stran 483
Obrtnija.
Nekoliko praktičnih trgovskih črtic.
Mnogokrat se sliši med našim narodom govorica o premetenosti zidov (judov), da so t^ ljudje že rojeni trgovci in, da žid pri kupčiji vedno stremi in na nič druzega ne misli, kot edino le, kako bi človeka izkoristil ali prevaril trgovca in da so v svoji stroki in kot trgovski narod nedosežni. No, nekaj resnice leži v tem! Takim pravljicam pa veruje in pritrjuje večinoma le nerazsodna masa Ijudij, nepoznavajoča tudi trgovskih razmer in od-nošajev drugih narodov, pravi trgovec pa se takim govoricam le posmehuje.
Namenil sem se v kratkih vrsticah pojasniti take predsodke svojim rojakom, posebno onim, kateri niso imeli prilike ni časa, opazovati trgovsko gibanje in doživeti razne slučaje ter natančnejše poučiti se o vseh, trgovcu [tudi zunaj prodajalnice potrebnih vednostih in pokazati, da je naš manjši trgovec ali kramar lahko ravnotako dober in vzgleden trgovec, kakor vsak drugo-rodec, da pa je največkrat sam kriv, če trpi škodo pri različno sklenjenih kupčijah, bodisi z Židom ali z vsakim drugim pravim trgovcem in industrijalcem, koji ga z večjo trgovsko izobrazbo, obzorjem in rafiniranostjo nad-kriljuje.
Imenitno orožje v rokah našemu današnjemu trgovcu je dobro znanje zakonov, pravo umevanie in tolmačenje trgovskih postav in v kcmercijalno stroko spadajočih sposobnosti, kar bi našim rojakom na deželi prihranilo marsikako izgubljeno pravdo in svoto.
Površnost pri korespondenci, nezadostna strokovna sposobnost, trmoglavost, vstrajanje pri večkrat neutemeljenih predsodkih, napačna trditev zapelje naše ljudi premnogokrat do zamudnih tožb in v občutne škode.
Pismeno naročevanje naj se vrši z vso natančnostjo in previdnostjo.
Upoštevati je treba tudi, da imajo trgovske navade (usance) pravno meč; dogaja se v gotovih slučajih, da se  mora  poleg trgovskega zakona  (v  gotovih  slučajih)
ozirati tudi na faktično obstoječe krajevne razmere (navade, usance) ki so večkrat merodajne, vender pa ne gre vedno in povscd tako gladko ter brez izgube, posebno kdor ni dobro informovan, kot si misli marsikateri naš trgovski rojak.
Iz navstalih diferenc in nesporazumljenj sledi tožba in največkrat trpi potem naš trgovec vse stroške pred svojim izobraženejšim nasprotnikom ali kakor se narod izraža pred takim „navihancem".
Vsega pa bi se lahko dotičnik obvaroval, ako bi se bolj zanimal za obstoječe, njega zadevajoče trgovske navade, običaje in zakone in previdnejše uporabljal paragrafe trgovskega zakonika ter jih natančnejše proučaval. čas, ki se se za tako proučavanje porabi, ni zgubljen in trud se navadno že pri prvi priliki dobro izplača. Bed v knjigah in točnost v pismu (korespondenci) pa igra pri trgovcu prvo in najvažnejšo ulogo. In pregovor, „da človek nikoli zadosti ne zna", in da se mora vedno učiti, je ravno za trgovski stan zelo resničen. — Trgovskemu stanu se stavijo take in tolike zahteve v javnem življenju, — kot nijednemu drugemu.
Dober trgovec, kateri hoče uspešno reagovati, mora biti v vseh rečeh vedno intakten, posebno pa veletržec, in ne le z dnevnimi cenami različnega blaga, temveč računati in paziti mu je z vsemi izpremembami ne samo v svojem okraju, nego tudi po širnem svetu. Zanimati ga more vse, bodisi letina doma kot na tujem, štrajki (stavke) delavcev, borzna poročila, vesti o ustajah, vojni itd. pa tudi doma more biti trgovec cel mož na svojem mestu.
Oborožen pa more biti več ali manj tudi z jezikovnim znanjem. Kazun materinega jezika znati je našemu trgovcu še nemško in laško. Upoštevati more vse dejanske razmere svoje okolice, boriti se z novo navstalo konkurenco, po vrhu pa še umevati nove državne, deželne, finančne zakone in razne poštne in carinske odredbe.
Pri neprestanem vrvenju in gibanju slediti mora dober trgovec v enomer časovnim razmeram in dobro poznati vse premembc ter se o njih  temeljito poučevati.
Tako oborožen, duševno pa tudi materijalno vsaj Rvojim razmeram primerno postavljen trgovec, ki pozna svoj delokrog in razume svojo nalogo ter hitri tek našega časa, zamore nastopiti, uspešno operirati in si priboriti ter postaviti trden temelj zdravi trgovini!
Zatorej si dovoljujem v majhen izgled iz trgovske prakse in skušnje navesti le nekaj prilik in slučajev ter jih svojim rojakom predočiti, da vsak za-se sodi slučaj in v svojo korist obrne.
Ako s tem člankom spodbudim in zanimanje vnanem tudi v istih, kateri lahko zabeležijo veliko praktično doživelih slučajev in se z zabileženjem dobrih svčtov drug drugega opozarjamo, koristili bodemo našim slovenskim rojskom mnogo, ker to polje je pri nas še prazno in neobdelano, ter sem dosegel svoj namen.
Vzemimo slučaj, ki se večkrat pripeti, da prekanjeni  židovski  ali  nereelen  trgovski potnik  zaide   mej
Straa 484.
naše trgovce na deželi. Ponuja jim svo;e blago, to ali ono reč, z znano vabljivostjo nizkih cen, ali drugimi ugodnostoci, vender naš trgovec se ne vseda takim rafi-nirancu ter ne kupi ni5.                             (Dalje sledi.)
Stran 492.
Obrtnija.
Nekoliko praktičnih trgovskih črtic.
(Dalje).
Prebrisani potnik pa hoče ali je včasih tudi pri-moran vsekako narediti malo kupčijo. Informira se o premoženjskih razmerah trgovca in po dobro dobljenih informacijah pošlje mu nekega dne čisto neznana firma račun nenaročenega in že po železnici odposlanega blaga.
Stran 493
Marsikateri naših trgovcev iz gole komoditete ali ker slučajno poslano blago ravno potrebuje, taisto sprejme za poskušnjo. Zgodi se pa tudi, da trgovec ne rabi do-poslanega blaga. Mnogokrat položi tako doposlano mu fakturo mej druga pisma, tam leži nekaj dnij, mej tem pride blago, ga seveda neče vsprejeti, železnično avizo pa vrne, češ, tega jaz nisem naročil, pa tudi ne sprejmem.
Odpošiljatelj tudi ne vsprejme nazaj in se izgovarja na potnika, ali da ni bil nič pismeno obveščen, da se mu tudi račun ni vrnil ter je mnenja, da je pravilna in upravičena pošiljatev in vstraja pri tem, da je trgovec zapadel vsem pogojem, tiskanim na računu. Eonečno je treba plačati vse stroške in račun našemu malobrižnemu trgovcu. Kajti, kakor hitro je prejel naš trgovec račun nenaročenega blaga, moral bi ga takoj vrniti pošiljatelju in protestirali proti takemu vsiljevanju.
Navadne določbe, ki so tiskane na računih in ne soglašajo s prej sklenjenimi pogodbami, ne vežejo trgovca, iste izpolnjevati in jih, tudi brez protesta, ni primoran držati.
Nasprotno pa so za prodajalca (ponudnika) kot za kupovalca (odjemalca) tudi meredajni tisknii predpogoji in cene v veljavnih cenikih ali ponudbah, ako se po taistih naroča.
Ali vzemimo slučaj: Agent proda trgovcu po stari ceni blago, katero pa ima takrat za fort. višjo dnevno ceno, trgovee je pri volji kupiti, če dobi blago po prejšnji ceni. Agent obljubi izposlovati, napiše trgovcu kupon čez kupljeno blago z opazko (kot sem imel) (kakor je bilo) („wie gehabt"). V posesti naročila, prodajna tvrdka odpiše, da sprejema z veseljem na znanje naročbo s pri-pomnjo, o fort. višji dnevni ceni blaga in v zadovoljivem slučaju iste bode se naročilo drage volje izvršilo. Naročnik pa, ki ima kupon v rokah, misleč, da je ceno kupil, neče „glihati^ in nič ne odgovori. Svoj čas naročeno in dospelo blago prevzame, pri poravnavi računa pa si odtegne višji zaračunjeno diferenco od svete. Pošiljatelj takega prikrajšanja ne dovoli, ker ni dobil na svojo ponudbo odgovora in jo smatra pravočasno, v kar je tudi opravičen, ker po prvi prodaji ni na svoje potrdilo in naknadno ponudbo k višji ceni dobil odgovora niti ugovora. Tolmačil je molčanje kot soglašanje t j. za potrdilo k perfektno sklenjeni kupčiji.
Važno je znati, da prva prodaja (ponudba) še ni bila perfektna kupčija in da je kupon zgubil veljavnost kakor s predpisano agentovo ceno prodajalec (tvrdka) ni bil zadovoljen. Sama opazka (kot sem imel „wie gebabt**), pa ga še ne veže, vzame se k večjemu le za pomen enake vrste (kvalitete) blaga. Bazvidi se torej, da se ni vedno upirati na agentov kupon, kot pravomočen, ako z istim ne soglaša prodajalec, in da agent, ki pobira samo naročila, a nima specijalnega pooblastila od svoje firme, ne more še sklepati perfektnih kupčij.
Enako dogajajo se premnogokrat tudi slučaji pri blagu, ki ne odgovarja uzorcn, opuste pa vsaka pismena obvestila  ali  reklamacije, češ, pošiljatelj  bode že vedel,
da   ne   vsprejmem blaga   radi   tega,   ker   ne  odgovarja uzorcu.
Pomisliti je treba, da z molčanjem še ni vse rešeno ali odpravljeno in pa da se kar železnični postaji nazaj vrne in odkloni blago.
Treba je vedno reklamirati naravnost pri odpošilja-telju, in z istim naj se potem doseže tudi eventuelno sporazumljenje.
Čisto napačno je mnenje, da bo železnica izposlo-vala ali sama kaj pri takih spornih slučajih posredovala, ker ni ona čisto nič interesovana ali prizadeta, razun če se pošiljatev med potom pokvari ali poizgubi, takrat pa je najprvo potrebno, da se škoda po železničnih organih ceni, pretehta in potrdi, predno se blago dvigne in prevzame.
Po dvignenju blaga in plačani voznini zgubi dotičnik pravico, zahtevati od železnice kako odškodnino.
Zamujeno ali prekasno došlo blago, katerega je dobil naročnik (prejemnik), treba je pustiti od postajnega načelstve zamujeno vročitev potrditi, pregledati kolkovani datum (štempelj) oddajne in dospele postaje, za razvidno zakasnitev pa, katero je železnica zakrivila, vloži naj se tekom 8 dnij reklamacija z zahtevo, da povrne postavno zapadlo voznino in eventuelno povrne vsled zamude navstalo škodo.
Vse natančnejše določbe o odpravi razvidijo se iz obratnega pravilnika (Betriebs-Reglement), ki se proti plačilu dobi pri vsaki železnični postaji.
V obče pa je pri posameznih avstro-ogrskih železničnih upravah in njih delokrogu vozni in odpravni čas še posebej po tarifih določen in razglašen ter v skupine sestavljen, kateri pa ne sme presegati naslednje maksimalne določbe:
a) za brzovoz:
L) odpravni čas...........1 dan
2.) transportni čas za vsakih le pričetih 300 y^m    1    „
h) za tovorno vožnjo:
1.) odpravni čas...........2 dni
2.) transportni čas pri daljavi do 100 hm ...    \ dan 3.) pri večjih daljavah za vsakih le  pričetih na-dalnjih 200 &m........."..!„
Nadalje za prehode čez druge železnice, od oddajne do končne postaje računi se, pri brzovozu .    .      6 urni,
pri tovorni vožnji..........12     „
prehodnji čas in to samo enkrat na celi progi.
Prost pa je pri tovornih transportih dostavni čas, ako pade na nedeljo, in se isti od nedelje opoldne do ponedeljka opoldne ne šteje.
Prošnje ali pritožbe treba je vedno pravočasno pošiljati naravnost dotičnemu železničnemu ravnateljstvu!
Za zamude o izjavljenem zanimanju za dobavo, povrne železnica brez nadalnjih dokazov o navstali škodi radi zamude:
a) pri tovornem blagu, če je znašala zamuda 1 do 3 dnij, eno četrtinko, do 8 dni eno tretjino, in če znaša več ko 8 dni, polovico voznine;
Stran 494.
6) pri brzovozu; če znaša zamuda več kot 12 ur do 24 ur eno četrtinko, do 3 dni eno tretjino, in če znaša več ko 3 dni, polovico voznine.
Pri večjih odškodninskih zahtevah in deklaracijah pa naj se sporazumno z železniško upravo posebej dožene o dokazani škodi razmerno pogojena odškodnina.
Ako pa je pošiljatev zamudil ali zakasnitev povzročil sam prodajalec, potem naj se istemu sporoči, da se vsled te njegove krivde blago ne more več rabiti ni vsprejeti. Ne sme pa se odlašati ali molčati z obvestilom celo do kake prilike, ker bi se molčanje brez ugovora (zglasitve) smatralo za soglašanje ali dovoljenje pošiljke in kot brez-ugovoren vsprejem.
Dogodi se, da se dopošlje kupcu mnogo več blaga kakor ga je bilo naročeno; preveč poslanega blaga ni dolžan prevzeti, treba pa je dotičnemu vsprejemniku reklamovati ter zadevno stvar pravočasno in pred vspre-jetjem poravnati.
Za domov speljano ali molče v lastno skladišče spravljeno blago in če se isto celo načae, zgubi protivno (odklanjatveno) pravico in mora se plačati.
Za nevedoma ali molče spravljeno ter obveščeno blago odpošiljatelja v skladišče, ali če je blago ležalo brez vednosti skladiščnega gospodarja v njegovem skladišču, ni isti upravičen zahtevati za tisti čas nikake odškodnine bodi si za prostor, ležnino, spravnino ali shranjevanje.
Ravno tako je z več ali z dražje zaračunanim blagom; ne sme se načenjati popred, niti prodajati, dokler se ni zadevna stvar s pošiljateljem dognala in pobotala enotna cena.                                               (Konec prih.)
Stran 503
Obrtnija.
Nekoliko praktičnih trgovskih črtic.
(Konec.)
Vsakdanji so tudi slučaji o pokvarjenem ali poškodovanem blagu mej transportom. Trgovec pošlje navadno na železnico hlapca po blago, ta naloži na postaji blago, kakoršno se mu da, domov prispelo pa se konstatira, da je pokvarjeno ali dožene se pogosto, da manjka enega ali druzega blaga. — Kaj stori navadno naš trgovec v takem slučaju?
Največkrat obrne se samo do veletržca in se mu pritožuje, ga krivi in ta naj bi mu povrnil vse, — ali pa grozi, da si bode škodo pri plačanju računa odtegnil. Druga večina pa trpi molče škodo, ker si ne zna pomagati in ne ve, da ima pravico vso škodo pred prevzetjem na poEtaji konstatovati in da je za pošiljatev mej transportom odgovorna železnica. Izvzeti so slučaji, konstato-vani pri elementarnih vremenskih nezgodah (vis major). Za blago v steklenicah itd., katero je po zimi zmrznilo in trpelo, ter se je konstatovalo, da se ni po predpisanem naročilu zadosti omotalo in opremilo, povrniti ima pošiljatelj sam škodo, ker transportne tvrdke se pri raznih vremenskih nezgodah, mrazu, vročini, že naprej zavarujejo in znajo dobro odklanjati vsako odgovornost in jamstvo mej transportom. Le težko se dobi radi nepravilnega odpravljanja kakšno odškodnino, ker imajo v svojo obrambo radi velike prakse preveč izhodov in izgovorov.
Veliko poškodb dogodi se mej transportom, zato pa so poleg železniške garancije vsi večji komisijonarji in špediterji proti vsem slučajem nezgod blaga mej potom v svojo in prejemnikovo korist še posebej zavarovani in po vzamejo zato odpadlo premijo.
Za poškodovano blago v skladiščih in proti ognju odgovoren je špediter, za druge eventuelne poškodbe mej vožnjo s kolesom (vozom)  pa  jamči dotični voznik sam.
¦Sr
Da ne postanem preveč obširen, moram končati o tej stroki in pripomni le še, da na fakturah nahajajoča se in stavljena določila ali vpisane cene, ki se pa ne strinjajo v poprej sklenjeno kupčijo ali pogodbo, niso veljavna; če prav bi jih sprejemnik računa takoj ne opazil in prerekal, ali če bi jih prezrl, kajti molčanje stranke se še ne more smatrati za dovolilo ali kot privolilo v taiste.
Najopreznejšega trgovca dolete včasi poprej nevidne, neznane ali tudi neizogibne prevare, napake in pogreški; naravno se jih pri starejših, izkušenejših in previdnejših trgovcih ne pripeti ali ne prikrade toliko kot pri mlajših in zato je pač neovržena resnica, da kakor je dobra in potrebna za trgovca šolska izobrazba in teorija, vender je največje važnosti praktična šola ter najboljši učitelj je in ostane pri trgovcu v prvi vrsti dobra praksa in velika skušnja. Nemec zove take praktične prebolele izkušnje ^otročje bolezni" (Kinderkrankheiten).
Pri osebno predanih naročilih trgovskopooblaščenih potnikov naj si pusti kupec-trgovec vedno vročiti pismeno potrdilo in če je le možno, obdrži  si   tudi nekaj vzorca.
Različni slučaji dogajajo se pri trgovini in pripeti se, da pozabi naročnik upoštevati važnost izreka „čas je zlato" ter ne postavi pogoja za izvršitveni ali dopošiljat-veni čas (termin) kakor na pr. pri kompliciranih naročbah strojev, strojnih delih, železninskih izdelkih razne vrste in v tehnično stroko spadajočih stvareh itd.
Včasih nastanejo radi takih, na videz malenkostnih pogojev občutne zamude in materijalne škode, a naročnik je primoran mirno čakati na izvršilo naročila in še trpeti škodo.
Zatorej je dobro, da se pozabi staviti tudi pogoj k naročbam za točno izvršitev in spolnovanje, ter tudi kakšno primerno svoto denarja kot globo (peaale) diktirati.
Pri inozemskih naročilih je koristno in potrebno upoštevati te le pogoje: vrsta ali kakovost blaga, mate-rijal, jamstvo, čas ali termin, voznina, colnina, franko-vanje ali ne, in plačilni pogoji.
Trgovčeva obvezanost do oddanega pismenega ali brzojavnega naročila traja le toliko časa, kakor se navadno rabi in običajno računi za pot dotične prometne zveze, bodi si z železnico, pošto itd.
Ako pri prvi priliki v normalnem času na naročilo ni računa, odgovora ne potrdila, ali če se dopošiljatev ni izvršila točno, ni dotičnik več vezan na kasnejše izvršena ali doposlana mu naročila ter iste vsprejeti, ker je rok zamujen in k vsprejetju določeni obvezni čas vže potekel.
Pri kupčijskih pogodbah določeno globo, aro ali deponovan denar zapade obvezancu, kakor hitro ni izpolnil ali izvršil cele pogodbe, t. j. vso stavljeno mu nalogo ampak le deloma.
Končno spominjam se narodne prislovice, ki ima v sebi tudi važen gospodarski pomen, katera pravi: da je treba znati ceno kupiti, ako se hoče tudi ceno prodajati!
¦                                                                       /
In to tudi Ti, slovenski trgovec, nikdar ne pozabi ter se ravnaj po njej.
Končujem s srčno željo, da bi se blagohotno vspre-jele te moje opazke, ter se koristno uvaževale, nadalje naj bi se vender že enkrat otresli starih napak in opustili svoja czkosrčna ter malenkostna stališča.
Obrniti nam je treba tudi svoje zanimanje na večja gospodarska in trgovska podjetja, ter intenzivneje zanimati se za trgovske znanosti in vednosti, s samoobrazbo pa popolnjevati potrebno svetsko izomiko. Želim, da bi se naše trgovsko stremljenje povzdignilo do višjih želja in zahtev, kot je bilo to dosedaj v navadi, in da nam ne bode stotisoč že ideal, vrhunec bogastva. Treba je iti višje in višje, in če nam bo sreča mila, da se prikop-Ijemo tudi mi enkrat vsaj do milijonskih veletržcev, veselimo se jih, ako jih dobimo in to dosežemo, ter ne bodimo grdi nevošljivci, ker ako jih bode kaj takih mej nami, živeli bodejo vsi stanovi poleg njih lažje in boljše in kjer je kaj milijonarskih veletržcev, postanejo isti s časom industrijalci, in narod, kateri ima veleindustrijo in da šteje za svoje mnogo več miljonskih sinov, tam se ni bati za narodov obstanek, tak narcd ne bo prodal!
_________                        H. Š.
Stran 504.