4 


Slovenska vojska na najnižji stopnji pripravljenosti 
Vrhovni poveljnik oboroženih sil Borut Pahor je ocenil, da je Slovenska vojska (SV) že tretje leto zapored na najnižji stopnji pripravljenosti. Opozorila o nezavidljivem stanju SV se ponavljajo in vrstijo. Zveza Nato je skozi neuradne kanale že na začetku leta sporočila Sloveniji, da je zaradi dolgih let zmanjševanja proračuna postala bolj breme kot solidarna članica, ki prispeva svoj del h kolektivni varnosti. Portal 24ur je poročal, da so vozne le tri patrie, primanjkovalo naj bi celo streliva za vojake. Obenem najbolj izurjeni odhajajo, ker globalni ponudniki za njihove usluge ponudijo veliko več od plače slovenskega javnega sektorja, kjer so piloti plačani kot uradniki. V tako skrb vzbujajočem stanju se je Slovenska vojska znašla zaradi pomanjkanja denarja, je ocenil Pahor in pozval k zagotovitvi zadostnega financiranja za posodobitev celotnega slovenskega varnostnega sistema. 
»Prijaznejša« ograja na meji s Hrvaško 
Slovenski vojaki in policisti na nekaterih delih meje s Hrvaško zamenjujejo žičnato ograjo s panelno, ki ne bo le »prijaznejša«, temveč tudi dražja, saj je postavitev kilometra ograje stala okoli 
100.000 evrov. Postavitev panelnih ograj naj bi tudi bolj bremenila proračun, kot ga je inštalacija žičnate ograje. »Nabava in do zdaj postavljenih nekaj več kot 160 km zaščitnih tehničnih ovir (žična ograja) je državo stalo okoli 2,8 milijona evrov. Do zdaj nabavljenih in postavljenih 11 kilometrov panel-ne ograje pa še dodatnih 1,1 milijona evrov,« so povedali na vladnem uradu za komuniciranje. Panelna ograja naj bi bila živalim prijaznejša, saj jih je kar nekaj tragično končalo v žici, opremljeni z rezili, podobnimi britvicam. Prva »žrtev« žičnate ograje je padla že konec novembra na področju lovske družine Mokrice. Po podatkih lovske zveze so do zdaj ugotovili deset žrtev med divjadjo, in sicer enega jelena, ene srne in osmih košut. 
LIKOVNI SIMPOZIJ - ZA SPOŠTOVANJE 

DRUGAČNOSTI 

V današnji družbi lahko identificiramo številne ranljive družbene skupine: brezposelne in 

enostarševske družine, starejše samske osebe, brezdomce ali otroke in mladostnike s težavami v odraščanju. Mednje lahko prištejemo tudi narodnostne manjšine (kot so Slovenci v Porabju) in ljudi s posebnimi potrebami. Prav slednji dve skupini sta odigrali pomembno vlogo pri postavitvi razstave »Simpozij Zaplana 2015« v razstavnem prostoru Slovenskega doma v Monoštru. Na odprtju tokratne razstave je strokovna spremljevalka zaplanskih simpozijev, umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn poudarila, da gre za raznolika dela, ki so nastala na 2. likovnem simpoziju v slikoviti vasici Zaplana nedaleč od notranjske Vrhnike. Območje je »na prepihu«, saj se tam srečajo različne geografske, zgodovinske in družbene danosti. Čeprav obstaja v Sloveniji veliko likovnih srečanj - zraven pa še monoštrska kolonija v zadnjih petnajstih letih -Zaplana odstopa. Tam sodelujeta dve skupini: uveljavljeni, akademsko izobraženi slikarji ali perspektivni mladi umetniki na eni, in ljudje s posebnimi potrebami na drugi strani, ki jih družba pogosto odrinja na rob. Tudi slednji se radi izražajo likovno, ustvarjajo s kreativnim nabojem, je poudarila umetnostna zgodovinarka. Idejo in pobudo za tak simpozij sta podala - danes Zaplanca - zakonca Skledar, žena Polona in mož Štefan, rojen v prekmurskem Turnišču. Ob vključevanju ranjenih ljudi je drugo spodbudo dala naravna katastrofa, žled 


(polom dreves zaradi ledu) pred 
dvema letoma, ki je prizadel tudi 
Notranjsko. Ranjeni naravi so 

želeli z likovno umetnostjo dati novo življenje s pomočjo različnih umetnikov, ki so navdih zase našli v naravi. Vsak človek se veseli, če lahko izživi tisto, kar je v njem samem, če lahko udejanja svojo ustvajalno svobodo. Zato pa je razstava zaplanskih umetnin tako raznolika in bogata, je nadaljevala Anamarija Stibilj Šajn. Na lanskem simpoziju sta sodelovala tudi dva človeka s posebnimi potrebami z Nizozemske, ki ju je 
v Slovenijo pospremil akademski slikar, pedagog in terapevt Edo Zupan. Le-ta je v 80-ih letih prejšnjega stoletja na Holandskem ustanovil »art brut«-center, kjer svoj čas aktivno preživljajo odrasle osebe, ki se izražajo na likovni način. Ustvarjajo brez cenzure, celo brez likovnih védenj, izžarevajo sebe, svoje čutenje. Likovna ustvarjalca sta v Sloveniji spremljala tudi pesnik in pesnica z Nizozemske, ki sta popestrila ustvarjalne dneve. Simpozij oz. likovno druženje v Zaplani med 10. in 13. junijem 2015 je potekalo brez pravih omejitev. Vsak je ustvarjal na svoj način, razvijale so se različne likovne zgodbe. Tako je zanimivo videti upodobitve Vojka Gašperuta, ki kot tetraplegik slika z 
usti. Na svojih »monoštrskih« slikah, veduti, tihožitju in pokrajini, uporablja optimistične barve v slogu realizma. Akademski slikar mag. Janez Kovačič je vseskozi umetniško vodil srečanja, za tokratno razstavo pa je prispeval slike o pokrajini, sveta 
iz Zaplane in okolice. Gre za realističen in obenem izjemno kolorističen način slikanja. Prekmurski akademski slikar Igor Banfi nenehno poskuša ujeti »genius loci« svoje rodne pokrajine ob reki Muri. Barvno paleto je iz zemeljskih vrednosti razširil, ohranil pa je sijajano razprtost barvnih tonov. Franc Golob najde inspiracijo prav tako v pokrajini, le da v njej išče najbolj zanimivo. Odlikujejo ga drzne poteze, ki se vehementno prenašajo na likovno vsebino. Mladi fotograf Nejc Balantič je prejemnik več prestižnih nagrad, med njimi za tematiko »Ustvarimo boljši svet!« Tokrat sta predstavljeni dve njegovi sliki s popotovanja po Kubi. Prav tako fotografija prikazuje inštalacijo Eda Zupana, kjer krog 


kot simbolni element krožnega gibanja kosi vejevja in plastika spominjajo na razdejanje žleda. Združuje dva materiala, kakor tudi simpozij dve različni skupini ljudi. Študent ljubljanske likovne akademije (industrijsko oblikovanje) Blaž Tomšič se predstavlja s skico rojstva ptiča -gibljive igrače, medtem ko njegovega kolega Roka Malovrha zastopata študijski risbi. Kakor je pobudnik simpozija Štefan Skledar povedal, je namen prihoda razstave v Porabje tudi to, da se zahvali za trud in prizadevanje Porabskih Slovencev, saj »spadajo tudi vse manjšine med ranljive skupine«. Obenem pa je povabil Porabce z ustvarjalno žilico na naslednji, letošnji zaplanski simpozij. 
»Podobne kolonije in simpoziji pomagajo odpravljati prepreke in meje« -je pred odprtjem razstave poudaril generalni konzul RS dr. Boris Jesih in dodal: »Tudi drugačni ljudje imajo pravico do ustvarjanja, še posebej v današnjem svetu, kjer mnogi občutijo histerijo do drugačnosti.« 
Razstava bo potovala naprej v koroški Pliberk in v Špeter Slovenov v Benečiji, nato pa še med Slovence na Hrvaškem. Saj smo vsi drugačni -bili pa naj bi tudi enakopravni. 

-dm-



Porabje, 7. aprila 2016 

5 




ZADNJE ZIMSKE AKTIVNOSTI SLOVENSKI 
PENZIONISTK 

Prvin, kak bi račun dali od zadnji mali (lokalni) zimski programov, se želim zavaliti vsejm penzionistom Drüštva porabski slovenski penzionistov, steri so nam kakkoli bili na pomauč. Domanji ženskam, stere so se podale pa potröjdile aktivno delati, nauvo včiti v rokodelski delavnicaj, domanjim pa prejkmurskim penzionistkam, stere so nam svojo znanje z veseldjom pa s potrplenjom davale prejk, pa tistim penzionistom, steri so nam dali poštenjé s tejm, ka so prišli na naše male programe. Ob tej priliki se želim zavaliti za tisto pomauč tü, ka dobimo od Slovenskoga dauma, Porabje d.o.o.-ja zaubston, čiste pa lepau pripravlene prostore (helyiség), prijazne receptorke, stere nam furt na rokau delajo. 

Z našimi flajsnimi slovenskimi penzionistkami, s sterimi smo se letos v zimi že na večfela dela podale, smo si dvakrat vzele čas za tau tü, ka se začnemo včiti eno najbola indašnjo pa cenjeno meštrijo, pripravo papirnati rauž iz kreppapira s pomočtjauv naši penzionistk Ane Ropoš iz Števanovec pa Iluške Časar iz Otkauvec. Sprvoga so buma tej tenki papirge nikak nej steli baugati naše prste, nisterne bi najraj v bejg vdarile, depa mé, slovenske penzionistke zatok ne damo tak brž gora. 

Pred vüzmom smo pod vodstvom podpredsednice našoga drüštva Marijane Kovač zvali naše penzioniste na Malo prauško v Sakalauvce k vöposvejtlenomi križi, gde so zvužgali svejče pa pod vodstvom Ane Sukič vküper zmolili molitve pa zaspejvali prilične svete pesmi. Za tau se posaba zavalimo Ani Sukič, stera je znana po tejm tü, najbola doma v Slovenskoj vesi, ka ona fejs zna vse molitve, raužni venec na vsakši svetek ali priliko pa ona vej pa se vüpa začniti spejvati svete pesmi pri cekveni obredaj tü, zakoj se rejdko stoj poda. Drügo leto si želimo telko več, ka mo šli pejški, aj leko kmico zadobimo z svejklim križom. 

Letošnjo srečanje s pisatelom iz Prejkmurja smo si želeli meti z v Porabji dobro poznanim Milanom Vincetičom, steri nam je tau z veseldjom spuno tü. Njagvo pisatelsko ustvaurdjanje, pesmi, dinamične, smejšne, mile ali ranč žalostne zgodbe leko dostakrat štemo v naši slovenski novinaj, vsakšo leto v Slovenskom kalandari pa v njagvi knjigaj. Za glavno temo si je zbrau zgodbo, stera se v resnici zgodijla 1934. leta v Ženavljaj v Prejkmurji, gde v spomin toga gnesden stodji spomenik. 

Svetovno senzacijo dva znanstvenika iz Belgije, steriva sta s stratosfernim (hőlégbalon) balonom dola sela v Ženavljaj, nam je s filmom tü nota pokazo. En tau je biu bola težki zavolo knjižnoga pa dugi gučov, depa töj nam je pomago pisatel, pa na srečo so domanji lidge svoje spomine pripovejdali v prejkmurskoj rejči. Istino, ka nam ta vrajža tehnika skur bujla naš plan, kak že parkrat, depa na konci je receptorka Žuža Pavlič Domjan döjn najšla rešitev, zakoj smo ji bili fejst hvaležni. 



Znižalo se je število brezposelnih Po podatkih Centralnega statističnega urada se je od decembra do februarja znižalo število brezposelnih za 70 tisoč, kar pomeni da je odstotek brezposelnosti upadel s 7,7 odstotka na 6,1 odstotka. Pozimi je bilo torej uradno število bretposelnih 275 tisoč. Zaposlenih je bilo 4,241 tisoč ljudi, za 117,2 tisoč več kot pred enim letom. Od na novo zaposlenih si je več kot 62 tisoč ljudi našlo zaposlitev na trgu dela, skoraj 45 tisoč so jih zaposlili preko javnih del, 10 tisoč jih je odšlo v tujino. Po mnenju Statističnega urada je v tem obdobju delalo v tujini verjetno več ljudi, kajti v uradu imajo podatke le o tistih, ki so se uradno zaposlili, v obdobju zimske sezone (božič, smučarska sezona) pa dela veliko ljudi (predvsem gostinsko osebje) v tujini tudi neuradno. 
Manj jemo kot pred 25. leti Madžarska gospodinjstva porabijo za tretjino manj živil kot pred 25. leti, je ugotovil Centralni statistični urad. Potrošnja mesa in mesnih izdelkov je upadla za 27, mleka in mlečnih izdelkov za 22 odstotkov. Skoraj za polovico (41,3 %) pojemo manj jajc, za več kot 21 odstotkov se je znižala tudi potrošnja kruha in izdelkov iz žitaric. Povprečno pojemo dnevno za 500 kilokalorij manj. Kljub večjemu varčevanju še zmeraj razsipavamo s hrano, po podatkih Eurostata letno vržemo v smeti več kot dva milijona ton živil. 
Ali bo Budimpešta poimenovala ulico po Ferencu Mádlu? 
Glavnomestna samouprava je dala pobudo, da bi eno od glavnih ulic Budima, ulico Hegyalja, preimenovali po nekdanjem predsedniku države Ferencu Mádlu. Liberalna stranka je zbrala kakih tisoč podpisov proti predlogu. Kot so utemeljili, nimajo nič proti pokojnemu predsedniku Mádlu, toda preimenovanje bi povzročilo precej nevšečnosti tam živečim ljudem, ki bi morali zamenjati vse osebne dokumente. Zato stranka predlaga, naj se po Ferencu Mádlu poimenuje kakšen park ali obrežje. 


Porabje, 7. aprila 2016 

6 


Če človek drugomi pomaga 
Djürina Ibuka, dekliško slüžit odti, dapa itak je vese-betežnike vido, tisto je lagvo tak pri plüčaj, vösteče, tašoga - Leko človek tak domau dé, Horvat, v Veszpréma živé že lo bilau. Dosta nas je bilau bilau. Sploj pa taše, šteri so že reda plüča cejlak bejle grata-ka vse tapozabi, ka je v špisedemtresti lejt. Ovak je z Go-mladi, steri smo vküp odli, tak povedano mrtvi bili v gla-jo.« talaj vido? renjoga Senika doma. Njena koražni smo bili, veselili smo vej pa samo srce njim je kle-- Tisti tö leko da plüča drügo-»Leko, pa ranč ne smejš tak sestra je Ana Horvat, štera je se eden drugomi, pa te smo še palo. Tü si že nika nej mogo ma, sto kadi? domau titi, ka vse, ka je v špinam par kednov nazaj pri-brez brige bili.« pomagati, pa tau je sploj lag-»Ah, tisti ne more dati, taše talaj, domau neseš. Če bi tak povejdala od starišov pa od -Kak nagausti ste odli do-vo bilau. V tejm je samo telko plüča nikoma ne dajo, samo bilau, te bi tau dugo tak nej tauga, kak je osem mlajšov mau? bilau lejpo, ka tej betežniki taša, štera so zdrava. mogo delati. Dapa gé zato v gorraslo na Janezovom brej-»Sprvoga sem dostakrat 

-Samo srce pa plüča špitalaj dosta lejpoga tö, najgi. Edna med tejmi je Ibuka domau odla, samo gda 
leko drügoma da eden bola tau, ka vsigdar je vüpabila. Zdaj sem njau spitavo, aj sem že rodila, potistim 
človek ali kaj drügo nje, ka ozdraviš pa zvekšoga malo pripovejda, kak kaj je v je že bola žmetno bilau, 
tö? lüstvo tak dé vö iz špital, ka je Veszpréma, pa o tom, zaka je dapa zato smo vsigdar 
»Nej, bilau tak, ka so ozdravilo.«  nej ostala doma. prišli mater poglednit. 
oči, ledvice ali ka ranč - Kelko lejt ste delali kak me
-Najprvin bi tau pito, kak-Meli smo eden mali 

trbelo, vövzeli.« dicinska sestra? šno ime je tau, ka Ibuka, avto, trabant, pa s tistim 
-Gda ste najprvin tašo Osemdesettretjoga leta sem zato ka v našoj krajini tau-smo se vozili, mali je 
vidli, ka enga človeka začnila pa do toga leta sem ga nega. biu, dapa zato je leto.« 
operirajo ali gda ranč tau delala, tau je tritresti lejt. »Ge sem ovak Gabriela, samo -Zato velko delo je bi
komi srce vövzemejo, Gnes je štrti den, ka sem v stara mati je nej znala vöprav-lau pa špajsno tö, tak 
potistim je tau vas nej penziji, tau sem že fejst čakati tau menje, pa me je tak zva-mislim, z Gorenjoga 
mautilo, nej ste ovak la. Zdaj je že dobro, dapa sprla ka Ibuka, tak sem te Ibuka Senika v velki varaš 
gledali na človeka kak voga, gda sem na dopust üšla gratala.« oditi. 
dotistoga mau? na en mejsec, prvin kak sem 
»K taumi se leko vcuj-v penzijo odišla, tisto je lagvo la, ka je vas doma osem edno, dapa zato sem se 
-Mena je vaša sestra taprav-»Nej je bilau leko pa vse

vzeme. Prvo paut je lag-bilau. Te mi je večkrat napamlajšov bilau. Kelši ste vi v vcujvzela. Eden čas smo 
vo bilau, potistim pa že met prišlo, ka bi dobro bilau redej? pri starišaj od moža bili, 
vsigdar baukše, zato ka nazaj titi delat, dapa zdaj več »Najstarejša je Eržika, te Anuš-sledkar smo pa že zozidali so drugim betežnikom še skur vsakši den tašo vidiš. Če nej.« ka, Irinka, Valika, pa te sem svoj ram na tri štauke. Tau so leko pomagali potistim, ka so tau ne moreš delati, nejmaš k - Ka te cejli den doma delali ge, zvün nas sta te še dva poj-taši rami, ka eden za drugim, mrli. Tak ka srce, plüča ali kaj tomi naturo, te si tak moraš potejn, ka ste v penziji? ba, Gyula pa Feri.« šest nji je vküpzozidani.« drügo so dali tistim, šterim je nišo drügo meštarijo iskati.« »Vej pa mam pet vnukov, pet 
-Kak dugo ste vi na Janezo-- Kelko mlajšov mate, ka taši tau potrejbno bilau.« - Kak leko tisto vözdrži eden mali pojbov, najmlajši je tri vom brejgi doma pri stari-velki ram ste zozidali? -Kak se tau dela? Betežnik človek, gda male mlajše mejsece star, najvekši pa dešaj bili? »Dva pojba mava. Vekši je se-vnaprej podpiše, gda še vidi, šteri so betežni pa vej, set lejt, tau baude zdaj mojo »Ge sem se leta šestdeset nara-demtresti lejt star, menši pa more, ka gda mrge, te iz nje-ka nega pomauči, ne more veseldje, ka mo leko z njimi.« udila pa sedemdesetdevetoga pettresti. Obadva sta se že vö ga leko vövzemejo tisto, ka je ozdraviti? - Zvün vas v Veszpréma je še sem odišla z daumi. Najprvin iz gnejzde odnesla pa svojo drugim trbej? »Moraš trdi biti, ne smejš kakši Slovenec? v Sombotel v trgovsko šaulo družino mata, tak ka zdaj sva »Za tau geste eden zakon, vöpokazati, nika s tistoga, ka »Geste edna Slovenka, Margit sem se üšla včit, samo sem že znauva sama z možaum betežnik sam podpiše, gda je čütiš znautri, zato ka s tejm Kaincova, na rejdki se kaj srego taknjala, zato ka mi je oča doma.« eške zdrav, ka pri takšni ne-njim nika ne pomagaš. Telko čeva, dapa ona še dela. Gda se mrau, pa sem mogla delo is-- Kama ste odli delat, gda ste sreči ščé donor biti, pri mlaj-leko tejm pomagaš, ka tisti z njauv srečam, te slovenski kat. Tak sem te v Kőszeg odi-v Veszprém odišli? šaj pa stariške podpišejo. Tau čas, ka ga še majo, če leko, te gučiva, ovak tak nikoga nejšla delat v židano fabriko. Te »Najprvin sem rodila, po poro-tö istina, če od padara nejmaš aj brezi bolezni pa kak najle-ga, s šterim bi leko v materčas sem se spoznala z moža-dniškom sem pa v špitala üšla tašoga papira, ka ti nika ne kejše preživejo, zato ka oni še nom rejči gučala.« um pa sem se oženila.« delat kak medicinska sestra. daš, te gda mrgéš, leko kaj iz ne vejo, ka nji čaka.« - Nej bi bilau dobro zdaj, ka 
-Moža ste tam v Kőszegi spo-Osemdesettretjoga leta sem teba vövzemejo. Tisto, ka ranč Gda betežniki mirajo, te tau ste v penziji, ka bi nazaj na znali? začnila tam delati pa zdaj sem njim trbej.« zna betežnik? Gorenji Senik prišli? »Nej, doma na Gorenjom Se-od tistec v penzijo odišla.« -Vi ste že vidli tašo, gda »Zdaj že znajo, zato ka se njim »Zdaj, ka mo več časa mejla, niki, zato ka on je tam biu -Delati kak medicinska se-plüča pa srcé vövzemejo? tapovej, prvin je bilau tak, večkrat škem domau titi, aj ne sodak. Ge sem po sobotaj do-stra je zato nej leko delo bi-»Dostakrat sem vidla, pa tau ka so nej znali. Tau vejmo, pozabim te lejpi materni jezik mau odla skur vsakši keden, lau, tak mislim. je tak lejpo gé, srce lopau ka vsakši ma vüpanje, ka oz-pa našo kulturo. Zavolo tauga ali po dvej kednaj, pa te tak »Dobro pa lejpo delo je bilau, vövzemejo, nut ga dejejo v dravi, dapa tašim, šterim ne zdaj naraučim novine Porabje sva se spoznala, oženila pa ge sem tau rada delala, če si edno tašo turbo, ka hladi, pa moraš pomagati, baukše če tö, pa te tam tapreštem, ka se sva odišla v Veszprém.« ranč betežnike opravlo. Tak te ga nesejo k betežniki, v šte-povejš, ka je, aj se leko kreda kaj dogaja doma. Če baudejo 
-Težko je bilau tü njati roj-mislim, če eden človek drügo-rom de še dugo lejt klepalo.« dejajo na tau, ka mrdjejo.« taši programi, ka do zame, te stno ves? ma pomaga, sploj pa če betež-- Kak srce stavijo? Že tam v ti-- Kak ste delali v špitalaj? Na mo ge tö domau üšla, vej pa »Težko je bilau, dosta lejpi spo-niki, tisto je lejpo delo.« stom tejli, gde je ali potistim tri partiji? tak sem dugo kraj od daumi minov sem mejla s tisti časov, -Ka je najbola lagvo bilau stane, kak ga vövzemejo? »Nejsmo na partije delali, liki bila.« gda sem še doma bila. Dosta tam videti? »Srce te stane, gda ga vövze-dvanajset vör, pa te drügi den Karči Holec je trbelo delati, krave pasti, »Tisto, gda si mlajše, mlade mejo, potejm krv, kak pri srci si fraj biu.« 
7 




 VüZENSKI PONDEJLEK NA ROgLI 

Člani Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci smo si tak zmislili, ka mo na vüzenski pondejlek malo trenerali na triglavsko romanje. Kak 

vejmo, na Triglav priti s treningom na raveni ne more, zato smo si pa planine vöodebrali. Tri kedne nazaj smo na Črnom vrhi bili, gde je še fejst mrzlo bilau, pa velki snejg je biu. Tak smo mislili, ka zdaj je že baukšo vrejmen, pa se je snejg že malo odtaupo, pa če nej mujs, nemo šli tak visiko. Gda smo z daumi šli, rano v pau šestoj vöri, še sploj smo nej znali, kama demo. Tak smo meli v plani, ka gnauk do Maribora demo, pa te mo že vidli, kak baude. Kak smo Maribor tanjali pa smo se pelali pri Dravi, 
smo proti Dravograda vsigdar vekše brgauve zaglednili, dapa mi smo s tejmi nej bili zadovolni, kak tau šegau ma biti. Poiščemo enga bola višešoga, smo pravli 
pa smo se na lejvo proti Lovrenca na Pohorju pelali. Gda smo se tam stavili, tam smo vidli edno tablo, ta kaže paut, kak leko na Roglo pridemo pejški. Tak smo se zmejnili, ka Rogla dobra baude za nas, istina, te smo že vidli, ka ta je skur tak visika kak Črni vrh, razlika je vejn samo štirideset mejtrov. Dobro, demo, bau, ka bau… Pa z velkimi stopaji smo začnili staplati proti naši Rogli. Vse je vredi bilau tak do 1000 mejtrov visiko, dapa potejm se je vrag skazo nam. Kak smo stapali, snejg je vsigdar vekši biu, naslejdnje je že tak bilau, 
ka smo više kolen v snegej stali. Ka mo zdaj delali? Tü smo pod vrekom petstau mejtrov pa moramo enjati, če škemo ali nej, zato ka tü v taum velkom snagej, če bi perauti meli, bi nej prišli tavö. Tazmantrano pa s slabo volauv smo šli nazaj tadol, dvajsti kilomejtrov smo skalali na planinaj pa itak smo nikan nej prišli. Pri ednoj kuči demo že spodkar v vesi, gda gazda za nami skriči: »Kak daleč ste prišli?« »Tak tisoč mejtrov, više nej šlau zavolo snega,« pravim. »Tau sem tak znau, ka nede šlau,« pravi on pa se začne smejati. »Tau bi že te leko nam pravo, gda smo tü mimo šli pa si spitavo, kama demo,« sem si v sebi mislo, dapa nika sem nej pravo. Bola sem samo telko pravo, ka vej drgauč nazaj pridemo. »Nej trbej nazaj pridti,« je pravo on, »v avto sedemo, pa se en tau leko gorpelamo, od tistec je pa že samo pau vöre pejški do vrha.« Gda smo tau čüli, včasin smo baukše vole bili, brž smo v avto vseli pa smo se pelali. Dapa nej je bilau tak naletja tagor priti, zato ka paut, gda smo tak na djezero 
mejtrov prišli, je zasnežena pa vauska bila, kumaj smo gorpriškrabali, ranč je tak bilau, kak gda smo na Črni vrh šli. Spodkar lopau sonce sije, rauže cvetejo, gda pa tagor prideš, tam je pa še itak Siberija. Taši velki veter biu na vreki, ka nas je skur nej odneso, od megle smo pa nej vidli eden drugoga, kak smo staplali do najvišeše točke. Pa če še tau nej dojšlo, zavolo slaboga vrejmena smo stolp kumaj najšli, šteri je trideset mejtrov visiki pa tam stoji na vrhu. Dapa vseedno, kak je bilau, zato smo prišli do vreka, drügo paut si še višešo planino vöodaberemo, vüpajmo, ka te več nede snega. 
K. Holec 


Od klajf sam že rejsan dugo, dugo nika nej napiso. Tak je zdaj znouva čas gé, ka vküper z vami malo za klajfami poglednem. Zvekšoga se iz klajf leko samo smedjém. Smedjém pa se zatoga volo, ka človek leko čüje, ka vse si lidgé leko vözbrodijo. Če škem ali neškem, moja tašča Regina, trno čedna ženska, una je v tejm deli najbole naprej valaun gé. Una je pri klajfaj tou, ka je pri brsanji lebde Ronaldo. Ja, boukše od nje tou niške ne dela. Depa zdaj nede guča od nje. Ne vejm pa, kak tou, ka je una pri tej klajfaj nika nej kcuj mejla. Bilou pa je tak. Eden moj poznanec, vidiva se gnouk na mejsec, je drva kalo. Vejmo pa, ka nesreča nigdar ne počiva. Tak njemi je eno prkau zletelo v koleno. Pa tou tö vejmo, kak čunta vej boleti. Tak je z bolečim kolenom nut v ram kuman, kuman priplanto. Njegva žena, bole bi njemi pomagala, se je z njim korila. Ga je na red gemala, zakoj bole ne pazi. Gvüšno, ka je tou prvoj sausedici na vüje prišlo. Neje pet minut minoulo, je druga sausedica vejdla tadale prajti, ka so srmačeka v špital pelali. Za pou vöre je že tak bilou, kak za njegvo nogou več nikšne pomouči nega. Ja, ja, nougo do njemi vkraj rezali. Srmaček pa je eške tak mladi gé. Po tejm je s klajfami eden čas mer biu. Je mer biu, dokejč so ženske nej svoje TV novele poglednole. Že malo po tejm je ena nej najbole stara ženska vejdla prajti, ka so ga že v Lublano pelali. Samo tam vejo takše naprajti, ka možakar ne premine. Druga je vejdla kcuj k tomi vcejlak nika drugoga prajti. Tou pa zatoga volo, ka je od možakara žena njena dalešnja žlata. Una najbole vej, kak je z njim gé. »Ja, ja, srmačeki več nega pomouči! Padarge so ga nika gledali, so ga gor odprli pa brž nazaj vküper zašili. So prajli, kak uni več nikšne mouči nemajo, ka bi njemi pomogli. Samo tou eške ne vejo, če tam v lublanskom špitali ostane ali pa doma mrge. Ja, ja nega njemi več pomouči!« Na, tau je eno prkau pa koleno s toga možakara naprajlo! Je tou naprajlo, ka so na drugi den ene klajfarce gvüšne bile, kak un doma mejra. Druge so se prsegale, kak tou v špitali dela. So se pa zmejs najšle takše tö, ka so najbole gvüšne v tejm bile, ka je vnoči že premino. Zatoga volo so leko samo z debelin gledale, kak je na drugi den znouva drva kalo. Vredi, malo je rejsan platavi biu, depa tou je pri vsejm vküper nika nej. »Ženske, sem vam prajla, ka de z njim vse v redi,« je šuktivala tista, stera ga je prva pokapala. »Ja, istino maš! Vej pa, ka lidgé vejo vse vöspraviti. Boug moj, bole bi njemi zdavdja želeli, uni bi ga že pokapali. Kak so lidgé gnesden lagvi gratali« se je naraji začnola trousiti tista dalešnja žlata od njegve žene. »Ja, pa so ga že v Lublano vozili, ka nej? Boug moj, kama dé té svejt,« je kcuj djala tista, ka je vse vküper začnola. »Depa ste čüle ženske, ka od njegve žene gučijo. Dobro, gučijo, depa brezi ognja nega dima. Sem čüla prajti, ka je njena mama za istino sploj nej njena mama. Tak si brodim, ka sva müvi dvej sploj v žlati nej.« »Vej pa ja! Že na daleč se vidi, ka sploj nema forme od tiste ženske, ka bi aj njena mama bila. Sem čüla prajti, ka je njena prava mama v Austriji v tistom rami za moške delala, se je odavala. Po tejm je kusta ostanola, mlašé pa pri enoj držini njala. Vej se pa na njoj pozna, kakša je bila njena istinska mama. Kaulakvrat se guči, ka nema samo toga moža. Mamino krv ne more zatagiti…« Tak klajfe tadale dejo, nigdar se doj ne stavijo. Ka od mene klajfajo, pa bole aj si sploj ne brodim. 
Miki 





Porabje, 7. aprila 2016 


PETEK, 08.04.2016, I. SPORED TVS 
5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 
SLOVENSKI MAGAZIN, 17.55 NOVICE, 18.00 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKEIN MLADE, 18.10 KIOKA: JEDILNIK, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 
19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 SLOVENSKAPOLKA IN VALČEK 2016, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 TRI BARVE - MODRA, FRANCOSKO-POLJSKO-ŠVICARSKI FILM, 0.50 DNEVNIKSLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 
2.10 INFO-KANAL 
PETEK, 08.04.2016, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.45 TOČKA, GLASBENAODDAJA, 9.45 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 10.45 NA OBISKU, 11.30 HALO TV, 12.25 DOBRO JUTRO, 14.45 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNOSVETOVALNA ODDAJA, 15.50 DOBER DAN, 16.50 ROKOMET: KVALIFIKACIJEZA OI 2016, ŠPANIJA : SLOVENIJA, 18.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 18.50 A VEŠ, KOLIKO TE IMAM RAD: NAJLJUBŠA STVAR, RISANKA, 19.00 BACEK JON: POLET Z BALONOM, RISANKA, 19.10 NELI IN CEZAR: ZABAVA ZA TRI, RISANKA, 19.15 FIRBCOLOGI: O ŽLIKROFIH, BOKSU IN NAPIHLJIVIH MIŠICAH, MOZAIČNA ODDAJA ZA OTROKE, 19.40 INFODROM, TEDNIK ZA OTROKE IN MLADE, 20.00 PREPOVEDANO OBMOČJE, FRANCOSKI FILM, 21.30 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 22.25 POLNOČNI KLUB: OROŽJE DA ALI NE, 
23.35 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.25 ZABAVNI KANAL, 4.30 ROKOMET: KVALIFIKACIJE ZA OI 2016, ŠPANIJA : SLOVENIJA, 6.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA,  
* * * 
SOBOTA, 09.04.2016, I. SPORED TVS
5.55 KULTURA, ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 11.00 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 O ŽIVALIH IN LJUDEH, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 
13.50 NA VRTU, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 14.35 AMBIENTI, 
15.20 NEVIDNI SPOMENIKI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 16.00 ZALJUBLJENIV ŽIVLJENJE, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNAPONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.00 Z VRTA NA MIZO, 
18.30 OZARE, 18.40 ZU: ZU SKRBI ZA SONČNICO, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 20.00 VSE JE MOGOČE, 21.35 POGREŠANA, FRANCOSKANADALJEVANKA, 22.30 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.05 SLEPE STENE -LJUBEZEN V VIRTUALNI DOBI, ARGENTINSKO-NEMŠKO-ŠPANSKI FILM, 0.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.10 DNEVNIK, UTRIP, ŠPORT, VREME, 2.05 INFO-KANAL 
SOBOTA, 09.04.2016, II. SPORED TVS
7.00 NAJBOLJŠE JUTRO, 9.00 DOBER DAN, 10.00 VITANJE V VESOLJU, SUNITA, DOKUMENTARNI FILM, 10.55 NA LEPŠE, 11.40 10 DOMAČIH, 12.30 SLOVENIJA DANES, 14.00 GIMNASTIKA - SVETOVNI POKAL, 17.00 VLADO KRESLIN - MOJIDNEVI, KONCERT, 18.20 ROKOMET: KVALIFIKACIJE ZA OI 2016, ŠVEDSKA : SLOVENIJA, 20.15 BETTIE GRE, FRANCOSKI FILM, 22.10 ZVEZDANA, 22.50 NEVERJETNI JONATHAN GOODWIN, RAZVEDRILNA ODDAJA, 23.35 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 0.10 ARITMIJA, 0.40 ARITMIČNI KONCERT - BRENCL BANDA, 
1.45 ZABAVNI KANAL, 2.45 GIMNASTIKA - SVETOVNI POKAL, 3.45 ROKOMET: KVALIFIKACIJE ZA OI 2016, ŠVEDSKA : SLOVENIJA, 5.25 10 DOMAČIH, 5.55 POLNOČNI KLUB: OROŽJE DA ALI NE,  
* * * 
NEDELJA, 10.04.2016, I. SPORED TVS
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 PIKA NOGAVIČKA: PIKA REŠI DOM ZA UPOKOJENCE, RISANA NANIZANKA, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, IZOBRAŽEVALNA ODDAJA ZA GLUHE IN NAGLUŠNE, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNAODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.25 SLOVENSKA POLKA INVALČEK 2016, 15.15 NAJ ŽIVI JUNAK, AMERIŠKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.20 VIKEND PAKET, 18.40 MUK: LOV NA PTICE, RISANKA, 
19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 20.00 BROADCHURCH(II.), ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 20.50 INTERVJU, 21.45 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.10 SLIKA, KI JE NI, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.50 LOV (I.), ANGLEŠKA MINI-SERIJA, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, ŠPORT, VREME, 2.45 INFO-KANAL 
NEDELJA, 10.04.2016, II. SPORED TVS 
7.10 DUHOVNI UTRIP: ZAKON JE ZAKON, 7.30 GLASBENA MATINEJA, 9.30 POSEBNA PONUDBA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 10.30 SLOVENIJA DANES, 11.00 ZALJUBLJENI V ŽIVLJENJE, 12.05 ZGODBE IZZA OBRAZOV: IRENA POLANEC, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 MAGAZIN FIFA - POT V RUSIJO, ODDAJA O ŠPORTU, 13.25 POT NA EP 2016, ODDAJA O NOGOMETU, 14.00 GIMNASTIKA - SVETOVNI POKAL, 16.50 ZVEZDANA, 17.30 AMBIENTI, 18.00 AVTOMOBILNOST, 18.35 ROKOMET: KVALIFIKACIJE ZA OI 2016, SLOVENIJA : IRAN, 20.20 ŽREBANJE LOTA, 20.30 V DIVJINI Z BENOM FOGLOM: NOVA ZELANDIJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 21.15 KRAJ ZLOČINA: LAŽNO IME: KIDON, AVSTRIJSKA MINI-SERIJA, 22.45 VSE JE MOGOČE, 0.15 VIKEND PAKET, 1.25 ZABAVNI KANAL, 1.50 GIMNASTIKA - SVETOVNI POKAL, 3.15 ROKOMET: KVALIFIKACIJE ZA OI 2016, SLOVENIJA : IRAN, 4.55 ARITMIČNI KONCERT - BRENCL BANDA,  
* * * 
PONEDELJEK, 11.04.2016, I. SPORED TVS 
5.55 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.15 Z VRTANA MIZO, 10.40 10 DOMAČIH, 11.10 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 11.50 NAGLAS! 
12.20 ŽUŽELKE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 SVETO IN SVET: KO DARUJEŠ SEBE, 14.20 OSMI DAN, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 
16.20 TOČKA PRELOMA, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 RAZRED ZASE: KDO JE KRIV?, 17.55 NOVICE, 18.00 ERTEVE, 18.15 PAVLE, RDEČILISJAČEK: NAJVEČJA POSTELJA, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 
19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITy, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PLATFORMA: PROSTORSKA KULTURA, 23.40 GLASBENI VEČER, 0.55 DNEVNIK SLOVENCEVV ITALIJI, 1.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.15 INFOKANAL 

PONEDELJEK, 11.04.2016, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.45 TOČKA, GLASBENAODDAJA, 10.00 ŽENSKA, 2. DEL, DOKUMENTARNI FILM, 11.10 DUHOVNI UTRIP: ZAKON JE ZAKON, 11.25 DOBRO JUTRO, 14.00 POLNOČNI KLUB: OROŽJE DA ALI NE, 15.30 LJUDJE IN ZEMLJA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 16.20 AVTOMOBILNOST, 17.00 HALO TV, 17.55 VEM!, KVIZ, 18.25 TO BO MOJ POKLIC: DIMNIKAR, 1. DEL, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.50 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 ZAKON SRCA, KANADSKA NADALJEVANKA, 
20.45 SKRIVNOSTI BROKENWOODA (II.), NOVOZELANDSKA MINI-SERIJA, 
22.15 KULTURA PONAREJANJA, KANADSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 23.10 SPOMINI, POGOVORNA ODDAJA, 0.00 HALO TV, 1.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.45 ZABAVNI KANAL, 5.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA,  
* * * 

TOREK, 12.04.2016, I. SPORED TVS 
5.40 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ ZJOŽETOM, 11.40 OBZORJA DUHA, 12.15 RIBNIKI, DOKUMENTARNA ODDAJA, 
13.00 PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 STUDIO CITy, 14.20 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES? 15.00 POROČILA, 15.10 POTEPANJA -BARANGOLáSOK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.35 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL: AKSINJA KERMAUNER, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.25 BIOTOPI: DVOŽIVKE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 UTRINEK, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 18.05 MUK: STOPNICE, RISANKA, 
18.10 A VEŠ, KOLIKO TE IMAM RAD: LJUBO DOMA, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 
20.00 ANNO DOMINI, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 20.55 KRIŠTOF ZUPET: SLIKAR, DOKUMENTARNI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 
23.05 PRIČEVALCI: DANILO SKOMINA, POGOVORNA ODDAJA, 1.30 PROFIL: AKSINJA KERMAUNER, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 3.15 INFO-KANAL 
TOREK, 12.04.2016, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 9.00 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.15 TV ARHIV, DOKUMENTARNA ODDAJA, 11.05 HALO TV, 12.00 DOBRO JUTRO, 14.10 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2016, 16.00 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 17.50 VEM!, KVIZ, 18.20 TO BO MOJ POKLIC: DIMNIKAR, DOKUMENTARNA SERIJA, 18.45 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 PRAVA CENA BANAN, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.45 NEVERJETNI JONATHAN GOODWIN, RAZVEDRILNA ODDAJA, 21.35 NA POLJIH FLANDRIJE, BELGIJSKA NADALJEVANKA, 22.40 AMBIENTI, 23.10 PRAZNUJMO S PESMIJO, KONCERT OB 25-LETNICI ZBORA SLOVENSKE FILHARMONIJE, 0.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 0.55 HALO TV, 1.50 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA,  
* * * 

SREDA, 13.04.2016, I. SPORED TVS 
5.40 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZ ZJOŽETOM, 11.40 PLATFORMA: PROSTORSKA KULTURA, 12.25 PO TRAVNIKIH ... S STANETOM SUŠNIKOM: 3 U, DOKUMENTARNA SERIJA, 13.00 PRVIDNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 INTERVJU, 14.15 PRAVA IDEJA: DEJAN ROLJIČ, 
15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI - HIDAK, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 MALESIVE CELICE: OŠ JOŽETA KRAJCA, RAKEK IN OŠ ANTONA INGOLIČA, SPODNJAPOLSKAVA, KVIZ, 16.25 PROFIL: SANJA NEŠKOVIČ PERŠIN, 17.00 POROČILA OBPETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNAODDAJA, 17.55 NOVICE, 18.00 NA NAŠI ZEMLJI: IMENJE, 18.05 SARA IN RAČEK: ČEVLJI ZA STEP, RISANKA, 18.15 MEDO IN MICA: LEOPARD, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.05 FILM TEDNA: BERLIN 1936, NEMŠKI FILM, 21.40 KINO FOKUS, 
22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 VZHODNOBERLINSKA SAGA (III.): NEKE NOVEMBRSKE NOČI, NEMŠKA NADALJEVANKA, 0.00 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 0.25 PROFIL: SANJANEŠKOVIČ PERŠIN, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.10 INFO-KANAL 
SREDA, 13.04.2016, II. SPORED TVS
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.05 10 DOMAČIH, 10.55 ERTEVE, 11.10 HALO TV, 12.05 DOBRO JUTRO, 14.30 VIKEND PAKET, 16.00 DOBER DAN, 17.00 HALO TV, 17.55 NOGOMET -POKAL SLOVENIJE: CELJE : DOMŽALE, POLFINALE, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 KOŠARKA - LIGA NOVA KBM ZA PRVAKA: KRKA : UNION OLIMPIJA, 21.45 PO SLEDEH BALETA: ZAČETKI IN RAZVOJ V SVETU, 22.35 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.10 ARITMIJA, 23.40 ARITMIČNI KONCERT - ANA PUPEDAN, 0.55 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.40 HALO TV, 2.25 NOGOMET - POKAL SLOVENIJE: CELJE : DOMŽALE, POLFINALE, 4.15 KOŠARKA - LIGA NOVA KBM ZA PRVAKA: KRKA : UNION OLIMPIJA, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, * * * 
ČETRTEK, 14.04.2016, I. SPORED TVS 
5.55 KULTURA, ODMEVI, 6.55 DOBRO JUTRO, POROČILA, 11.15 TAKSI, KVIZZ JOŽETOM, 11.40 TURBULENCA, IZOBRAŽEVALNO-SVETOVALNA ODDAJA, 
12.20 
NAŠI VRTOVI: BRITTA HOESCHELE, DOKUMENTARNA ODDAJA, 

13.00 
PRVI DNEVNIK, ŠPORT, VREME, 13.30 KRIŠTOF ZUPET: SLIKAR, DOKUMENTARNI FILM, 14.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, 


15.00 POROČILA, 15.10 BREZ MEJA - HATáRTALAN, ODDAJA TV LENDAVA, 15.40 OTROŠKI PROGRAM: OP! 16.25 PROFIL, 17.00 POROČILA OB PETIH, ŠPORT, VREME, 17.30 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 17.55 NOVICE, 
18.00 NA NAŠI ZEMLJI: SREDNJA KANOMLJA, 18.05 ZAJČEK BELKO: PRVIČ, KO SEM SE IGRAL S STRAŠILOM, RISANKA, 18.10 POLDI: DAN, KO SO BILENOTE NAGAJIVE, RISANKA, 18.25 TAKSI, KVIZ Z JOŽETOM, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 20.00 TARČA, 20.55 GLOBUS, 21.25 PRAVA IDEJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 
23.40 PANOPTIKUM, 0.35 UGRIZNIMO ZNANOST, ODDAJA O ZNANOSTI, 1.00 PROFIL, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 DNEVNIK, SLOVENSKAKRONIKA, ŠPORT, VREME, 2.45 INFO-KANAL 
ČETRTEK, 14.04.2016, II. SPORED TVS 
6.00 OTROŠKI KANAL, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP! 8.50 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 10.05 NA LEPŠE, 11.00 HALO TV, 12.00 DOBRO JUTRO, 
15.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.40 KINO FOKUS, 16.00 ČAS ZA MANCOKOŠIR: JEZA, 17.00 HALO TV, 17.55 VEM!, KVIZ, 18.25 10 DOMAČIH, 18.55 OTROŠKI PROGRAM: OP! 20.00 AVTOMOBILNOST, 20.30 JEZUS IN IZGINULEŽENSKE, KOPRODUKCIJSKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 21.20 ŠE ENO LETO, ANGLEŠKI FILM, 23.30 ZLATA MRZLICA - ZGODOVINA TREUHANDA, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, 1.05 TOČKA, GLASBENA ODDAJA, 1.50 HALO TV, 
2.50 ZABAVNI KANAL, 5.10 TOČKA, GLASBENA ODDAJA,  
Naslov uredništva:  Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstvo za  
H-9970 Monošter,  človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v  
ČASOPIS Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062  zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.  
Izhaja vsak četrtek  SLOVENCEV NA MADŽARSKEM  Tisk: TISKARNA DIGITALNI TISK D.O.O. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija  Številka bančnega računa: HU15 11747068 20019127 00000000,  
Glavna in odgovorna urednica  SWIFT koda: OTPVHUHB  
Marijana Sukič  


Na Gornjem Seniku je že tradicionalno, da pripravijo kres in zabavo na veliko soboto. Tudi letos so se zbrali tako vaščani kot tudi drugi. Poleg ognja pa so streljali fantje in moški z možnarji. S hrupom naj bi odgnali zimo. Organizator in soorganizator, torej Športno društvo Srebrni brejg in Slovenska narodnostna samouprava Gornji Senik, sta bila vesela, da jima je bilo vreme naklonjeno in po dolgih letih ni bilo dežja in blata v teh dneh. Zaradi tega se je veliko ljudi odločilo, da pride na Gornji Senik in se udeleži dogodka. Organizatorji so se trudili, da bi vsak našel kaj zase in bi se obiskovalci vrnili domov z lepimi spomini. Upajo, da bo ta dogodek uspešen tudi v naslednjih letih. 
MZ