Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 12. marca 1939. 11 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE t # Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano me d tekstom vsaka reč 2 D mali oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1:50 Din. Lübezen do mlado- stnih delavcov. Med našim narodom se širi nekša hujskarija, ka je prej te i on kriv, ka naši mladoletni de- lavci nemorejo iti v tüjino na delo. Naj se spozna pravo lice te grde gonje, napišemo tisto, ka nam nareküje düšna vest po re- čaj samoga Boga, po rečaj Sve- toga Pisma. V Svetom Pismi, štero je pisana reč Boža, čtemo od na- šega, to je človečega bitja sle- deče krasne reči „Ne vete, da ste cerkev boža i da Düh boži prebiva vu vas? Če što to cer- kev oskruni, ga Bog pokonča. Kajti cerkev boža je sveta i tak- ši ste vi.“ (I. Kor. 3—16, 17.) Poganom, ki so se preo- brnoli na krščanstvo i ki so prle bili vdani razvüzdanosti, je za- pisao te reči sv. Düha sv. Pa- veo apoštol. Naše telo ne naše, je cerkev svetoga Düha tak, kak naša düša, zato se pa ne sme oskruniti. Te pravice nema nišče, da bi pomagao k toj oskrunitvi. Nišče. Naopak, vsi so dužni so- delüvati, da to človeče bitje os- tane tisto, za koj je storjeno, da ostane neoskrunjena cerkev Sve- toga Düha. Nega vekše dužnosti, kak čuvati to čast našo. Nega vekše dužnosti za stariša i vse tiste, šterim je zavüpana vzgoja naše mladine, kak občuvati to v neoskrunjenosti, vu čistosti. Iz te dužne lübezni do mladoletnih se je zbüdila düšnavest vseh tistih, ki lübijo našo mladino, da vči- nijo vse, naj se naša mladina ne pokvari v tüjini i nikdi na deli. Da, če sem dužen skrbeti kak stariš za krüh svojoj deci, sam v vekšoj meri i brezpogojno du- žen tak skrbeti za te krüh, ka se ne zgübi poštenost deteta, ka to ostane cerkev svetoga düha. To je prva dužnost i od te dužnosti nišče ne more nikdar nikoga od- vezati. To je dužnost, ki jo pred- piše večni bog; je ta dužnost zato nespremenliva, kak je Bog nespremeliv. Naša mladoletna mladina se je pokvarjala na deli. Nišče ne taji toga, ar nešteto dokaza- nih prežalostnih slučajov je prišlo na den; so pa tüdi takši slučaji, za štere znajo samo ništerni i je ne moremo objaviti, ar so tak |grdi i tak sramotni za naše mla- doletnike, ne tak, kak za tiste, ki so je v tej prilike spravili i tü ne skrbeli zadnje, da ostanejo pošteni. Po vesti je zato vsaki dü- hovnik proti tomi, da bi šli mla- doletniki od očinske hiše kama na delo. Proti je vsaki vučiteo, ki vzgaja i ne pokvarja mladine. Proti je vsaki kaj čemi stariš, če v deteti svojem gleda, kak je dužen gledati, božo podobo. Proti le vsa naša oblast, proti je vsaki naš razumen i dobrohoten dr- žavlan, proti je vsaka düša, štera samo trohico da ešče na člove- če dostojanstvo i poštenje mla- dine. Ne more i ne sme zato proti biti nišče nikde i niedna borza dela i niedno izseljensko drüštvo. Obračamo se na vse tiste, ki majo v sebi šče čüt sramežli- vosti i pravičnosti, ki majo v sebi čüt odgovornosti za poštenost naše mladine, naj na vse kraje pobijajo grdo gonjo proti sklepi oblasti, ka mladoletne ne püsti na delo od domače hiše, zvün, če ido z starišmi i bližanjim ro- dom i tüdi te samo tak, če je zato istinska potreba. Takše huj- skače javite včasi oblasti. Zgrablivim vukom i mrc- varajočim hienam, šterih glavni namen je, kak žalostno pravi sv. Düh: grdi, zamazani dobiček — na prste stopiti. Šterih namen je iskati samo dobičke, pa tüdi, če pri tom prejde vsa naša mladina, i če se pri tom ves naš rod za- strupi z nevernostjov i razvüzda- nostjov, te krvoločne zverine naj vsaki pošteni človek brez smilenja zavrne i javi oblasti. Vuk i hiena ne vživala smilenja v naravi, ne smeta ga tüdi te ne, pa ešče menje te, če se potegneta v človeka. (TSJ.) Novi poglavar katoličanske cerkve Eugen Pacelli - Papa Pij XII. 2. marca je bio po tretjem glasovanji v konklavi izvoljen za novoga poglavara katoličanske cerkve kardinal Eugen Pacelli, ki si je kak papa zvolo ime Pij XII. Po 1.1621. se je zdaj obpr- vim zgodilo, da je bio novi papa zvoljeni v pr- vom dnevi volitev. Radio je pol miljona tüdi, po- slüšalo pred cerkvijov sv. Petra, šteri je v četrtek večer ob šesti glaso po celom sveti: Annuntio vobis gandíum magnum, habemus Papam. Naz- nanjamo vam veliko ra- dost, mamo Papo. Živlenje novoga sv. Oče. „Papa Pij XII. je bio zvoljeni ravno na svoj 63. rojstni den. Rodio se Je najmre 2. marca 1876.1. v Rimi, kak sin pleme- nite globoko verne rod- bine Pacelli. Njegov oča, Filip, ki je bio dekan papove konsistorialne advokature, šče bole pa njegova pobožna mati Virginija, sta z lepim vzgledom krščanskoga živlenja vplivala na mladoga Eugenija. Svoje bogoslüžne študije je novi papa dovršo na Gregorijan- skoj univerzi in v papovom se- menišči v Rimi. Letos 2. aprila bo obhajao 40 letnico mešništva. V svojem dozdajšnjem živlenji je vršo takše slüžbe, da lehko pravimo, da se je za svoj nas- top na Petrovom prestoli dobro pripravo. V 25 letí svoje starosti je bio dodeljeni Kongregaciji za iz- redne zadeve in tak je prišeo v vatikansko diplomacijo. Tü se rešavlejo teška cerkveno-politič- na pitanja celoga sveta. V tom uradovanji se je po- kazao Pacelli v najkračišem časi kak pravi umetnik. Bio je tüdi profesor na šoli za cerkveno dip- lomacijo na univerzi „Pontificia Academia dei Nobili Eclesiastici.- Leta 1912. je postao tajnik v Kongregaciji za izredne zadeve i papov hižni prelat. L. 1917. je postao papov nuncij v Müncheni. Isto leto je bio posvečeni za škofa. 1925. 1. je postao tüdi berlinski nuncij. Malokda i malošteri papov nun- cij je v tak težki časaj zagovar- jao pravice Cerkve i krščansko- ga lüdstva, kak Pacelli v Mün- cheni i v Berlini. Eden evange- ličanski teolog je pravo od njega: „To je angeo, ne nuncij.ˮ 1930. 1. ga je + papa Pij XI. imenüvao za državnoga taj- nika. On je podpisao pogodbo z Nemčijov, 5 drügimi državami i 1.1935. z Jugoslavijov. Med tem časom je bio več- krat papov osebni odposlanec, med drügim na euharističnom kongresi v Budapešti 1938. l. Ob toj priliki se je dvakrat pe- lao skoz Slovenijo, štera njemi je izkazala čast po zastopnikaj. Kda se je 1929. vračao iz Nemčije kak novoimenüvani kardinal, je pravo: „Moj nemški misijon je dokončam. ledeni na- zaj, Odked sam prišeo. K grobi Petrovomi pod Michel Angelovo kupolo, k živomi Petri v Vati- kan. Stati blüzi Petra, se pravi, stati blüzi Kristuša. Biti blüzi Kristuša, ne da bi sprimao časti, nego da bi bio iskrenej deležen njegovoga križa i trplenja za blajženost düš ... I gda novi sveti Oča sprej- me te gospodov križ za naše večno zveličanje na sebe, ka drü- go bi želeli i prosili od Dobro- ga Pastera, Jezuša, kak naj la- danje njegovoga namestnika, Pija XII. prinese našim i vsem düšam mir na tom sveti i več- noga na drügom. Dober Ježuš, blagoslovi svojega namestnika! Pozdravni govor sv. Oče. Pij XII. so po radii poz- dravili vernike celoga sveta z dühovništvom vred, predvsem pa siromake i trpeče. V svojem pozdravi so mislili tüdi na tiste, ki neso katoličanci i njim obe- čali lübezen pa sad te: molitev. Za svoj namen so razglasili: pra- vičnost, smilenost i tevi jakosti sad: mir. Da se mir, dosegne, prosijo vse vladare i državnike sveta. Kronanje svetoga Oče. Zdaj v nedelo, 12. marca se vrši v Rimi v cerkvi sv. Petra kronanje novoga papa, Pija XII Slednji opomin, Pri odprtom grobi se vsakši Človek rad zamisli... Naj bo človek ešče tak brezbrižen ali trdokoren v svoje lastno hüdo, friška grüda odpretoga groba njemi sproží telko novih misli, pa tüdi novih poti. Katoličanci smo. V krstno knigo smo vpisani kak katoli- čanci; nosimo katoličansko ime. Če bi nam što pravo, da ne smo katoličanci, bi se mogoče tüdi razžalili. Če bi pa poglednoli malo bliže i skoz očalov iskrenosti, bi vidli, da večkrat živlenje ne od- govarja našemi vzvišenomi ka- toličanskomi nazivi, včasi njemi celo nasprotüje. To je tista sen- ca na našem živlenji, štera nam ne dela večkrat dike, nego celo sramoto. Biti „katoličanecˮ i ži- veti „katoličanskoˮ ne pomeni nositi samo njegovo zvünešnjost, nego pomeni vživeti se v nje- govo notrašnjost, v njegove isti- ne, v njegovoga düha i vse to iznesti v praktično živlenje. Biti „katoličanecˮ, celi, popolen ka- toličanec, ma tak globoki, a Zed- nim tüdi izvišeni pomen, da bi se naše večkrat polovičarsko i navidezno katoličanstvo moglo sramüvati i skriti. Ne je ešče vsehnila grüda na svežom grobi, v šteroga se je trüden od dela, molitve i zgle- da legeo krmar katoličanske Cer- kve, sv. Oča Pij XI., da si po- čine. Legeo je miren, ar je znao, da je zvršo svojo dužnost i ladjo Spravo v varno pristanišče. Mro je Vladar ogromnoga katoličan- skoga sveta. Vladar, šteri ma poslanstvo, da zdrüži ves svet v velko dühovno i jakostno sküp- nost. Papa je vesolni glavar i celi svet to čüti i zato so njego- va dela svetovnoga pomena. V vrtinci od svetovne boj- ne do dna razburkanih strasti, štere razderajo, njemi je vladar vseh časov — Kristuš — podao v roke kret ladje vesolne Cerkve i posvet, da bi sveto človeštvi kak svetnik, šteri loči temo od svetlosti, odkriva zmote i zablo- de pa je obsoja, moči obnavla i vstajenja krepi i usmerja. V živlenji smo znali, da stoji kre kreta naše ladje on, Pij XI.; znali smo, da pazi i sveti i vodi skoz viherno živlenje; vendar smo večkrat šli mimo toga svet- nika brezbrižni, kak da smo ne katoličanci., Vnoge, mogoče tüdi nas, je komaj njegov odpreti grob vzdramo i pokazao na sve- teo vzgled, vzgled najbogšoga Oče na zemli, kak se more nje- gov dühovni sin — katoličanec ravnati v časaj hüdih bojov i preizküšenj. Rešiteo vseh živlen- skih problemov je ne v praznom mranji i zabavlanji po slabih ča- saj, nego v neobtrüdjenom deli. Pokojni papa Pij XI. je bio v svojem živlenji glasniki onoga, vse obsegajočega krščanstva, po- punoga katoličanstva, šteroga edi- noga lejko postavimo proti vsem komunističnim i rasističnim za- blodatn. On je znao, da so sa- mo celi katoličanci dorasli nalo- gam, štere prinaša bodočnost. I on je delao i vzgajao katoli- čanski rod na te do. Znao je, da se Cerkev tem bole oklepa istine, kim več za njo trpi. Odpreti njegov grob tüdi nam nemarnjakom i pospancom odpira oči. Zdaj je njegov glas glasnejši, njegov vzgled močnejši. Tüdi v grobi je ne nehao včiti i voditi. Katoličanec, šteri si v živ- lenji šo brezbrižno mimo toga posveta i svetloga vzgled? zgled- ni se konči zdaj doli ha sveži grob tvojega vesolnoga dühov- noga Oče, šteri te je 17 let včio i vodo pa kazao pravo pot. Če v živlenji nesi šteo poslüšati nje- govoga lübečoga glasa, poslühni ga zdaj iz grobne opomin: bodi celi katoličanec, ar boš samo tak zdržao. Grački Vili. dano v Varšavi. Talijanski zvünešnji mini- ster Ciano se je par dni müdio na Polskom, gde so ga jako slo- vesno sprejeli. V razgovorih z polskov vladov so poglobili že obstoječe prijatelstvo med Pol- skov i Italijov, delali načrte za sodelüvanje Polske v donavskoj kotlini, da od Baltiškoga morja do Čarnoga i Jadranskoga bi Polska podpirala isto politiko, kak Italija. Med obiskom Cianovim so polski dijaki po celoj Polskoj močno manifestirali za Italijo i proti Nemčiji i zahtevali so, naj se Gdansk i del Prusije priklüči Polskoj. To je bio odgovor na manifestacije nemških dijakov v Gdanskom proti Polskoj. Bolgarski krao v Beogradi Bolgarski krao Boris je iz inozemstva skoz Beograd potü- vao v svojo domovino. V Bel- gradi je obiskao Nj. Vis. kneza Pavla, ki je Nj. Vel. králi Borisi priredo slavnostni obed. PAPA PIJ XII. 12. marca 1939. NOVINE 3 Nova ekspozitura v Küzmi. Že leta i leta se je delalo nato, da se v Küzmi ustanovi dühovniška ekspozitura i za njov nova župnija. Državna oblast je že pred 13 leti pristanola na us- tanovitev. Kda je bilo priprav- leno vse najpotrebnejše, je konč- no tüdi cerkvena oblast ugodila želi farnikov, priznala ekspozituro i njim poslala lastnoga dühov- nika. K novoj ekspozituri spa- dajo 4 vesnice: Kuzma, Matja- šovci, Dolič i Trdkova. Nova bodoča fara bo mela na 2 jezero farnikov. Ustanovitev nove fare je zaistinsko potrebna. Nešterni med njimi, posebno Trdkovčarje so dozdáj meli 2 pa pol vüre do svoje farne cerkvi. Tomi je zdaj odpomorjeno, zato se lüs- tvo veseli, da se njemi je spunila davna žela po svojem dühovniki. Veselje je prišlo do izraža posebno pri sprejemi svojega prvoga dühovnika. Krasni slavo- loki, kakše znajo napraviti samo naši Goričanci, okinčana križna dreva i drügo okrasje je lepšala pot prvomi dühovniki v Küzmi. K sprejemi se je zbralo iz Celoga Goričkoga nad 4000 lüdi, ki so v lepoj procesiji med po- pevanjom cerkveni pesmi, med godbov, ki je igrala cerkvene melodije sprijali i sprevodil svo- jega düšnoga pastira v cerkev. Pri; gornjem križi jih je sprejela Šolska mladina z lepim pozdra- vom i njemi je šolarka poklonila šopek živih klincov. Pri pogledi ha šolsko mladino smo opazili, da so se novi gospod najbrž spo- menoli svoji dozdajšnjih šolarov i njim je te spomin potočo skuzo po obrazi. Pri cérkvi jih je po- zdravila članica Marijine drüžbe v imeni mladine, nato v lepi be- sedaj predsednik občine, g. Far- tek v imeni vse občine i končno g. provizor od Grada v imeni farnikov. Predgali so g. dekan iz Turnišča, brat novoga gospoda v Kuzmi. Predvsem so povdarili, da se je s tem žela tükašnji far- nikov spunila, ka se najbole vidi na lepom sprejemi novoga gos- poda. Ta sprejem pa naj ne slüži osebi, nego vekšoj časti božoj. Opomenoli so tüdi na tež- koče i trüde, ki bodo potrebni dokeč se nova župnija ne vredi popunoma. Da vse to zmorejo i düšni pastir i farniki, zato je po- trebno velike lübezni i dobroga namena. Vsi naj imajo pred oč- ini namen iskati samo čast božo i zveličanje düš i Vnogi trüdi po- stanejo lehki i vnoga težkoča po- stane nepotrebna. Potrebno je tüdi prositi pomoč odzgora, da ogenj za ustanovitev nove fare i gorečnost za čast božo ne vgasne, nego ostane i obrodi svoj sad. Po predgi so novi düšni pastir darüvali sv. mešo, pri šte- roj so petje vodili i orgolali g. šolski upravitelj iz Gor. Slaveč. Po službi božoj je bio za goste pri gostoljübnoj hiši g. Schafera pripravleni obed, na šteroga je bilo povabljeno tüdi učiteljstvo zastopniki cerkvene i upravne občine. Pri obedi so bile povedane zdravice od strani cer- kvene i svetne oblasi. Novi g. düšni pastir se je zahvalo za po- zornost ob njegovem prihodu, i je proso tako vučiteljstvo kak tüdi zastopstvo obeh občin za nadaljno pomoč i sodelovanje. Veselje pa je bilo kronano, kda so se pripelali mnogoč. g dekan iz Tišine, g. šolski nad- zornik Antauer i g. vučitelj Kof- jač. Slovesnost se je Zaklüčila s popoldanskov slüžbov božov ob trej. Pri sprejemi so sodelüvali tüdi okoliški gasilci, za koj se njim je novi gospod po slüžbi božoj posebi zahvalo. Glasi iz Slovenske Krajine. Misijon v V. Dolencih. Od 12. do 19. marca se bo vršo pri nas sv. misijon. Vodili ga bodo č. gospodje Salezijanci. Pričaküje se tüdi vekše število vogrskih državlanov, če dobijo dovolenje za Prestop meje, da se sv. misijona vdeležijo. Kantora potrebüje do- lenska fara. Do 1. aprila naj se zglasi pismeno ali osebno pri oskrbniki fare, č. g. Horvat Franci, ki bi mislo to kantorstvo pre- vzeti. Kraj je jako lepi i dohodki bodo tüdi zadostni za Skromno živlenje. Bogojina. Pri nas so se vršile dühovne vaje za dečke i i moške od 25. februara do 26. februara. Dühovne vaje so vodili g; Törnar Anton, salezijanec. Filovčarom. V Marijinom Listi smo objavili podobo vaše nove kapele i zahvalo g. Jagerič Franca v imeni odbora. Na g. Jageriča smo po Strehovčari po- slali prošnjo na vas Filovčare. Prošnja se je glasila: Na Spo- min blagoslovitve kapele, posve- čene Mariji Pomočnici, pristo- pite vse familije k Marijinomi Listij si ga naročite, ki ste si ga ešče ne. Vekše i lepše hvále dobroj nebeskoj Mamiki ne mo- rete dati. Njeno materno srce v prvoj vrsti prosi za dar vaša srca i ne kapelico iz cigla. Kapelica iz cigla jo tüdi veseli, a samo te, če so vaša srca njena. Zato Pristopite vsi k Marijinomi Listi. — Vredništvo. Na misijon g. Kereca so v dinaraj darüvali sledeči: iz Strehovec: Berden Magda, 10, Farkaš Ana, 5. Iz Francije: Hor- vat Viktor, 5, Žilavec Rupert, 5, Meričnjak Terezija, 10, Šlemer Adela, 50. Na gostüvanji hčeri Pücko Štefana v Renkovci na- brano 32 din. Penez poslan po- tom Rakovnika g. misijonari na položnici Novin. Smrt na gradiči. V nedelo, 26. febr. je na Cankavi počila gra- ničara puška i vmorila 18 let- noga Maučec Jožefa od Lipe, ki je prek granice neso 8 kg. sa- harina. Pa je vredno, starišje, to mlado živlenje žrtvüvati za par kil saharina. Kak strašna odgo- vornost pred Bogom, živlenje iz- postaviti nevarnosti z švercan- jom, gda je teliko poštenoga dela z dobrim zaslüžkom! Ljutomer. Ná kvateriii tork 28. februara se je vršo običajni vinski sejem i vinska razstava v Ljutomeri, ki se je krasno ob- neso. Ob 9. vüri je bila Otvori- tev razstave, šteri so prisostvü- vali zastopniki naših oblasti, vno- go naših strokovnjakov, vino- gradnikov, küpcev i gostov. Po otvoritvi razstave se je vršilo zbo- rüvanje vinogradnikov, na šte- rom so se obdeiala temeljito najvažnejša i najbolj pereča vpra- šanja za obstoj vinoreje. Obrav- navale so se minimalne mezdne viničarjev, možnost izvoza naše- ga vina v drüge države, poraba vina v naši državi, osnovanje za- drüžne vinske kleti v Ljutomeri, dobava cenejše galice ha pod- lagi carine prostoga uvoza iz drü- gih držav, o obnovi vinogradov s pomočjo brezobrestnoga po- sojila, ki naj bo lažje doseglivo i o bodoči akciji za prodajo svežega grozdja. Kak najvažnejša zadeva je stala v ospredji zahte- va po zadrüžnoj kleti. — Na vin- skom sejmi pa je ves čas od otvoritve do zaklüčka vnožica obiskovalcov posküšala izredno dobre vzorce vin, ki jih je bilo nad 200 na izbiro. Obča sodba je bila, da tak dobrih vin v taki vnožini še tüdi v Ljutomeri ni bilo. — Odalo se je do 600 hl. vina po ceni 5—7 Din. Küpci so bili samo domači trgovci i go- stilničarji iz Slovenije, ki so na- küpovali vino za potrebo do- mačega konzuma. Za lepi uspeh smo hvaležni vsem, ki so pri- pomogli kakorkoli tej prireditvi. Položen izpit. Pri apelacijskem sodišču v Ljubljani je položil odvetniški izpit g. Peterlin Stanko, notarski pripravnik pri g. Dr. Peterlin Maksu, kr. notarju v D. Lendavi. Mi g. Peterlin Stanku, ki je tako usposobljen za samostojno no- tarsko mesto, k položenemu iz- pitu iskreno častitamo. Verovučitelje smejo biti samo svecki lüdje i ne dühovniki, je izdao to ured- bo nemški minister za notrašnje zadeve. Zrok tomi je kak piše „Salzburger Zeitungˮ, ar po na- rodnosocialnom navuki verena- vuk ne je sestavni deo šolske izobrazbe: (Katolički List št. 8. Zagreb od 23. februara). Keliko kat. dühovnikov je še v Rusiji. Vatikanska radio postaja javla, da v Rusiji žive ešče 137 katoličanskih dühovnikov. Zvün dva inozemca i vsi ovi dühovniki so ali v temnicaj ali v koncetra- cijskih taboraj zaprti. Strašna eksplozija na Japonskom. Na Japonskom je v mesti Hirakata pri Osaki eksploderala fabrika za municijo. Eksplozija je trpela 4 vöre. Fabrika je ščista porüšena, dve predmestji Hira- kate sta vničeniva železniška proga med Osako i Kišto je vni- čena. Pri toj nesreči je porüše- nih 900 hiž, mrtvih i ranjeníh je 1400 lüdi, 10.000 pa jih je ostalo brez strehe. Svoje dete je zagiftao. Telban Lujz, bogatoga tr- govca i kmeta sin na Kranjskom, je meo z siromaškov slüžečkov deklov, Slabeta Angelov, neza- konskoga sina. Nesmileni oča je dete, gda je bilo 4 leta staro, zagiftao. Ljubljanska Sodnija ga je obsodila na 13 letno vozo. Gda je jočič priznao, da je de- teti dao čemer i je potem küšno, njemi je Sodnik etak odgovoro: „Dete ste tak küšnolil To je bio pravi Judašov küš, še grši! Ste je zastrupili i nato šče polübili !ˮ Fal küpite v Križevci pri Ljutomeru hižo z gospod. poslop- jem i 18 plügov zemle, ki je okoli hiže, (posejano pole, krasen sadovnjak, bogata gošča i mlade gorice) štero se odavle zavolo razmer. Pozve se pri Šadl Anton, Križevci pri Ljutomeri SENO najboljše 45 Din meter. Dobi se na KRAPJI, hišna štev.l. Božja svetlost v Esterhazy, Saskačevan (Kanada). Gotovo bo zanimalo tudi naše čitatelje, kar je objavil La Čroix. dne 1. marca 1939., že radi nam znanih imen. Mogoče so celo naši davni izseljenci bili priče Sledečih dogodkov: Ves mesec november 1938. je bilo veliko Vznemirjenje^ v Esterhazy in v bližnjem pode- želju, pravzaprav v celi Kanadi, v Zdrüženih ameriški!! državah in drügod. Prikazovala se je nam- reč posebne vrste svetloba vsako noč vzdolž poti na obeh straneh enega pokopališča, ki so ga po- stavili v tistem divjem kraju, ime- novanem .Tabor*. Ves svet se je zanimal za svetlobo s Tabora, 26 km od Esterhazy; v pogovo- riti, v dnevnikih, v radiu. To je bila okroglasta svet- loba, rožnato-rjava, blede barve brez žarkov, v velikosti širokega krožnika, kakor bi gledal sonce skozi zelo gosto meglo. Spreva- jala se je vzdolž poti Dovedale, v razdali 7 km: 4 km proti se- veru in 3 km proti jugu poko- pališča Tabor, vedno po poti. Z bliskovito brzino je prišla pred potnike, se pred njimi ustavljala, jih glédala in izginjala. Da vse povem: že 33 let se je ta svetloba tako kazala na tem prostoru, toda le od časa do časa, približno 10 krat vsako leto. Mnogi v to niso verjeli. Toda sedaj dvom ni bil mogoč: advokat iz Esterhazy jo je videl, Stražnik, Zdravnik, učitelj; naj- manj 100 oseb jo je videlo me- seca novembra. Pozornost sveta se je kmalu vzbudila: prihajali so automobili iz stotine krajev naokoli; vsi so hoteli videti to zanimivo svetlo- bo. Vztrajali so tam cele noči, večkrat brez uspeha, kljub snegu in že precejšnjemu mrazu v tem delu Kanade. Ali zelo so se ču- dili vsi, ki so poznati župnika iz Esterhazy, zakaj on ni šel tja. Govoril je, da ne čuti nikake potrebe, da bi videl to svetlobo in potem verjel: že 33 let ve, da obstoja. Čujte, kako pripovedüje o svoji poti k pokopališču Tabor in opisuje to svetlobo lekarnar iz Esterhazy, ki je obenem izve- denec v kemiji: „Esterhazy, Saskačevan, 15. decembra 1938. 22. novembra sem bil v ki- tajski gostilni v Esterhazy pri mizi z enim Kitajcem iz Winni- peg in sva se odločila, da poj- deva gledat to svetlobo skupno s Kitajci te vasi. Vzdignili smo se okoli 11 ure zvečer in ko smo biti mimo pokopališča smo se ustaviti. Snežilo je v debelih kosmih. Bili smo edini obiskovalci to noč. Čakati smo 15 do 20 minut in biti smo na tem, da se vrnemo, ko eden izmed Kitajcev izjavi, da menda vidi neko stvar v daljavi, kljub padajočemu snegu; Hitro vsi skočimo z auta... Res je bila svetloba ! Videti smo jo na tleh, debelo kot jabolko. Počasi se je začela dvigati in naraščati do višine približno 1 m; potem je znova začela padati. Vse sku- paj je trajalo eno ali dve minuti. Nato smo znova sedli v auto, svetlobe nismo prižgati; zavozili smo v smeri svetlobe. Ali ona je ritenski šla pred nami. Po preteku gotovega časa smo biti še vedno v isti razdalji naen- krat je svetloba postala bolj rjava in izginila. Nato smo Počasi nadalje- vali in vsakih 45 ali 50 m smo se ustaviti, da preiščemo pot, če ni morda sledov automobila ali človekovih stopinj, če bi nas morda kdo hotel potegniti za nos. V svežem snegu ni bil viden niti najmanjši sled. Prihodnjo nedeljo sem se vrnil tja s tovariši, toda nismo ničesar videti. To noč je bilo najmanj 30 automobilov poleg pokopališča. 27. novembra sem bil zno- va na poti, s svojo ženo, z ne- čakinjo z bratrancem in s sose- dom. Tokrat sem bil opremljen s približevalnim steklom in z očali za noč, da bi je dobro preiskal svetlobo, če se blagovoli prikazati. Šli smo iz Esterhazy ob 10 h. Ko smo šli po dolini pri- bližno 5 km pred pokopališčem, sem rekel spremljevalcem: „Pri- pravite se! Mogoče nas svetlo- ba čaka zgoraj!“ Seveda sem se šalil, ali komaj smo prispeli na vrh griča, že zapazimo v daljavi svetlobo, ki je hitela proti nam. Najprej smo mislili, da je posvet kakega automobila; ali jaz sem kmalu spoznal svetlobo s Tabora, ker se dvigata in spuščala v vi- šini treh sežnjev, kakor sem to videl nekaj dni prej. Hitro sko- čim z voza in pripravila steklene leče: občudoval sem jo kakor da je 30 ali 40 m pred mano. Tudi moji spremljevalci so jo tako gledati, drug za drugim, ne da bi se paščiti. Končno smo znova stopiti na voz in odšli. Svetloba je šla pred nami. Po nekaj trenotkih se je popolnoma izbrisala. Šli smo čisto do pokopa- lišča, kjer je bilo več ko 30 auto- mobilov, vsi nestrpni od rado- vednosti. Nobeden izmed njih ni zapazil svetlobo. Ostati smo pri njih pol ure, nato smo se vrnili. Komaj smo prevozili 2 km, znova je bila svetloba pred na- mi, tokrat veliko bliže in dosti svetlejše barve. Nisem ugasnil posveta, nego skočil z auta in kar najhitreje naravnal stekleno lečo. Čudno svetlobo sem imel Čisto pred seboj. Noben žarek ni iz nje izhajal. Bila je to rjava ognjena krogla v velikosti enega vedra. Bila je nepremična. Vsi, ki so biti z mano, so jo lahko gledali po mili volji. Nato smo se znova Vsedli; bratranec si je pripravil lečo in smo drveli 60 km na uro. Da bi bolje opazovala, je ena izmed gospa porinila glavo skoz okno. Naenkrat je svetloba padla, znova poskočila in njena svetloba je postala tako živa, da je omenjena gospa zakričala. Vi- dela je, da smo udarili v svet- lobo in jo povozili. Toda jaz, ki sem vodil vozilo in bratranec, ki je gledal z lečo, midva sva jo videla vedno v isti razdali pred nami. Nenadoma je padla na zemljo in izginila. E. B. Walker, lekarnar in kemik v Esterhazy, Saskačevan.ˮ Tudi Stražnik iz Esterhazy je večkrat videl to svetlobo. Ho- tel jo je celo aretirati radi pre- velike hitrosti. Prvikrat se mu je bližala s polno hitrostjo. Mislil je, da je to automobil, ki ima le eno luč prižgano in da ga vodi kak blaznež. Vzdignil je roko v znak aretacije in stisnil vse zavore, da bi preprečli toče- nje ; ali svetloba je lepo prišla 15 ali 20 m pred njega, ga za hip opazovala in ugasnila. (Dalje). Podaljšaj si življenje! Življenje moramo podaljšati, bolečine pre- prečiti. bolezni ozdraviti, slabotne ojačiti, nestalne učvrstiti in nesrečne napraviti srečne! KAJ JE VZROK VSAKI BOLEZNI? Oslabljene živcev, potrtost izguba dobrih prijatéljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih razlogov. ZADOVOLJSTVO je najboljši zdravniki So poti, ki Te mo- rejo dovesti do dobrega razpoloženja, oži- viti Tvoj značaj, napolniti Te z novim upanjem, ta pot je pa opisa- na v razpravi, ki jo more Vsakdo, ki jo zahteva, dobiti takoj in POVSEM BREZPLAČNO! V tej mali priredili knjižici je raztolmačeno, kako morete v kratkem času in brez ovire med delom ojačiti živce in mišice, Odpraviti slabo razpoloženje, trudnost, raz- tresenost, oslabljene spomina, nerazpoloženje za delo in nebroj drugih bolestna pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo nudila mnogo prijetnih ur. Poštno zbirališče: ERNEST PASTERNACK, BERLIN S. O. Michaelkirchplatz 13, Abt. 890. 2 N O V I N E 12. marca 1939 Nedela v posti tretja. Jezuš je zganjao hüdoga düha i te je bio nemi. Kda je pa hüdoga düha zegnao, je nemi spregovoro i vnožine so se začü- dile. Nešterni zmed njih so pa pravili: „Z Beelzebubom, poglav- nikom hüdih dühov vrage žga- njaˮ. i drügi, sküšavajoči ga, zna- menja z nebes so zahtevali od njega. Toda on je Poznao njihove misli i njim je pravo: „Vsakše kralestvo v sebi razdeljeno, se opüsti i hiža se na hižo zrüši. Či je zato tüdi šatan proti sebi razdeljen, kak bo ostalo njegovo kralestvo? — Zato ka pravite, da z Beeizebubom zganjam hü- de dühe. Či pa jaz z Beeizebu- bom zganjam hüde dühe, s kem je zganjajo vaši sinovje? Zato bodo oni vaši sodci. Či pa s prstom božim žganjara hüde dühe, je zaistino prišlo k vam bože kralestvo. Kda močen, oborožen varje svoj dom, je na varnom njegovo imanje; či pa pride moč- nejši od njega i ga premaga, njemi vzeme vse orožje, na štero se je zanašao i razdeli njegov plen. Ki je ne z menov, je proti meni, i ki ne spravla z menov, razsipava. Kda nečisti düh odi- de iz človeka, hodi po Sühih krajaj iskajoč počinka i ne naj- dejočiga, pravi: „Povrném se v svojo, hižo, odked sam prišeoˮ. I kda pride, jo najde pometeno i osnaženo. Teda ide i si pri- vžeme sedem drügih dühov, hü- ših od sebe, i ido v njo i tam prebivajo; i končno stanje toga človeka je hüše od prvejšegaˮ. Kda bi pa eta pravo, je ne- ka žena iz vnožine povzdignola glas i njemi pravila: „Blaženo telo, ki te je nosilo, i prsi, ki so te dojile. On je pa pravo: „Od koga bole so blaženi tisti, ki božo reč poslüšajo i jo obdrži- joˮ. (Luk. 11—14—28). J •. '* Čüde, štere je gospod de- lao so bile dokaz, da je od Boga poslani Mesija. Vse odrešenje pa ma namen, rešiti človeči rod od oblasti peklenskih dühov. Tej so vidili Kristušove čüde, pa so zato prišli na miseo, da je najbrž Sin Boži. Zagotovo so pa ne znali. V toj svojoj dvojbi so za- pelali Židove, da so Kristuša križali. „Gda nečisti düh odide iz človeka, hodi po sühih krajaj pa išče mira ... i pride nazaj pa vzeme sebov sedem drügih dü- hov i tam stanüjejo.ˮ Ka to pomeni ? Sühi kraji so tisti, gde ne tečejo vretine bože milosti, gde zdaj ešče ne teče vretina sv. krsta, to so dežele poganov. Hüdi düh je bio iz židovskoga lüdstva, sti- rani po Mozešovoj postavi i po prorokaj. Teda je odišao v de- žele poganov. Ali gda so prišli v te dežele Kristušovi apoštoli, se je hüdi düh vrno nazaj k ži- dovom. Ka je najšeo? Najšeo se je stari dom pometeni. To je, židovje so iz svoje sredine vö vrgli Kristuša, kak tüdi staro slüžbo božo pa staro cerkev. Tak je bilo vse najlepše pripravleno za vlado hüdoga düha pri njih. V to, tak lepo pripravleno židovsko domovje, je hüdi düh pripelao sebov sedem drügih dühov. To pomeni, sedmere Po- glavitne grehe, v štere se je ži- dovsko lüstvo zdaj zakopalo. I tak so zdaj prí židovaj zadnje reči hüše, kak prvejše. Brezi Boga, brezi Mesije, brezi vere, brezi krala, brezi domovine, brezi cerkve, brezi daritve, brezi dü- hovnikov živejo Židovje v düšev- noj kmici, preganjani od vseh. „ Kristuš je izganjao hüde dü- hove. Ar je pa apoštolom pra- vo: „Kak je mene poslao Oča, pošlem jas vasˮ jim je s temi rečmi dao popolno oblast, iz- ganjati hüde dühove. Ta oblast je pa prišla na vse dühovnike. Molitve, s šterimi sv. Cerkev vr- ši te poseo, zovemo eksorcizme. Eksorcizme moli dühovnik n. pr. pri sv. krsti. Šatan nas- protüje zveličanji človeka, nad šterim ma zavolo izvirnoga gre- ha nekšo oblast. Zato je dobro da se moli eksorcizem pred sv. krstom, s šterím se človeki od- pirajo dveri zveličanja. Da dühovnik vdehne v krščenca ma pomen, da se hüdi düh zdaj prežene. Da dete po- niža i njemi položi roko na glavo, pomeni, da brani hüdomi dühi priti nazaj. Da krščenca na- maže, pomeni, naj bo v živlenji sposoben za boj proti hüdomi dühi. Tak je sv. Cerkev vsikdar krščavala. V cerkvi je niedno opravilo ne brezi svojega pome- na. Obredi pri sv. krsti so ne samo kakša navadna znamenja. Ne! Sv. Cerkev razločno govori po dühovnikovih vüstaj: „Tak te, prokleti hüdi düh, idi vö, daj prostor sv. Dühi i ne drzni se kda skrunili znamenje sv. križa, ki je dano njegovomi čeli!ˮ Te reči napravijo nekaj po- sebnoga. V sv. krsti se da člo- veki milost v odpüščanje grehov i grešnih kaštig, v eksorcizmi pa se opravlajo ovire, ki zadržavajo milost. Takše ovire, štere dela hüdi düh, so ali zvünešnje ali notrašnje. Zvünešnje ovire se odpra- vijo, gda dühovnik vdehne v krščenca, notrašnje pa, gda njemi da v vüsta sol i se s slinami dotekne njegovih nosnic pa vüh. To pomeni, da naj bodo vüha radostno odprta Svetim navukom i naj bo te sveti navuk človeki v radost, kak njemi je v radost dišava rož. Beseda francoskega škofa o inozemskih vernikih. Gotovo bo zanimalo naše čitatelje, kak sodi Cerkev v Fran- ciji o katoliških vernikih, ki pri- hajajo iz inozemstva, tudi Slo- vani, od teh največ Poljakov ta- ko, da je beseda „Poljakˮ več- krat kolektivni izraz za Slovane sploh. Škof Jožef iz Meaux(Seine et Marne) je 28. januarja 1939. v škofijskem tedniku „La Semai- ne religieuseˮ zapisal sledeče vrstice, za katere je „zelo radˮ dovolil našemu izseljenskemu du- hovniku, da jih prestavi v slo- venščino: „Živo se zanimam tudi za stanje inozemcev, ki so prišli med nas. Mnogi izmed njih so katoliške vere: imamo gotovo dolžnost napram njim. Ne smemo dovoliti, da prí nas izgubijo svojo vero in krščansko življenje. Prepuščeni prevratni pro- pagandi lahko postanejo za nas nevarni element nemirov. Ako pa očuvamo njih versko življe- nje, damo s tem pobudo našim župnijam. Ali nismo ob priliki zadnje jacistične rekolekcije stavili upra- vičenih nad v tega ali onega Po- ljaka borca (Seveda v duhovnem smislu)? In celo ta teden ob pri- liki duhovnih vaj „Bratski edi- nic poljedelskih delavcevˮ (Uni- ons fraternelles d’ouvriers agri- coles) sem videl več inozemskih mladcev in odraslij ki so zelo vdani Bratskim edinicam. Ne gledajmo jih kakor „tuj- ceˮ v naših župnijah. Človek zelo lahko postane boječ in sra- mežljiv, ko je izven domače hiše. Pojdimo med nje, opogumimo je ... Večkrat bo to edino sred- stvo, da jih pripravimo do tega, kar se nam zdi čudno prí teh vsel- jenih katoličanih, da so namreč enodüšni, ko prisostvujejov obre- di ki se vrši v njihovem jeziku, k našim famim oficijem pa skoraj ne pridejo. Ali se prí svojem ču- tijo lažje? Naša dolžnost je, da jim to olajšamo. Mladi župnik, ki ima v svoji župniji dosti Po- ljakov, me je zadnje dni vprašal, ali kaže, da bi jim dovolil petje kake cerkvene pesmi v njih do- mačem jeziku ob koncu maže ali pa bi zanje rezervnal himno O Salutaris, v poljščini, po povzdi- govanju. Zakaj pa ne, saj tudi oni tvorijo del navzočih. Ali ne začenjajo med nami častno ome- njati poljsko republiko? Toplo Priporočam gospo- dom župnikom, ki imajo večje skupine inozemcev v svojih žup- nijah, da za Veliko noč obvestijo poljskega misijonarja oziroma druge misijonarje, katerih na- slove prinašamo. (Res je v isti številki med naslovi drugih na- rodnosti tudi naslov našega iz- seljenskega duhovnika v Parizu). Dovolim si opomniti pat- rone, ki imajo v službi inozem- ske delavce in njih drüžine, da je njih krsčanska dolžnost, da olajšajo prihod njih misijonarja, oziroma, da se sami nanj obrnejo. Kakor že dolgo toplo Pri- poročam dühovne vaje, tako tudi Priporočam posebne duhovne vaje za Poljake in to v Mours od 24. februarja zvečer do 27. zjutraj. Več katoliških patronov je za ta čas delavcem dalo do- pust, da so se vaj lahko udele- žili, mnogi so jih celo sami tja privedli. O tem ne morem dru- gega reči, kakor da odobravam in Priporočam. Pripravljen sem sam oseb- no, da pridem k takim duhovnim vajam, da jih vzpodbüdo, ka- kor sem to že naredi za druge skupine, samo da se jih čim več prijavi. Sestanek v Bourgesi 26. februara. Na te sestanek so prišli naš izseljenski dühovnik že 25. ve- čer. Na kolodvori jih je počakao g. Prša Jožef iz Črensovec. Samo ka sta eden ovoga dugši čas is- kala. Č. g. dühovnik majo na glavi kapo, kak je v Franciji no- sijo.! g. Prša jih je pa v kranš- čaki iskao. Končno sta trufila eden na ovoga i č. g. so odišli na pripravleno prenočišče. Na drügi den se začnemo zbirati, kak je meo šteri zvezo. Nešterni so že večer prišli i g. Törnar Ignac je pravo, kak je mogeo celi večer kavo mleti, ženske pa pomagati gdč. Trojok Katici, ki se je teliko trüdila, žrt- vüvala i skrbela za vse priprave. Sv. spoved se je začnola zajtra, kda sam jaz prišeo, jih je bilo že preci spovedanih. Pa še pri- hajajo, na, to so pa mladoženci ka so bili že pred ednim letom, kak smo sledkar zvedili. Gdč. Katica me pitajo, Či mam naro- čeni obed. Da naj po sv. meši vsi pridemo k njej na čarno ka- vo. — Ob 10 vön je bila fran- coska meša, ob 11 bo naša. Pri francoskoj je bilo okoli 20 mi- nistrantov, dijakov gimnazije i eden cemešter, ki je meo svojo uniformo, v roki dugo špico i na levoj strani meč. Ta cerkev je posvečena prest. Srci Jezušovomi, kak večina cerkvi v Franciji. Naša sv. meša je bila tiha, zmes smo sami popevali pod vodstvom Prša Jožefa i njegove žene. Šlo nam je dobro, da sa- mi nesmo mislili, da bo tak. Bili smo najmre iz različnih far i tam se vsakša pesem malo inači spe- vle. Po končanoj božoj slüžbi idemo k Katici, ki pravi, da ma samo za 9 obed pripravleni. Na- znanilo pa se nas je 13; Bog nam je blagoslovo. Bili smo vsi ve- seli i smo si zaspevaj par pesmi. Na sestanek nas je prišlo malo. Ne vem, ka je bližanje za- držalo, da neso prišli. Ve ne bilo slabo vreme, niti ne bio dragi obed, ve smo vse dobili kšenkii od gdč. Katice, šteroj se na tom mesti najlepše zahvalimo. Žrtvü- vala je vse samo zato, naj kem več düš pripela k Jezuši. Mogo- če so mislili, da bo trbelo dosta plačati za potne stroške g. izsel- jenskomi dühovniki. To tüdi ne drži, dali smo njim nekaj z do- bre vole, pa so ne šteli vzeti, pravili so, ka to na drügi namen obrnejo. — Po obedi smo se slikali, naj bole se je šlo za gla- ve, ve smo vsi veseloga obraza bili, se razmi po izvrstnom obedi. Pri drügom slikanji so se nam ešče Horvatje pridrüžili. Nato smo šli znova v cerkev i molili križno pot i spevali. Po križnoj poti smo se poslovili. — Zahva- limo se našemi g. izseljenskomi dühovniki, da so se potrüdili k nam, Bog njim plačaj. Bog jih živi, da do mogli nadele vršiti svoje misijonsko delo i kem več düš pripelati nazaj na pravo pot. — Znova bomo meli sestanek v Neveres, to bo nekak julija, bo že pravočasno objavleno v No- vinaj. — Prisrčno vsi pozdravleni od vseh na sestanki zbranih, po- sebno pozdravlamo g. Urednika i njim želemo skorašnje ozdra- vlenje. Vojaška pisma. Kaj pravite... Koštric Jožef, 3. črnovojniš- ki pešpolk, 3. bataljon, 12. stot- nija, 1. četa, taborsko posta 227. (3 nepf. gy. ez 3 zásztóalj 12. század I. szakasz). — 1916. 1. 21. aprila. — Vu imeni Jezušo- vom Vam začnem pisati par reči, s šterimi ričmi jih želemo zdravi i veseli gori najti našega očo dühovnoga. Nadale jim želemo od Boga i od B. D. Marije i od presvetoga Srca Jezušovoga zdravje pa mer krščanski. Na- dele njim naznanim, mi smo, hvala našemi Bogi, zdravi i vküp. Pa smo jako radi, ka Novine vdablamo pa je veselo čtemo pa nas veselijo te lepe reči Sloven- ske pa njim naznanimo: poslali smo njim 8 koron penez, naj si oni zemejo krej za Novine i za trüd, ovo pa ka ostane na po- moč naši Novin i Marijinih lis- tov. To že oni znajo, kak njim lepše pride. Darüvali smo pa: Koštric Jožef i Vinčec Matjaž z Bükovja, Lipič Anton z Žižkov, Tivadar Ivan z Gomilic. Mi smo sami edni let, tak nas je ‘Bog pomogeo, ka smo vsigdar vküp. Novoga njim ne vemo nikaj pi- sati, naj nam nikaj ne zamerijo, či smo njim malo poslali, tak njim želemo zdravje i vse dobro. Dokončamo pa ji prosimo, naj nam naznanijo, či dobijo v roke, mi pa Novine vsikdar v ponde- lek dobimo. Ostanemo Slovenci i Marijina deca, naj nas ona nikdar ne zapüsti. (Karto smo poslali širiteli Šerneki v Malo Polano, tam se javite za njo.) Mekiš Janoš, K. u. K. Res. Feldkanonen Regiment No. 58. Bolne 3. Feldpost320. — 19161. majuša 24. — Gospon plebanoš! Lepo nji dan pozdraviti ino njim dam na znanje, da smo več ne v Sarajevi. Zdaj pa mamo Feld- post 320. Z Sarajeve san njim tüdi peneza poslo 4 korone 60 filerov na Novine i na. edne evangeliomske knige. Či so mo- goči se mi je poslati te knige, bi najrajši meo. Či so že v roke dobil te peneze. Ka san njim z Albanije dvakrat dao na pošto, pa so mi seli nazaj prišli. (Karta poslana v Nuskovo p. Rogaševci.) Leta 1916. septembra 30. je prišla dopisnica, štero je pos- lao zgrablence, ki že ne meo časa, da bi se podpisao, lejko pride po njo. Glasi se etak: Va- ren bojdi Jezuš Kristuš. Vü imeni Jezušovom tak na kratci ščem naznaniti milostivnomi dühovniki, naj me naznanijo v Novine, ka sam septembra 25. zgrableni ino v levo roko plazerani ostanem z Bogom do videnja. Bokan Janoš, kuk Dejvitz spitál, Prag. — 1917. marcius 2. Vaien bojdi Jezuš Kristuš, tak začnem pisati k mojme častitomi gospodi te par reči, s šterimi srčno lepo dam pozdraviti ino na znanje dati, ja sam vala Bogi zdrav. Vütro 3, marca mo šo vö špitala kadri v Pilzen. Tečas naj ne pošilajo Novine, pokeč ne pošlen novoga atresa. Tak naj ostanejo z Bogom Gospod Vrednik. (Prosimo odgovora, od- kec je te Bakan, naj se nam javi, da njemi odpošlemo dopisnico.) Proračun sprejet. V našem parlamenti je z 181 glasi proračun za L 1939. apr. 1. — 1940. apr. 1. sprejeti. Govorilo je dosta poslancov tak od vladne strani kak od protine. Večinoma se je govorilo od re- šavanja hrvatskoga pitanja. Od strani protine je prav lepo go- voro od toga pitanja dr. Marko- vič Lazar, bivši minister. Njego- va prva žena je bila Hrvatica. Drüštva razpüščena v Austriji. V Austriji je obstojalo 115 jezero drüštev. Z med teh je dr- žava razpüstila 110 jezero i nji- hovo imanje zaplenila. Imanje so mela drüštva tresetijezero milijon dinarov. Te penez se je vložo največ v državne blagajne i na pomoč narodnosocialističnoj stranki. (Slovenec Štev. 50. a). Ljeninova dovica mrla. 27. febr. je mrla Nadejda Konstantinovna Krupska, dovica po Lenini, v 70 leti starosti. Za časa možovoga živlenja se je udeležavala vsega njegovoga po- litičnoga dela v bolševizmi i bila članica vrhovnoga sveta sovjet- ske republike. L. 1927. pa je prišla v zamero pri Stalini. Od toga časa je bila stalno zastra- žena v hiši, v šteroj je ostala do svoje smrti. Eden mladi človek je ho- do pred kratkim na Vogrsko. Pravijo, ka je tam pohajao lüdi, se predstavlao, celo, ka je bio sprejeti od samoga glavara ondotnoga kraja. Pra- vijo, ka je te človek poročao vse naokoli, kak se Madjari preganjajo v Prekmurji, celo je točno povedao gospode, ki te poseo izvršavlejo. Vo- grom v Prekmurji se strašne krivice godijo... Tak njim je prej pravo te gospodek. Po- ložaj Vogrov njim je tak straš- noga naslikao, ka Vogri sa- mi neso nazadnje vervali. Eden od preganjanih je tüdi te gospodek i kak vogrski narodni mantrnik bi rad tam slüžbo dobo. Če bi se nje- mi posrečilo dobiti slüžbo, te bi kak vojni begunec prek- skočo na Vogrsko... Pa si je premislo, ar so njemi na Vogrskom čedni lüdje povedali, ka je na Vo- grskom ne mogoče slüžbe dobiti, ar je tam itak preveč brezposelnih. Če bi pa kak vojni begunec odskočo, bi pa najprle mogo iti v Szombat- helji v koncentracijsko tabo- rišče na delo i potem .. Gospodek si je premislo i je ves bledi priküro domo i se doma lepo šeče. Lüdje pa pravijo, ka je vse mogoče na sveti! Ka pa Vi pravite, g. urednik ?... - 4 N O V I N E 12; marca 1939 Forjan Anton, Aulnois sous Laon. Prečastiti g. urednik! Po- šilamo vam pozdrave i se vam zahvalimo na rednom pošilanji listov. Zahvalimo se tüdi g. Cam- plini, da nas vsikdar obiščejo i drage vole pridejo, kama ji Že- lemo. Tak so prišli tüdi v Hosse, kde so zdali dva našiva rojaka. Od gostüvanja, ki se je vršilo v Hosse, vam bom nekaj napisao. Bilo je deževno jütro, kda sam seo na motor i se odpelao do naši Domajinčarov, da bi tam vzeli autobus i se vsi vküper pe- lali do našega mladoženca Maj- čija. Ali, žali Bog, da sam jaz ta prišeo, so se ovi že odpelali. Ka naj zdaj napravim? Dešč ide či duže bole, pot je zadosta du- ga, pa tüdi ne vem za ves, kde je naš Majči. Prišeo bi pa rad ta, ar sam znao, da prido g. Camplin, da si kaj pogučimo i očistimo naše düše. Napraviti sam mogeo 70 km. dugo pot namesto 35, samo telko je bila najmre ves, v štero sam bio na- menjeni, oddaljena od mojega kraja. Pripelao sam se že skoro ta. Pitao sam ednoga Francoza, če je še daleč i štero cesto moram vzeti. Pravi mi, da se moram nazaj pelati i po drügoj cesti iti. Bogao sam ga i se pelao nazaj, bio sam pa že ves moker i bi rad prišeo na mesto. V drügom mesti sam pitao, če mam še da- leč; pravijo mi, da še 20 km. Mislo sam si, da več ne pridem ta. Že sedem let sam v Franciji, pa se mi to še izda ne zgodilo. Več sam nikoga nej pitao, samo sam se pelao. Za 2 i pol vöre sam prišeo ta, ves moker i Pre- menjeni. Ovi so se smejali, jaz sam pa bio čemeren. — Tam je bilo že vse opleteno. Moje prvo pitanje je bilo, če so g. Camp- lin že prišli. Pravili so mi, da ešče nej. Ka mo delali, smo si gučali, mogoče jih pa nede. Jaz vzemem naprej svojo harmoniko i začnem igrati. Pribeži gospa i pravi: „Monsieur l abbé est venu ˮ. — G. dühovnik so prišli. Šli smo v cerkev, kde nas je že čakalo puno Francuzov. — Najprle je bilo zdavanje, zatem sv. meša i predga v našem i francoskon! jeziki. Komaj ob 1 vöri se je vse končalo. Nato smo šli na fermo, gospodje so nas med potjov sli- kali. Začeli smo z obedom. Sto je bio lepo okinčeni i pun gla- žov dobroga vina. Od velkoga veselja bi skoro pozabili moliti, ali eden se je zmislo. Poguča- vali smo si od naših nevol. Ana je pripovedavala, kak je edna ženska štela oditi od svojega moža, drüga je pa prosila 25 000 frankov na sodniji za edno reč, a dobila vrata. To so vse slabi glasi od naši lüdi, namesto da bi se lübili, se tožijo..— Hitro nam mine čas. G. Camplin nas Povabijo, da bi se sükali. Vsi smo bili veseli. Sükali smo se dvakrat pri stoli, ednok jaz na motori i ednok vsi vküper. Tüdi gospodara smo pozvali na ku- pico šampanjca, ar so bili jako prijazni i dobri. Kak če bi bili oča i mati, tak so radi meli sneho Deliko i mladoženca Maj- čija. Med tem smo spevali nekaj naših pesmi i tüdi polski smo spevali i muvili. — Hitro je pri- šla tista vöra, da so se g. Camp- lin ločili od nas. Vsem nam je bilo težko pri srci, kda so odišli. Ostali smo sami i se veselili do ranoga jütra, nato pa vsaki v svoj kraj. — G. urednik šče ed- nok pozdravlajo z menov: vas i celo Slovensko Krajino, Cankov- sko faro, ves Domajince i G. Lendavo Sneha i mladoženec, Pančor Leopold i žena, Fuks Marija, Ana i Agneška. Koncer Sidika, Armonvtlle. Prečastiti g. urednik! Vu imeni Jezuša i Marije vas pozdravlam iz te tužne krnjine i se vam zah- valim za vaš trüd, ka tak lepo skrbite za nas izseljence. Naj vam lübi Bog vse poplača i vas ohrani še vnoga leta. Naznanim vam, da sam mesto spremenila. Šče ednok vas pozdravlam, ravno tak svoje drage starše, rojstno ves Sühi vrej i celo Slovensko Krajino. Herci Franc i Ana, Pouk Olga, La Gruelle. Velečastiti g. urednik naših listov! Hvalen bodi Jezuš Kristuš, to je naš te prvi glas, šteroga pošlemo iz tüjine pred vas. Nadale vas vsi vküp lepo pozdravimo i vam Želemo, naj vas lübi Jezuš ohrani šče dugo let pri zdravji i pri živle- nji, ka te nas tolažili v etoj skvarjenoj tüjini. Mi tü ne vemo, kda je svetek, ar lüdje vsikdar delajo. Siromaški moški nejdejo v cerkev, nego samo bogaci, ki se z automobili pripelajo. Na vekše pa so same ženske i deca pri sv. meši. — Zdaj vas pa šče ednok vsi pozdravlamo. Po- zdrave pošilamo svojim dragim staršom i bratji, botrini krstnoj i fermanskoj, törjanskoj i bel- tinskoj fari. 80 kilometrov z biciklinom iz Belova na Severin. Lansko leto sem bio na se- zonskom deli v Nemčiji na ima- nji Belov, a moja sestra je bila na Severini. Bila sva v razdalji 80 kilometrov. Odločo sem se, da jo obiščem; prvič, ar sem šteo viditi, kak se tam naši de- lavci oponašajo; drugič, sem šteo viditi malo pokrajino. Edno so- boto dopoldne sem se podao na pot i to z biciklinom. Vozo sem hitro i lehko, ve biciklin ide kak po zraki, po lepoj asfaltiranoj cesti. Pred menov se razpestirajo lepi i veliki borovi lesovi, trav- niki i njive. Tam se pokaže čreda srn, tü jélen z krasnimi rogovi, daleč v lesi notri brülijo divje svinje. Na poli delajo pridno kmetje i delavci, tü orje traktor, šteri se süši že vüro daleč. Gda privozim kakših 20 kilometrov, pridem do marofa „Dam volokˮ. Kre ceste rastejo jablane i rav- no so bile jaboke zrele; gledam, štere bi si vtrgno, da si poga- sim žejo. Gda tak pregledüjem, zavozim v brešček, spadnem, a hitro se podani znova na pot. Vozim mimo velikih vesnic, a te so jako redke i skoro v vsakoj se nahaja fabrika. Nemci delajo v fabrikaj, zato njim menkajo polski delavci. Brez drügih ne- sreč srečno privozim na Severin. Pridem na marof, a doma na stanovanji naših delavcov ne naj- dem nikoga. Pitam te ednoga staroga Nemca, kde so Jugoslo- vanski delavci? Dobim za od- govor: „vsi so pri Kroni, tam je „Erntefestˮ. (Žetvena slavnost. Vr.) Te si mislim, no ha poti sem meo nesrečo, a tü bode sreča. Resan pridem k Kroni, tam so bili že zbrani naši de- lavci i Nemci z marofa. Tam je bilo jako veselo: igrala je god- ba, vse se je pilo i jelo brez- plačno, veselo je bilo vse. Večer se je prikazüvao film od vsega dela, kak so delali naši delavci, resan je bilo nekaj lepoga. Ma- rof Severin je jako veliki ino lepi, ma fabriko za šterko i evan- geličansko cerkvico, v šteroj je bio pri zdavanji sam minister Dr. Göbeels. Nahajao se je tam tüdi par dni sam Hitler. Marof je last Dr. Rootha. Naših delavcov je bilo tam 30, po večini iz tišinske i so- bočke fare. Tam so bile delavke stare največ okoli 20 let, a bile so vse poštene, za ka se more zahvaliti njihovomi paleri g. Gom- boc Štefani iz Borejec. Gomboc je paler vse hvale vreden, on ne dopüsto, da bi hodili Nemci na njihov stan; za svojimi delavci je pogledao pri vsakom stopaji. Na Severini sem ostao dva dni, g. Gomboc je jako prijazen bio z menov, prav lepo ga je veselilo, da sem ga obiskao. On mi je vse tam pokazao, vse Za- nimive stvari. Po preteki dva dni sam se vračao nazaj domo. V Severini je sijalo sunce, a kda privozim na pol poti, se od sevra začnejo zbirati megle i pri Meen- burgi začne dežüvati kak iz škafa. Prišo sam domo moker i blaten kak svinja. Vozo sem 80 kilometrov male 3 vüre. Večer sem mogeo našim delavcom vse na drobno pripovidavati ka sem vido i čüo. — Gider Joško, mlajši Navodila jugoslovenskim izseljencom v Franciji. 12) Navodila ob priliki ženitve i možitve, naših izseljencov. Da bi se naš izseljenec v Franciji mogeo oženiti s kakšov Jugoslovenov, zato je potrebno, da mata oba rojstni i krstni list. Zvün toga moreta oba meti po- trdilo svoje pristojne župnije, da sta samskiva. Rojstni i krstni list, odnosno omenjena potrdila, mo- rajo biti prestavljena na francoš- čine i potrjena od naših konzu- latnih oblasti. Tak prestavlene omenjene listine trbej izročiti pristojnoj občini (Maine), v šte- roj se bo vršilo zdavanje. Če je šteri dovec odnos- no dovica, mora zvün rojstno- ga i kratnoga lista izročiti na občini tüdi mrtveči list (služni- co) svojega prvejšega moža, od- nosno žene. Če je šteri mladoleten, mo- ra meti tüdi pismeno dovolenje svojih starišov, odnosno os- krbnika. Opomina se naše izseljence, da je v Franciji obvezno Civilno zdavanje na pristojnoj občini, vendar po božem zakoni poleg civilnoga zdavanja morajo opra- viti tüdi cerkveno po svojoj ve- roizpovedi, ar je v našoj državi v glavnom obvezen cerkveni zakon. Francoske občine ne zah- tevlejo vsikdar istih listin. Več- krat prosijo takzvani „certificat de coutumeˮ kak tüdi overitev vseh listin s strani francoskoga zvünešnjega ministerstva i vpis vseh listin na „Bureau d’ Enre- gistrement.ˮ Zato se priporoča našim izseljencom, da od pris- tojne francoske občine predhod- no prosijo seznam vseh listin, ki so potrebne za zdavanje i si potem te listine oskrbijo potom naših oblasti. Vino in sadjevec, prvovrstno, sortirano od 60 litrov naprej rozposilja: Posestvo „GRIČˮ pri Mariboru. Izseljenik iz Norda piše: Škodnik so nej naše vöre, nan pa nišče ne vör- je, kakše trplenje je v Nordi. Jes man 20 glav mare, vse sama, 9 krav za dojiti. Posteo trdo kak kamen. Strošek slab: do devete vöre zajtra nikaj, ka neven, če san na svejti, tak se mi v glavi vrti. Te pa dobio krüj s putron pa s kisilakon, mrzlo na te- šče. — Gda večer pride osem vöra, rok nemren gor zdignoti, kaj si mujla mojo trüdno glavo; te ča- kati na večerjo ob pou devetih, ka nevem sama za sebe. Oh vl lüblena mati moja, zakaj ste me rodili, ka preveč trpin... To so Škodnikova mesta; vsaki se toži: lačen san. Edna neve pisati; gospod njoj zgübo papire, ka si mesta nemre premeniti; joče kak malo dete, ka je preveč žmetno delo... Pošta. Kolmanko Alojz, Korovci. Spre- jeli 100 Din. za Ciglar Engelberta v Franciji in 72 Din za Kolmanko Te- rezijo v Nemčiji. Kolmanko Terezija ne mela lani nikšega duga v Nemčiji, vse je bilo plačano, zato smo 72 din. spisali na 1939.1. Meričnjak Terezija, St. Herblain. En kalendar za 1939. I. smo že poslali. Zdaj smo na prošnjo poslali drügoga. Gumilar Aleksander, Vidonci. Kak smo javili mate naprej plačano za 1. 1939. K tomi doplačate ešče telko, kak bo letošnji račun zneso. Horvat Franc, širiteo Novin, Bogo- jina. Gujtman Ana, Bogojina št. 167 ma pri zadrugi 24 din. Ferčak Ivan, á Semllly. Naslov spremenili. Hvala za pozdrave. Kous Franc, Gradišče. Spre- jeli 100 din, 14 din. na lansko, 50 din. na novo, kama naj ovo obračunamo? CENE. Penez: angleški fünt 255 din, grčki boni 37—38 din po drachmi. Ho- landski goldinar 28 din, amerikanski dolar 64.40 din, francoški frank 1.45 din, taljanska lira 2.30 din. V privatnom pro- meti se davajo vekše cene, za ameri- kanski dolar celo 50 din pa še više. Prodam posestvo 15—20 oralov. Sp. V e l o vlak 21, p. Moškanjci. Krasno posestvo na Štajari, 1 vöro od Hrašenskoga broda, poceni oda Vršič, Rožički Vrh, p. Sv. Jurij ob Ščavnici. Proda se en par dobrih ko n j ov, en konj i ena kobila v Lendavi na farofi. Ceplene trsje raznovrst- ne sorte se kupi ugodno pri FRANCU SERŠEN v VERŽEJU, banovinsko odobreni trsnici. Cena po dogovoru. Mlin, zidani, je naprodaji ob Ščav- nici. M. Miklovčič, p. Ivanjci. Lepe, zdrave sadne cepike dobite po nizkoj ceni küpiti v Gančani p. Beltinci pri MAUČEC IVANI Cepike so razküžene. Dobite jablani, grüške i slive razni Znani imenitni vrst. Cepike se odavlejo z dovoljenjom Kralevske banske uprave. Apno, cement, deske, cementne iz- delke i t. d., küpite najcenejše pri BRATINA ALOJZ, Križevci pri Ljutomeru. Slovenski delavci! Vsi v Franciji živeči Slovenci, za vse informacije glede potovaja v domovino se obrnite na edino jugos- lovensko agencije 18. rue de la Michodiére, PARIS II. Vozne karte po najnižjih cenah ! Menjamo denar po najboljšem kurza ! Dopisujemo v slovenščini! „PUTNIKˮ . Filovci... Filovci! Prijazna vas! Tvoja idila je draga mojemu srcu ... Nizke lesene koče s slam- natimi strehami se skrivajo med sadovnjaki, vrtovi in tratami. Poti, redkokdaj brez blata, se križajo v vsako smèr, da je že marsikateri tujec zašel in ni na- šel izhoda. Potok, ki teče zdaj tik vasi, zdaj skozi njo, se izgublja potem med travniki tiho in trüdno — kot spomin. Ob potoku, tam kjer se vas šele začenja, pri stari lipi, o kateri naši dedje trdijo, da je bila vedno taka, stoji že skoraj enó leto nova kapela. Bela, ka- kor mlada nevesta v svatovski obleki, dviguje ponosno svoj vi- soki zvonik v nebeske sinjine. Tipična prekmürska obces- tna vas! Lepo oblečeni gospod, ki se pelje z autom po bano- vinski cesti, opazi le belo visoko kapelo, a komaj vidne so med drevjem bele hiše, ki dremljejo v sanjajoči skrivnosti... Draga si mi, rojstna vas, in vedno lepa. Kakor urejena vojska, te čuvajo redovi vinske trte in ti sediš v vznožju zelenih gričev, kakor koklja, ki vali. Pisana koklja, ki snuje bogvekaj... Poznam tvoja hrepenenja, kakor poznam tvoj obraz, tebe, ki si me zvalila: tvoja hrepene- nja poznam in tvoje misli. Ti sama si se mi ovadila, ko sem te dobro pogledal. Ti si mislila, da se šalim; pa sem bil resen. Nasmejal sem se ti zato, ker se ti resnemu človeku ne ra- zodeneš. Smejal sem se ti prav v obraz in ti si mi zaupala in videl sem ti na dno srca. Dolgo te nisem videl. Zdaj me spet sprejemaš, spremenje- nega v obrazu in v mislih. Tako je pač tam zunaj: usoda lepe in seka krvave rane z neusmiljeno roko... Svet človeka spreobrne in ga vsega ovije v svoj stru- peni hlad. Potoval sem, se spremenil in se vrnil; ti si ostala — ista, draga mi rojstna vas! Spoznal sem te. Ostala, si vedno sanja- joča koklja ... Temni gozdovi in zeleni griči čuvajo nad teboj; vinske trte in med njimi bele kleti s sladkim vincem ti dajejo pogum in veselje. Hudobni ljudje pravijo, da spadaš med revolucijonarni ele- ment Prekmurja. Ti se jim prav prisrčno nasmeješ, kajti kdor ima količkaj občutijivo srce, te vzljubi ob prvem pogledu, in poštenjak sklene s teboj pri- jateljstvo. Ne brigaš se veliko za druge. Ti le piskre in vrče us- tvarjaš iz blata in ljudje prav radi pridejo k tebi, da ti zame- njajo tvoje blato s srebrom. Med tem se pa odkritosrčno igraš v paradižu svojih sanj. Toda tvoji cilji so previsoki in nedosegljivi. Prevelika sréča ni za tebe, draga vas; za tebe so le sanje. Kakor hitro vzdigneš glavo in pogledaš v „jasnine vedre“, že te udari usoda s trdo, krivič- no pestjo — ti pa zadremlješ, da spet zahrepeniš po nedose- gijivih ciljih. Pokopališče tam pod goz- dom nad tabo süši tvoja hrepe- nenja in potok tvoj jih skrbno raznaša v daljine, tiho in trüdno — kot spomine... DAVOR. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.