohr?9- d0 8/94' ,etnik 198^ H-O^ ""ranjen, poceni prodam. B --._™ ft; WS?o11 RE- tetn,k 12/83-i^eg **■ • 213-620 popoldan ali l^****^^ 7610 l^iS^OO 55, prvi lastnik, 6 Mvid Z naravnim SUM-TEE čajem hujšate hitro in na zdrav način. .I**- U0«" P» Vam krepi organizem in odpomoA SUM-TEE ve& vitahoat, P°o« m Vtm daje občutek ugodja. Pospešuje tudi delovanje prebavnih »stanov in pomaga pri nespečnosti in koncentraciji. Naslov:______ CENA: SAMO 500 SIT s plačano poštnino J° tel: 061/728-519 ali na naslov 0'NECO P.P. 45,61235 Radomlje 'Ni parkir placaf kje pa, na GLOBUSU je vedno prosto!1 Iščemo dve PRODAJALKI za prodajo živilskega blaga. «242-646 7600 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983. «622-035 7609 Prodam YUGO 55 AX, letnik 1988, 52.000 km, rag. 3/95. tr 421-490 Prodam Z 750, letnik 1982, karam-boliran, 35000 km prevoženih In ležečo ŽAGO za razrez hlodovine. «66-958 7619 Prodam JUGO 45, letnik 1989, rdeče barve, 55000 km, dobro ohranjen. Žemva Franci. Zasio. «76-944 7628 iSPORTINA D.O.O. ■ zaposli več KVALIFICIRANIH ŠIVILJ. Tel.: 78-778 ZAPOSLITVE Iščemo prodajalce drobnega tekstila - teren Gorenjska. «241-038, od 17. do 19. ure_8104 Ne veste kje bi se zaposlili in dobro zaslužili? Pokličite nas Imamo rešitev za vas. « 328-265 In 84-662 6871 ELITNI KOZMETIČNI SALON v Kranju, z pestro ponudbo, išče KOZMETIČARKE z prakso,željo do izpopolnjevanja, ter veseljem do dela z strankami. V KORAK S ČASOM. « 326-683_7032 Zaposlimo KV ZIDARJE, TESARJE in GRADBENE DELAVCE. STRATOS d.o.o. Gradbeni inžiniring in sanacije, Kamna Gorica 59 B « 736-435 7170 Delo dobi KV ELEKTROINSTALATER z izkušnjami za samostojno delo, zaželjen izpit B kategorije. Kandidati naj se javijo. Šifra: ZANESLJIV 7348 SPORTINA BLED zaposli več PRODAJALK v naši novo odprti mM v centru Kranja, M:78-778 Iščem delo - voznik viličarja. 692, od 19. do 20. ure 157- 7591 Redno zaposlimo delavca v pekarni. «332-015_7693 Zaposlimo PRODAJALKO v živilski trgovini. Zaželjena praksa. Informacije v trgovini FRTUNOVC, Binkelj 1, Škofja Loka 7598 Redno zaposlimo izkušenega računovodjo v podjetju na Golniku. Informacije po telefonu (061) 1256-260 Iščem delo v Avstriji, pospravljanje po hiši ali nego za starejše osebe. «874-048 _7601 Iščemo pomoč v gospodinjstvu in občasno varstvo za dva predšolska otroka na vašem domu v popoldanskem času. šifra: OKOLICA GOLNIKA 7620_ Zaposlimo več deklet za pomoč v kuhinji In strežbi. Zaželjene delovne izkušnje. « 41-462 popoldan 7621 6 - tedenjskl PURANI za pitanje. Cena 1000,00 SIT/KOM. Suhadole 12, Komenda. PUJSKE, za rejo ali zakol, prodam. Gorica 17 Radovljica « 714-376 7528__, Kupim BIKCA SIMENTALCA, star-ega 10 dni. « 733-041 7530 RJAVE JARKICE, stare 12 tednov ugodno prodam. B 621-475 7465 Prodam 6 tednov starega NEMŠKEGA OVČARJA z rodovnikom, fi 46- 173 7517 ŽIVALI ODOJKE za zakol in PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, «733-232_3298 Prodam PUJSKE in brejo SVINJO. « 736-690_ 7532 Prodam KOZE in KOZLIČKE. « 632-614_7545 Prodam več ČEBELJIH DRUŽIN (zdravih), tt 310-684_reei Prodam KRAVO po teletu. »802- 533 7805 Prodam PRAŠIČKE za rejo ali odojke. «217-791_wi Prodam JARKICE in PIŠČANCE za dopltanje. Grilc « 214-855 7625 PURANE stare 5 tednov za nadaljno rejo, prodam, tt 217-128_7627 Prodam KOZLIČKE in OVCO z jagnjeti. Grad 3, Cerklje, «422-296 ZAHVALA Ob izgubi dragega brata in strica SEŠEL itar ■' JANEZA BREJCA roj. Brejc se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem Merkurja, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ter ga spremili na zadnji poti. Žalujoči: sestra Vladka z možem Ladom in nečak Nejko Duplje, 23. marca 1994 Zaposlim delavca za pomoč v GRADBENIŠTVU z B hategorijo. « 324-914_7390 Zaposlim STROJNIKA za rovokopač MS. « 324-914_7391 Takoj zaposlimo SLIKOPLESKARJE z najmanj 5 let delovnih izkušenj, tt 324-778_7508 Iščem delo v strežbi. « 312-166 7539_ TURISTIČNO DRUŠTVO HOTAVUE - Gorenja vas, išče oskrbnika v Domu na Slajki. Šturm Janez tt 682-737 7542_ Manjša d.o.o. Išče izkušenega RAČUNOVODJO za pomoč pri vodenju računovodskih del. tt 323-909 7563_ KUHAR - MESAR dobi redno dopoldansko zaposlitev v Kranju, tt 331-814_7586 Za opravljanje krovskih del takoj zaposlimo samostojnega KROVCA. Pogoj, samostojno delo. Vse informacije dobite v četrtek, 7. aprila tt 48-546 7587 Delo na domu sprejemom - sestavljanje, lepljenje, tt 325-790 7578 Dejstvo je, da je zastopništvo za Mladinjsko knjigo trenutno najbolje plačano delo. Ker Je še nekaj prostih delovnih mest, vabimo predvsem ljudi z delovnimi navadami, da pokličejo na «632-330 in mobitel 0609-620-475! 7583 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega predragega moža, očeta in brata MIRA MOŽINE upokojenega odvetnika v Kranju se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, stanovskim kolegom, sosedom in sovaščanom, ki so nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali toliko lepega cvetja in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre gospodu župniku za lep obred, govorniku gospodu odvetniku Klepu in Bolnišnici Jesenice ter zdravniku dr. Pelku za skrb in nego v času njegove bolezni. Vsem še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Kranj, 25. marca 1994 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, atka, dedka, pradedka, brata in strica JOŽETA KIRBIŠA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in organizacijam, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivom JP Komunala, PTT Kranj in Ljudske univerze iz Kranja. Posebej smo hvaležni dr. Ažmanu z Onkološkega inštituta v Ljubljani, ter dr. Jerajevi iz ZD Stražišče za vso skrb in pomoč ob njegovi hudi bolezni, ter medicinskim sestram Doma upokojencev Kranj za nego na domu. Iskrena hvala pevcem iz Predoselj za občutno zapete žalostinke ter predstavnikom ZB in KS Huje za poslovilne besede. Še prav posebej pa se zahvaljujemo lovcem LD Šenčur, sosednjih lovskih družin in ostalim lovcem za vse sočutje in skrb ter lep pogrebni obred. Hvala praporščakom, g. Štefetu za poslovilne besede in rogistu za zadnji pozdrav. Hvaležni smo vsem, ki jih tukaj nismo imenovah, a so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ah nam kakorkoli pomagali. VSI NJEGOVI Kranj, 30. marca 1994 ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je v 37. letu zapustil dragi sin, brat, stric, nečak in bratranec MARJAN ČIMŽAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sošolcem in znancem, za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje, sveče in darove za svete maše, ter za vso nesebično pomoč. Zahvala vsem, ker ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gre g. župniku Janezu Kokalju za opravljen pogrebni obred, zahvala Navčku in pevcem okteta Klasje iz Predoselj. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOV« Britof, 26. marca 1994 ZAHVALA Srce je dalo vse; kar je imela, nobene bilke zase ni poielo. Na prvi pomladni dan nas je za vedno zapustila draga sestra, teta in sestrična FRANČIŠKA LEBAR Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, nekdanjim sodelavkam in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, dragi pokojnici pa darovali cvetje, sveče, mašo in jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala družinama Hribernik, gospodu župniku za lep obred, zvonarju, bratom Zupan za prekrasno petje, gasilcem GD Bitnje za poslovilne besede, zdravniškemu osebju bolnišnice Golnik in pogrebniku gospodu Jeriču iz Dvorij. Ohranite jo v lepem spominu. VSI NJENI Spodnje Bitnje, 23. marca 1994 Zeleni dan tržiških osnovnošolcev Tržič, 1. aprila - Slika učencev osnovne šole Zali Rovt v Tržiču je resda nastala zunaj, med urejanjem okolice šole, vendar je bil petkov naravoslovni dan veliko več od navadnega čiščenja. Kot je povedala učiteljica kemije Romana Turk, je projekt z imenom "Zeleni dan" nastajal ves marec, saj je bilo potrebno pripraviti delo skupin v posameznih delavnicah. Na ekološka vprašanja so iskali odgovore s preiskusi in praktičnimi dejavnostmi v biološki, kemični, gospodinjski, kozmetični, zdravstveni, literarno-lovski in filmski delavnici. V slednjih treh so jim pomagali celo medicinska sestra, lovec in sodelavec TV Slovenija kot gostje šole. Pa še ta zanimivost! Vsakega gosta, ki ne pozna njihove šole, obdarijo z novim prospektom o tej tržiški ustanovi in njeni okolici. Nam ga je predstavila Iris Zavelcina iz S. C razreda, ki je članica Geografskega krožka. Mentor tega krožka in ravnatelj šole Janez Godnov pa je napovedal tudi skorajšnji izid knjige Načrtovanje dela šole. * S. S. -Foto: S. Saje Naskok na Vršič Kranj - Ljudje dobre volje, kot so se poimenovali, bilo jih je kakšnih sto - najrazličnejših poklicev, znanj in položajev so se konec minulega tedna lotili na gorenjski strani na Vršiču okrog meter debele in kilometer dolge snežne odeje z lopatami. Njihova uspešna akcija je (recimo med nepoznavalci) izzvenela v posmeh cestarjem m mehanizaciji, (med poznavalci) pa državi oziroma odgovornemu ministrskemu resori u, ki nadaljuje nekdanjo prakso, da bo morda podjetje Schmidt s cestarji proti koncu pomladi promocijsko (zaradi strojev) odprla VrŠiČ. Pa smo včeraj vseeno povprašali na Cestno podjetje v Kranju, ali morda letos kaj razmišljajo o takšnem ali drugačnem "odpiranju" Vršiča. Zaradi praznika smo dobili le Rudija Mikotaja iz Radovljice, dežurnega za intervencije (na domu), ki nam kaj več kot to, da ne ve, kako bo in da bo morda tudi letos v programu takšno "odpiranje" kot prejšnja leta, ni vedel povedati. Torej; bo, če bo... Sicer pa pregovor pravi menda nekako tako, da je največja neumnost "babo tepst in sneg kidat". Cestarji oziroma država že vedo... • A. Ž. KRIMINAL ALPE ADRIA - SVOBODA BIVANJA Prijetno urejeno okolje Ljubljana - V četrtek se bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začela 33. tradicionalna mednarodna sejemska prireditev Alpe Adria - Svoboda bivanja, ki je pravzaprav nadaljevanje letošnje zelo uspele prireditve Alpe Adria Svoboda gibanja. Na letošnjem sejmu, ki bo trajal do 12. aprila, se bo na osem tisoč kvadratnih metrih predstavilo več kot 370 domačih in tujih razstavljalcev. Vsak dan v sejemskih dneh bodo proizvajalci in razstavljala poskrbeli za različne predstavitve izdelkov za dom in gospodinjstvo, urejanje prostora, ogrevalne naprave, gradbene materiale, avdio in video tehniko in številne druge naprave, orodja in pripomočke za urejanje prostora in okolja. Sejem bo odprl Codpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Josip Sko-erne. Sejem bo vsak dan odprt od 10. do 19. ure, vstopnice bodo po 450 tolarjev, za dijake, študente in upokojence pa 250 tolarjev. • A Ž. Bomba priletela v dnevno sobo Kranj, 5. aprila • V petek pet minut pred polnočjo je neznanec prek balkona vrgel ročno bombo M 75 v dnevno sobo stanovanja N. G. na Planini. Bomba je v dnevni sobi eksplodirala. Na srečo ženi N. G., ki je počivala na sedežni garnituri v dnevni sobi, medtem ko je mož spal v spalnici, ni bilo nič. Bomba je povzročila nekaj škode, zaradi eksplozije so med drugim popokala stekla, in seveda precej strahu. Stanovanje N. G. je v prvem nadstropju bloka v Gogalovi ulici na Planini. Preiskovalci so naslednji dan pod balkonskimi vrati - balkon je dvignjen približno pet metrov od tal - našli žličko za aktiviranje bombe, drugih materialnih sledi pa za zdaj ni. Nenavadni dogodek še preiskujejo, zanima jih seveda predvsem to, kdo bi bombo utegnil vreči in zakaj. • H. Jelovčan Vlomilec v lovski koči Jesenice - V noči s sobote na nedeljo je neznanec obiskal kočo lovske družine Jesenice v Planini pod Golico. Vdreti je poskušal na več načinov, nazadnje mu je uspelo priti v kočo skozi okno ob vhodnih vratih. V koči je prenočil, se napil, ko je odšel, pa je odnesel s seboj še radijski aparat. Lovsko družino je oškodoval za skupaj 18.000 tolarjev. • H. J. Policista sta segla po orožju Šarplaninca spet napadala Le dobro leto po tem, ko sta šarplaninca, last 39-letnega Gregorja S., v gozdu pri BI. Dobravi ogrizla dva sprehajalca, sta spet napadla. Jesenice, 5. aprila - Kazenska tam. Eden od psov ga je zgrabil Potrditev lanske Kmečke ohceti nj, 4. aprila - Saj se še spominjate lanske Kmečke ohceti Storžičem konec junija na Beli, v Preddvoru, Tupaličah- Kranj pod Takrat sta bila med izbranimi pari tudi para Gorenjskega glasa Metka Seidl iz Bistrice pri Tržiču in Janko Kempcrle « Zgornjih Stranij pri Kamniku ter Mojca Novak iz lupauc m Robert Polajnar iz Britofa. 1 Danes smo v kranjski porodnišnici obiskali mamico Metko Kemperle-Seidl, ki je 30. marca povila 3950 gramov težkega in 54 centimetrov dolgega sina. Mamica in sinček sta bila dobro razpoložena in upata, da bosta šla morda že danes (v torek) domov. Sicer pa nam je Metka zaupala, da bo sinu i&f. Gašper, saj so tudi na Kmečki ohceti igrali Gašperji- Zvedeli a smo tudi, da se je Mojci Novak in Robertu Polajnarju # 3. decembra lani rodil sin Edi. Bil ni nič manjši korenjak, «aJ je tehtal blizu 3500 gramov. Našima lanskima paroma, zdaj že družinama, na Kmečki ohceti iskreno čestitamo. In ker bo Gorenjski glas izhajal tudi v naslednjem tisočletju, pod Storžičem pa (upajmo) tuj lanska Kmečka ohcet ni bila zadnja, se morda čez kakšnj11 dobrih dvajset let spet srečamo, ko bosta recimo Edi H* Gašper ženina na Kmečki ohceti. • A. Ž. - Foto: J. Pelk° t to lani napisali kriminalisti proti Gregorju S., z ovadba, ki alisti pro njo so ga tožilstvu ovadili kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, moža očitno ni spametovala. Tokrat sta policista psa za vselej uspavala s streli. V četrtek popoldne sta se namreč šarplaninca spet podala na napadalski pohod. Najprej sta se lotila 60-letnega Stanislava F. z Jesenic, ki se je peljal s kolesom od Blejske Dobrave proti Mos- za gleženj, kolesar je padel, psa je naposled odpodil s kričanjem in udarci s kolesom. Stanislav F. ie o neprijetnem srečanju s šarplanincema obvestil policijo. Policista sta še pravočasno obvarovala pred pasjimi ugrizi dve starejši Jese-ničanki, ki sta tedaj pripešačiii po lokalni poti. Zapeljala sta pred psa, eden od njiju je naperil polavtomatsko puško, na kar sta se psa umaknila proti 200 metrov oddaljeni staji, kjer Gregor' S. običajno pse ovce. Policista sta šla do staje, da bi se pogovorila z lastnikom. Gregorja S. nista mogla priklicati, namesto njega sta se spet pripodila šarplaninca. Eden je skozi okno avta skušal ugrizniti voznika, ta ga je boksnil, da se je cvileč umaknil, drugi pa se je zagrizel v avtomobilske pnevmatike. Ker ni nehal, sta policista oba šarplaninca ustrelila. Proti Gregorju S. bodo policisti napisali že drugo kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Pregledali bodo tudi poginula psa, saj je območje okuženo s steklino. * H. Jelovčan Izlet na Slavnik Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na planinski izlet na Slavnik (1028 m). Izlet bo v torek, 12. aprila, odhod avtobusa pa ob 6.30 uri z avtobusne postaje v Žirovnici. Prijave sprejemajo po tel.: 801-006 v sredo, četrtek in petek od 20. do 22. ure. • L.C. Izlet v Avstrijo Društvo invalidov Kranj bo v sredo, 20. aprila 1994, orga- niziralo enodnevni izlet } relaciji Beljak - Osojsko F zero - Celovec - Borovlje ' Kranj. Prijave z vplačilo, «Pfe' jemajo v pisarni društva » Kranju, Begunjska 10, vsa* i torek in četrtek od 15. do 1'' ure. • L.C. Predavanje v Trgovina Jerebika bo jutfjv sredo, ob 17. uri, organi^3: predavanje o zdravi Za vse dodatne informad pokličite 221-238. • L.C Sopotnika padla iz lade Podljubelj - V nedeljo, 3. aprila, nekaj minut pred osmo h- ^ i je 36-letni Blaž Drempetič iz Kranja vozil z lado rrv ^ j magistralni cesti od Podljubelj a proti Tržiču. V bližini je' Jjjj.J potoku Mošenik je zapeljal v desno s ceste v varovalno op*) J^o [, tam v pobočje, trčil v skalo in nato še v drevo, potem pa se Jc y j skotahl petnajst metrov navzdol in obstal Med kolaljanjc"1 ^ < vozila padla oba sopotnika, 26-letni Uroš Rus in 23-letna Misjak, oba iz Kranja. Vsi trije so hudo ranjeni, zdravijo J Kliničnem centru v Ljubljani. • II. J. rHI/ JELOVICA šk. Loka, Kidričeva 58 tel:064/631-241, fax:064/632-261 vam ponuja na sejmu SVOBODA BIVANJA fftO/ POPUST za okna, vrata, senčila, IU /0 montažne stene, prenova oken + 5% SEJEMSKI POPUST AA v Ljubljani od 7. do 12. aprila 50# gotovinski POPUST za #0 stanovanjske hiše + 3% SEJEMSKI POPUST in na vseh prodajnih mestih Jtlovict po S(ovenij\ ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58,064/632-270 KRANJ, Partizanska 26,064/211-232 MURKA Lesce, Lipice pri Lescah, 064/714-163 METALKA Kamnik, 061/813-326 =*ADiO cunj on 3 D i.J OD PRVEGA APRILA STE LAHKO Z NAMI VSAKDAN OD 5.30 DO 24.00