Poštnina phčsna pri pošti U3 GUSM 96ČK LUKOVKA Januar 2003, letnik 5, številka 1 Rotoujač 6, decembra 2002 v Šentvidu pri Lukovici Praznovanje dneva samostojnosti Knjižnica Domžale Ljubljanska 1230 Domžale inofica ljudi prisostvuje blagoslovu konj v cerkvi sv. Vida v Šentvidu Foto; Danilo Kastdk Ze dvanajstič praznujemo dan samostojnosti Republike Slovenije. Se vedno se radi spominjamo tistega dne, ko smo se llovenci z odločnim ZA za samostojno lovenijo na plebiscitu enotno odločili. V ientvidu pri Lukovici pa je na ta dan še 'osebno slovesno, saj se na ta dan praznuje udi god sv. Štefana. Čez dve leti bo 700-let-lica prve omembe cerkve sv. Vida v ientvidu. Na stranskem oltarju je podoba erkvenega mučenika sv. Štefana, ki je bil že V davnini zaščitnik domaČih živali. Tako so se tu ustavljali furmani in se priporočali sv. Štefanu za varno pot. Na Štefanovo nedeljo pa so kmetje vsako leto prišli od blizu in daleč, da blagoslovijo živino, saj jim bo sv. Štefan varoval živino v hlevu in na poti. Ho sv. Štefana je po ljudskem izročilu potrebno poravnati tudi vse dolgove iz minulega leta. To izročilo se ohranja med ljudmi v naših krajih še dandanes. Nadaljevanje na 11. sirani IUUII ItllllUl/l . Novu Godbe Lukovica Godba Lukovica je v petek, 27. decembra, v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici organizirala tretji tradicionalni novoletni koncert, katerega ponovitev smo lahko slišali tudi po novem letu, ]. januarja, v prenovljeni dvorani Kulturnega doma A. Martina Slomška v Šentvidu. Priljubljenost in pripadnost godbi je bila videna že pred pričetkom koncertov, saj sta bili obe dvo-tani polni do zadnjega kotička. Godbeniki so občinstvo najprej ogreli s koračnico Vinka Štrucla Po dunajski cesti. Sledila je predstavitev novih članov godbe, ki so prišli iz vrst glasbene šole: na trobenti Marko Juteršek, Matej Avbelj in Tadej Bogataj, na flavti Anamarija Avbelj in na tolkalih Toma: Avbelj. Deležni smo hili tudi tnane-kenskega vložka s predstavitvijo lani ukrojenih novih oblek rdeče črne kombinacije s klobuki. Že pred glavnim delom koncerta smo lahko izvedeli, kje vse so letos nastopili in kako so razširili repertoar. Sedaj igrajo, poleg značilnih koračnic, tudi mnoge druge zabavne skladbe. Kasneje smo se prepustili nežnim ritmom glasbe iz svetovno znanega filma Titanik. Skladba My heart will go on, s solistko SenCO Avbelj na saksofonu, je segla do srca. Nadaljevanje na 10. strani Novoletni leloh pod Limbarsko goro Foto: Danilo Kastclic IZ VSEBINE Beseda župana 3 Gost meseca: Stanislava Stopar 4 Svetniki in predsedniki KS 6-9 Mizarstvo Stupica 13 Brezposelnost v občini 23-24 Gorski kolesar Boštjan Volf 25 Običaji 29 2 AKTUALNO Rokounjcič Spoštovani bralci! Preživeli smo praznike ob prelomu leta. Kako smo jih doživljali, ve najbolje vsak zase. Vseh želja si verjetno nismo izpolnili, smo pa gotovo našli nekaj zase, morda kakšno lepo misel, nekaj besed o zdravju in sreči, kar nekaterim kar veliko pomeni. Razveselili smo se snežne odeje in nekoliko manj mraza, ki je v naše kraje prišel malce prepozno - še več bi bil vreden pogled na pravo zimsko naravo že v božičnem času. Na naravo se, žal, ne da, vplivati, saj je samovoljna, zato nič čudnega, da je v novoletnem času na Prevojah krasilo Jakčevo hišo razcvetelo grmičevje. Ob prebiranju naših in vaših člankov, spoštovani bralci, si boste ustvarili vtis, kako široka in globoka je vez med ljudmi, ki nas povezuje, še toliko bolj v prazničnih dneh. Novoletni koncert domače godbe nas je zares navdušil in glede na njihovo ubranost si kar ne moremo misliti, da bodo godbeniki sredi letošnje pomladi praznovali šele petletnico skupnega igranja. Mnoga srečanja povezana s prazničnim vzdušjem v člankih razkrivajo veliko lepega, zanimivega in tudi poučnega. Bistvo vsega, kar je bilo dohrega v preteklosti, velja nadaljevati, shraniti v trajen spomin in iskati nove poti in izzive, s katerimi se moramo neprenehoma prilagajati sodobnemu, hitremu načinu življenja. Kar nekaj dogodkov ob prelomu leta govori o delu, ki je bilo realizirano na nivoju naše občine ali je poseglo tudi na druga področja. Vsekakor je to priložnost, da se vprašamo, kje v resnici smo in kam plovemo. Upam, da so informacije dovolj jasne in izčrpne. K temu odslej pripomore tudi župan s svojimi uvodniki. Soočenje mnenj in način pisanja mnogih posameznikov glasilu daje veliko prednost pred tistimi, ki jih napiše en sam avtot. Uredništvu je bilo predlagano, naj bo naše lokalno glasilo bolj pregledno glede vabil in obvestil. Potrudili se bomo, da jih bomo odslej objavljali v celoti na drugi strani. Včasih pa je le-teh preveč za eno stran. V tem primeru naš tehnični oblikovalec poskuša zapolniti posamezne kotičke v glasilu z obvestili ali oglasi, ki jih sicer ni mogoče zapolniti z drugim besedilom ali s fotografijami. Veseli bomo še kakšnih vaših predlogov. Med drugim želimo predstaviti zanimive osebnosti iz naše občine iz kulturnega, gospodarskega, političnega in tudi vsakdanjega socialnega življenja. Predstavili bi radi rudi tiste, ki so se morda iz naših krajev izselili, pa so za nas še vedno zanimivi. Obračamo se na vas, da nam posredujete predloge za predstavitev posameznikov ali tudi zaključenih skupin. Po elektronski pošti ali osebno nam posredujte tudi druge ideje za pisanje, ki ga pogrešale. Rok za oddajo člankov v februarju je 7. februar. Prosimo, da članke, če se le da, oddate na disketah ali jih pošljete po elektronski pošti na e-mail, ki ga najdete v kolofonu na predzadnji strani Rokovnjača. Računalniške diskete vam bomo vrnili osebno ali po pošti. Bliža se februar - mesec kulture. Zopet bo priložnost, da se bo ponovilo kolesje kulturnih dogodkov, a vselej na drugačen način. Ne zamudimo jih! «6 Marta Lavrič, glavna in odgovorna urednica Obvestilo Društva upokojencev Lukovica Prosimo vse člane Društva upokojencev Lukovica, ki še niso poravnali članarine za leto 2003, naj to storijo do 31.3. 2003 v pisarni društva ob četrtkih od 1 5. do 1 7. ute. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, ki so nam z veseljem priskočili na pomoč pri organizaciji silvestrskega srečanja, in sicer Benotoursu Ljubljana, BS Tehniku Domžale, MR MACOM Lukovica, Trgovini CERAR Lukovica, Trgovini DOMINO Lukovica, Frizerstvu JOŽI Videm, Gostilni BEVC Lukovica in Gostilni FRAU Krašce. Društvo upokojencev Lukovica je pripravilo voščilo ob novem letu in termine za pobiranje članarine že za decembrsko številko Rokovnjača, ki je na žalost pri tehničnem oblikovanju glasila izpadlo, zato se Uredniški odbor za izpad opravičuje, Društvu upokojencev Lukovica pa v tem letu želi veliko lepih trenutkov na njihovih izletih in v osebnem življenju. Občina Lukovica Vas ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika, 8. februarja, VABI na osrednjo kulturno prireditev, ki ho v petek, 7. februarja 2003, ob 20.00 uri, v Kulturnem domu Tanka Kersnika v Lukovici. Pridite in skupaj z nami počastite praznik slovenske kulture! VABILO Društvo podeželskih žena Lukovica vabi vse žene in dekleta, da se udeležijo že tradicionalnega OBČNEGA ZBORA društva, ki bo v soboto, 8. februarja 2003, ob 9.30 v gostilni pri Furmanu v Lukovici. Vsake nove članice bomo zelo vesele, zato lepo vabljene. Vabljeni na literarni večer Osnovna šola Janka Kersnika Brdo vabi na predvečer slovenskega kulturnega praznika na literarni večer z umetnico ZVEZDANO MAJHEN. Prisluhnili hoste lahko tudi učencem Glasbene šole Domžale in si ogledali likovne izdelke otrok. Prireditev bo v petek, 7. februarja, ob 18.00 uri na spodnjem hodniku šole. Vabljeni! Beseda župana Občine Lukovica Tudi v novem letu nadaljnji razvoj občine Vstopili smo v novo leto 2003. Kot ponavadi smo si ob vstopu vanj zaželeli veliko lepega s prijaznimi besedami in čestitkami. Dovolite, da se vam ob tej priložnosti še enkrat zahvalim za veliko množico čestitk, ki sem jih prejel. Zal, pa se je delo na občinski upravi pričelo z žalostno novico. Med prazniki je zastalo srce našemu sodelavcu Vladu Nadju. Začeti z delom, ta prvi dan službe v novem letu, brez človeka, ki je bil šest let v bližini, ni lahko in na občini ni bilo pravega vzdušja, ki je običajno za dan po praznikih. Sočustvoval sem, ker sem tudi sam dobro poznal Vlada, ker je bilo prijetno biti v njegovi bližini. Bil je dober človek. Naj počiva v miru, v Vojvodini, svoji rodni deželi, iz katere je prišel k nam iskat srečo. Življenje pa gre naprej in tako tudi naša občina. Ta trenutek se zbirajo in oddajajo predlogi za člane odborov občinskega sveta, ki jih ho na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obravnaval in imenoval Občinski svet Občine Lukovica na seji, predvidoma 27. januarja 2003. Odbori Občinskega sveta Občine Lukovica bodo: Odbor za finance, Odbor za družbene in društvene dejavnosti, Odbor za komunalne dejavnosti, prostorsko planiranje in okolje, Odbor za gospodarstvo, Odbor za razvojne programe občine in regionalni razvoj, Odbor za občinska priznanja, proslave in prireditve. Občinskemu svetu bom moral predlagati tudi podžupana. V skladu z zakonom morata biti to člana Občinskega sveta. Želel bi, da bo moja odločitev glede podžupanov, ki naj hi ju potrdil Občinski svet Občine Lukovica, v dobro delu občinske uprave in v dobro delu občine. Želim, da bi bila oba podžupana, ne glede na politično pripadnost ali usmeritev, zavezana razvoju občine in v pomoč pri iskanju gospodarskih potencialov in finančnih virov za nadaljnji razvoj. V januarju bom po potrebi s strokovnjaki posameznih področij oblikoval tudi "županove" komisije, ki mi bodo pomagale pri odločitvah in razvojnih usmeritvah na posameznih področjih. Tu je posebno pomembna pravilna usmeritev v gospodarski razvoj in v razvoj kmetijstva. Zavedati se namreč moramo, da je naša občina gospodarsko nerazvita, tla je glavni začetni in dosedanji vir priročnih sredstev pretežno "negospodarski". Tu smo pridobival i sredstva od spremembe namembnosti zemljišč Matej Kotnik ob gradnji avtoceste, kamnoloma, vašega prispevka za telefonijo in podobno. Pri tem se je veliko vlagalo v infrastrukturo, ki je bila pred nastankom Občine Lukovica v nezavidljivem stanju in skrajno nerazvita. Danes, žal, ta sredstva ne bodo več prihodek občinskega proračuna, zato se bomo (po mojem mnenju že kar pozno), morali opreti na lastne sile in lastne finančne vite. Pri gospodarskem zagonu nimam v mislih velikih industrijskih projektov ampak razvoj obrti, katere usmeritve bi določala tudi Komisija za obrt in Odbor za gospodarstvo. Razvoj teh potencialov do njihovega polnega zagona pa ho po mojem mnenju trajal okoli 10 let. O članih odborov in komisij ter o pristojnosti teh organov bo, tako želim, pisal tudi Rokovnjač, da bi se vsi občani seznanili z življenjem in delom svoje občine. Ustanovljena je že Komisija za avtocesto, ki bo s strani Občine Lukovica spremljala potek gradnje avtoceste in obravnavala pripombe o vplivih na okolje po izgradnji avtoceste. Kot župan sem oh izvolitvi prejel preko 100 čestitk, osebno pa so mi čestitali tudi nekateri pomembni predstavniki političnega življenja; kot prvi Lojze Peterle s soprogo, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But, Peter Vrisk - predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice in drugi. 9. januarja sem sprejel na obisk in pogovor duhovnike rimokatoličke cerkve v naši občini Andreja Sveteta, Antona Potokarja, Jožeta Vrtovška in Draga Markuša. Pogovarjali smo se o delu in načrtih občine in župnij na drugi strani. Pogovarjali smo se še o problemih, s katerimi se srečujemo ob delu z ljudmi in pa o varstvu kulturne dediščine, za katero smo vsi soi idgovorni. Glede na to da vlada v objektu v Lukovici 46, kjer je občinska uprava, velika prostorska stiska in so pogoji za delo uprave neustrezni, kjer tudi sam nimam pisarne in ker sem človek, ki želim resno delati in enako zahtevam tudi od uslužbencev uprave, Stno iskali prostor v bližini, s katerim hi začasno rešili prostorsko stisko. Sam sem predlagal, da hi za del občinske uprave začasno uporabili prostor nad vrtcem na Prevojah, vendar se je za sprejemljivejšo možnost pokazala ureditev' prostorov v stavbi KS Prevoje v Šentvidu. Po ogledu in izračunih smo ugotovili, da je ta možnost ugodnejša. O predlogu smo se pogovorili ludi s Svetom KS Prevoje, ki se je s posegom in začasno selitvijo strinjal. Tako bomo do sredine februarja rešili tudi to prostorsko stisko, v Šentvidu pa uredili prostote v 1. nadstropju, ki jih bomo kasneje namenili KS in društvom (ŠD Oni graben). Spodnji prostori pa se bodo preuredili v knjižnico. Tu bi bile na voljo vse knjige, ki so last Občine Lukovica (cea. 6000 knjig) in so danes skladiščene v Domžalah ter v tamkajšnji matični knjižnici niso na izposojo, se pa menjajo v Bibliohusu, ki knjige približa vam, dragi bralci, po vaših vaseh. Bihliobus bo tudi v prihodnje še opravljal svojo nalogo, vse knjige pa bodo tako prišle "domov". O knjižnici homo več še pisali v našem glasilu. 1. marca se bosta odprla še dva oddelka vrtca na Prevojah, kar je hkrati že prostorska rešitev dela "devetletke", kakor je sklenil še stari občinski svet. Mesec februar sije v luči kulturnega praznika, 8. februarja, v dejavnostih slovenske vrhunske m ljubiteljske kulture kot plemenit duh narodne istovetnosti. Moč slovenskega duha se odraža na številnih podeželskih odrih kot manifestacija slovenske besede in trdoživosti naroda. Zapisana je v plemenitih bojih in drznih sanjah številnih narodov, ki so s Prešernovim duhom preživeli vzpone in padce zgodovinskih vrtincev. Prešeren je naša orientacija in zvezda stalnica na nebu evropske kulture. Naj vsako leto zašije z novim plamenom naše nacionalne zavesti in pripadnosti. V naši občini vsako leto zaznamujemo ta praznik kulture, zato upam, da tudi letos naš Kulturni dom ne bo prazen. Dragi občani, iskreno vabljeni na osrednjo prireditev, ki bo v petek, 7. februarja 2003, ob 20.00 uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. A Matej Kotnik, župan Občine Lukavica GOST MESECA RokOUIljCIČ Pogovor s Stanislave) Stopar - poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije Najprej človek, šele potem političarka Stanislava Stopar je gotovo ena tistih žensk, ki ne glede na predanost mnogim vlogam v svojem dosedanjem življenju, pogumno zre v prihodnost, se aktivno angažira v slovenskem javnem političnem življenju kot poslanka v Državnem zboru RS od leta 1999 in pri tem želi ostati ženska, ki zna umirjeno prisluhniti in realno oceniti mnenja. Aktivno je vključena tudi v lokalni politiki v domačem okolju, saj je kot svetnica v Občinskem svetu Občine Lukovica izvoljena že v tretjem mandatu. Poznamo jo kot dolgoletno učiteljico na OS Janka Kersnika na Brdu, kjer je poučevala triindvajset let, od tega celih dvaindvajset let prve razrede, štirinajst let pa je bila ravnateljica. Ker je domačinka, saj so njena rojstna vas Rafolče, v Lukovico se je priselila leta 1967, dobro pozna potrebe naše občine. S svojim znanjem in izkušnjami je gotovo osebnost, ki lahko bistveno pripomore k razvoju občine kot take. Prisluhnimo njenim mislim, ki jih razkriva v tem pogovoru. Kako ste prišli v politiko? Koliko časa ste že poslanka v slovenskem državnem zboru? "Pot v politiko me je zanesla kmalu po 70-ih letih z delom v delegatskem sistemu, samoupravnih interesnih skupnostih in kasneje v skupščini zdravstvenega zavarovanja Slovenije. Pri poklicnem delu mi je bilo pomembno, da poznam širšo problematiko življenja ljudi, zato sem morda prav v politiki iskala možnosti sodelovanja in soodločanja. Kot poslanka v državnem zboru sem zaposlena od 1. 1999 dalje, ko sem bila izvoljena v občinah Lukovica, Moravče in Domžale." Kako bi opisali sebe in svoje politično delovanje? Kakšen je vaš odnos do lastnosti, kot so odgovornost, strpnost, pogum in dostojanstvo? "Sem članica največje poslanske skupine, tj. poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije (LDS). Sodelujem v Odboru za finance in monetarno politiko, Odboru za gospodarstvo in Odboru za delo, družino in socialo. Že v poslanski skupini začnemo z obravnavo zakonov, med katero mnogokrat pride do bitk mnenj in argumentov. Gre za razgibane politične trenutke, ki se končajo na plenarnem zasedanju v državnem zboru. Svoje delo sprejemam odgovorno. Spoštujem pravico vsakega posameznika do lastnega mnenja. Mislim, da znam umirjeno prisluhniti in real- Delo v Državnem zboru no oceniti mnenja, s katerimi se včasih ne strinjam. Moje dostojanstvo pa označuje to, da sem najprej človek, šele potem političarka." Slovenska politika je dokaj "pusta", če izvzamemo nekaj žensk, ki zasedajo le redka mesta v našem parlamentu. Se vam zdi, da ste kot ženska dovolj upoštevani? "Državni zbor je junija 2002 sprejel Zakon o enakih možnostih žensk in moških, ki ga je pripravil Urad za enake možnosti. To je krovni zakon, ki določa skupne temelje za izboljšanje položaja žensk in ustvarjanje enakih možnosti žensk in moških na po-litičnem in drugih področjih družbenega življenja. Ce želimo doseči, da ho v politiki več žensk, jih morajo stranke čim več uvrstiti na kandidatne liste na tista mesta, kjer hodo izvoljene. Navkljub pogostim razpravam o enakosti menim, da sem kot ženska dovolj upoštevana." Kot dolgoletna pedagoška delavka, več let tudi ravnateljica, imate dober vpogled v širše pedagoško in izobraževalno delo. Ali imate občutek, da lahko vplivate na ustvarjanje politike izobraževanja? "Res je, dobro poznavanje področja izobraževanja mi omogoča tvorno sodelovanje na področju osnovnošolske in predšolske vzgoje. Dejstvo je, da je prenova šolstva možna le ob trajnem in načrtnem zagotavljanju proračunskih sredstev in dodatnih virov, ki jih je zagotavljal t.i. Zakon o šolskem tolarju. Veliko energije smo vložili v sprejem Zakona o razvojnih programih v vzgoji in izobraževanju, ki omogoča nadaljevanje projekta "Šolski tolar" in ga razširja v "Tolar za znanje". Ta prinaša dodatna sredstva za raziskovalno delo in pedagoško opremo, dodatno izobraževanje odraslih in vseživljcnjsko učenje. Naj omenim še Zakon o kulturnem tolarju, ki tudi naši občini zagotavlja kar nekaj denarja za obnovo kul-h in sakralnih spomenikov." (jovorilo se je, da se bo v srednje šole uvedel pouk verstva in etike. Kako da se na tem področju nič ne premakne z mrtve točke? "Slovenija se je odločila za laično javno šolstvo, kar je vključeno tudi v njeno ustavno in zakonsko ureditev. O predlogu za pouk verstva in etike se je sicer veliko govorilo za osnovne šole, ne poznam pa ideje o tem predmetu za srednje šole." Bistvena za delovanje parlamenta je dobro delovanje opozicije, ki predstavlja neke vrste kontrolni element v državi. Ali se vam zdi, da je opozicija v slovenskem parlamentu dovolj močna, da bi izvajala to pomembno funkcijo? "Da, naloga konstruktivne opozicije v parlamentarnem sistemu je, da opozarja, nadzira in kritizira dogajanja v zboru. Parlamentarno večino opozarja na nedoslednosti in napake in jo sili k skrbnejšemu delu. Menim, da naša opozicija svoje vloge še ne sprejema kot take. Ne odobravam npr. njihovih pogostih zahtev po raznih referendumih, ker sem prepričana, da bi jih lažje reševali z dogovori in tako prihranili marsikateri tolar davkoplačevalcev za pametnejše projekte. Ne bi torej govorila o moči opozicije, ampak 0 kakovosti njihovega delovanja." Kako komentirate izide lokalnih volitev v naši občini? Se vam zdi, da so stranke na lokalnih volitvah zatajile, ker so volivci največ glasov dali neodvisni listi? "Vsaka stranka je gotovo že opravila analizo volitev in poiskala razloge za lasten rezultat. V LDS so rezultati zelo dobri, saj število članov kljub prihodu neodvisnih list ostaja nespremenjeno. Osebno me je motila prevelika samohvala stranke NSi, saj so si pripisali uspehe prejšnjih mandatov, ostale stranke pa potisnili v nič. Menim, da so za uspešne projekte zaslužne vse stranke v dotedanjih občinskih svetih in mnogi posamezniki. Prisluhniti je potrebno tudi tistim, ki radi kritizirajo ali so večno nezadovoljni. Tega stranka, ki je imela oblast kar 8 let, ni strorila." Rokounjač aktualno Naša občina je po bruto nacionalnem dohodku na prebivalca "bolj na repu" v Sloveniji. Kje vidite naše razvojne možnosti? "Občina Lukovica je prizadevanja za prijaznejšo prihodnost usmerila tudi v pripravo razvojnih programov. Naravne danosti dajejo prednost razvoju turizma, kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi in obrtništva. Tudi prednosti novozgrajene avtoceste morajo pritegniti pozornost obiskovalcev. Nujno se moramo potruditi z ureditvijo središča Lukovice, v katerem bi bilo potrebno ponuditi storitvene dejavnosti z drobno obrtjo in turističnimi storitvami." Kako bi občanom pojasnili, na kakšen način naj vam, svoji poslanki, posredujejo svoje predloge o reševanju posameznih problemov? "Občani se s posameznimi problemi kar precej obračajo name. Posamezniki me vedno lahko pokličejo na domači telefon fn se po potrebi dogovorijo za razgovor. Vsak drugi ponedeljek v mesecu pa obiščem še moravski konec. Vsi se lahko name obrnejo tudi po e-pošti: Stanislava.stopar(?'dz-rs.si. Doslej sem uspešno posredovala pri organizaciji razgovorov s predstavniki ministrstev in celo ministrov z občani, ki jih je tako ali drugače zadevala gradnja avtoceste. Uspešna so bila tudi prepričevanja na ministrstvih, ko je bilo potrebno pridobiti finančna sredstva." /i Marta LatTič Stališče Urada za organizacijo in razvoj uprave pri Ministrstvu za notranje zadeve Prenos državnih pristojnosti na občine Koordinacijski sosvet Upravne enote Domžale, ki ga predstavljajo župani občin na njenem območju, je v mesecu septembru 2002 na 1. seji izpostavil več zadev, ki so v tem trenutku v pristojnosti države, a hi jih želele opravljati občine same. Zahteve oziroma pobude so bile posredovane Ministrstvu za notranje zadeve - Uradu za upravne notranje zadeve in Uradu za organizacijo in razvoj uprave. Le-ta je posredoval stališča k posameznim pobudam, kar želimo v nadaljevanju obširneje predstaviti. Organiziranje Izpostav upravne enote oziroma prenos državnih pristojnosti na občine Zupani občin želijo, da bi občani lahko uredili določene zadeve na občini, ki je vsakemu bližja kot domžalska Upravna enota. Najpogostejša vprašanja občanov se namreč nanašajo na urejanje osebnih dokumentov in izpiskov iz matičnih knjig, saj se mnogi čudijo, da Občina Domžale tO Lahko dela, ostale občine (pravne naslednice bivše skupne Občine Domžale) pa ne. Resnica je seveda povsem drugačna. Nobena lokalna skupnost ne more voditi postopkov in izdajati osebnih dokumentov in izpiskov iz matičnih knjig, saj zakon za ta upravna dejanja pristojnost daje le upravnim enotam. Ker pa ima Upravna enota Domžale sedež tudi v prostorih Občine Domžale, mnogi občani menijo, tla gredo zadeve urejat na domžalsko Občino. Res pa je, da imajo nekatere lokalne skupnosti po dogovoru z upravno enoto na svojem območju organizirane tudi izpostave upravnih enot, in sicer v obliki krajevnih uradov, kjer zagotavljajo izpiske iz matičnih knjig. Na informatiziranih krajevnih uradih pa izdajajo tudi osebne izkaznice in potne liste, medtem ko je registracija motornih vozil vezana na tehnični pregled in je tako možna le pri pooblaščenih organizacijah in pri upravnih enotah. Odločitev o morebitnem prenosu državnih pristojnosti na lokalne skupnosti je povezana tudi z Zakonom o pokrajinah, ki predvideva prenos nekaterih pristojnosti. Glede na podano stališče hi bilo tudi na območju Občine Lukovica možno organizirati krajevni urad upravne enote, seveda v dogovoru z domžalsko upravno enoto, ki deluje na področju naše občine. Grbi občin na registrskih tablicah motornih vozil Zupani so že večkrat predlagali, da bi občani imeli na registrskih tablicah grb občine, v kateri imajo stalno prebivališče. Zal pa tudi registracija motornih vozil sodi v državno pristojnost, poleg tega Ministrstvo za notranje zadeve opozarja tudi na stroškovni vidik takšne spremembe. Menijo namreč, da bi to pomenilo izredno razdrobljeno proizvodnjo tablic in s tem močno povečanje stroškov države (povečan strošek proizvodnje in drastično povečane zaloge) in občanov (vsaka sprememba prebivališča izven občine bi pomenila za občana obvezo, da spremeni tudi registrsko tablico). Enotnost obrazcev za vloge državljanov Ker so postopki za začetek upravnih postopkov različni oziroma jih vodijo hodisi organi Upravnih enot hodisi organi lokalnih skupnosti, je obrazcev za vložitev posameznih vlog občanov izredno veliko. Gre za poenotenje obrazcev, ki s področnimi predpisi niso predpisani, temveč so izdelani v pomoč strankam in uradnim osebam za lažje uveljavljanje zahtevkov strank. Nekateri obrazci so bili v preteklem letu že izdelani (na področju okolja in prostora, kmetijstva, upravnih notranjih zadev), nekatere pa ho potrebno uskladiti še s spremembo Zakona o splošnem upravnem postopku, ki glede vprašanja prilog vlogam določajo, da mora organ v času postopka sam pridobivati podatke iz uradnih evidenc, ki jih vodijo drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil. A Mojca S. Informacija o porabi rentnih sredstev v KS Lukovica V zadnjem času je bilo s strani KS zastav- obdobju, v letih 1999-2002. Menim, da imajo I jenih več vprašanj o pridobivanju in porabi vsi krajani KS Lukovica, ne samo naselja sredstev v prejšnjem štiriletnem mandatnem Lukovica, pravico izvedeti, koliko denarja Leto Začetno stanje Prihodki Odhodki Končno stanje 1999 1.422.352,72 7.327.052,60 2.572.603,74 6.176.801,59 2000 6.176.801,59 26.702.744,66 9.585.148,00 23.294.398,25 2001 23.294.398,25 14.575.727,15 30.978.642,87 6.891.482,53 2002 6.891.482,53 42.941.032,17 48.599.372,53 1.233.142,17 smo porabili iz rente - kamnolom in kako je bil le-ta porabljen. Zato v nadaljevanju posredujem okvirno finančno poročilo. Podrobnejše poročilo za vsa štiri leta je v času uradnih ur na voljo na sedežu Krajevne skupnosti Lukovica. t* Stanislav Smrkol, predsednik KS Lukovica Predstavljamo 14 svetnikov in 8 predsednikov krajevnih skupnosti v Občini Lukovica Cas za razmislek in pogled v prihodnost Lokalne volitve so za nami. Izbirali smo in izbrali. Štirinajst svetnikov in osem predsednikov krajevnih skupnosti v Občini Lukovica bo odslej soodločalo o pomembnih vprašanjih, ki bodo na tehtnici v naslednjem štiriletnem mandatu vse do naslednjih lokalnih volitev leta 2006. S svojimi odločitvami bodo vplivali na življenje občanov in nadaljnji razvoj naše občine. Pozorno preberite, kako so se posamezniki predstavili članom uredniškega odbora z mnenji, kako ocenjujejo svoje bivalno okolje, na katerih področjih si bodo najbolj prizadevali za napredek in razvoj kraja in še o čem. Vsekakor jim želimo zares veliko usklajenih delovnih uspehov v dobro naši občini. Srečno torej v naslednjih štirih letih! A Marta Lavrič (Z novimi svetniki in predsedniki krajevnih skupnosti so se pogovarjali: Milena Bradač, Zinka Meden, Marta Lavrič, Marko Cerar, Danilo Kastelic in Grega Zdovc.) TOMAŽ URBANIJA, svetnik v 1. mandatu Po poklicu je strojni tehnik, zaposlen v samostojnem podjetništvu v Zirovšah pri Krašnji, kjer tudi živi. Je predsednik Slovenske ljudske stranke (SLS) v Občini Lukovica, ki ga je tudi kandidirala za svetnika. Pravi, da je edini kandidat, imenovan za svetnika i; SLS. Povprašala sem ga po mnenju o okolju, v katerem živi in ker je član SLS, kako ocenjuje razvoj kmetijstva v naši občini. "Vsak ima svoj domači kraj najraje," je njegovo mnenje, zato želi kot svetnik vplivati, da bi se občina razvijala kar se da enakomerno in pri tem ne hi pozabila manjših, obrobnih vasi. Po njegovem mnenju ljudje premalo cenijo vsak košček zemlje v naši občini, saj je še vedno preveč tistih, ki zapuščajo zemljo in se selijo v dolino. Sicer pa meni, da občina nima velike perspektive v kmetijstvu. Le redki posamezniki se preživljajo izključno s kmetijsko dejavnostjo. Kmetijstvo je potrebno usmerjati načrtno, svetovati, v kaj naj se ljudje usmerijo in jim pomagati predvsem z dobrimi nasveti. Tomaž pravi, da bo treba več sodelovanja občine z državo tudi na tem področju, saj smo na to doslej pozabljali. Prizadeval si bo za gospodaren izkoristek avtoceste, od katere naj bi imeli občani čim več koristi. TOMAŽ ANDREJKA, | svetnik v 1. mandatu Tomaž Andrejka je bil rojen 22. 11. 1957 v Ljubljani. Ze devetnajsto leto živi v Rafol-čah, kjer sta si z ženo sezidala hišo. Pred tem je s starši živel v Lukovici. Rafolče, pravi, so prijetna, mirna vas, ravno prav odmaknjena od glavnih prometnih povezav. "Čeprav je kraj sedež krajevne skupnosti nima niti trgovine niti gostilne, vas pa se počasi spreminja." V preteklih letih so zgradili nov vodovod, konec lanskega leta pa začeli z izgradnjo kanalizacije. Upa, da jim ho s pomočjo Občine Lukovica kmalu uspelo končati to pomembno in drago investicijo. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist. Dela na Davčni upravi Republike Slovenije, kjer na glavnem uradu kot vodja oddelka pokriva področje kontrole. Kot občinski svetnik bo po svojih najboljših močeh prispeval k napredku občine na vseh področjih. Zavzemal se bo za aktivno vključevanje vseh, ki želijo in lahko kakorkoli prispevajo, da bo občina nudila prijetno in ustvarjalno okolje vsem občanom. GREGOR ZDOVC, svetnik v 1. mandatu Rojen sem bil 6. 5. 1974 v Ljubljani. Do svojega 13. leta sem živel v Domžalah, potem pa smo sc preselili v novozgrajeno hišo v Rafolčah. Tako sedaj že lahko rečem, da sem Rafolčan, saj že več kot polovico življenja živim tu. Kraj je ravno prav odmaknjen od mestnega vrveža in mu je hkrati Nizu. In če bi izbiral kraj svojega bivališča, bi ostal kar tu. Trenutno se trudim, da bi na noge postavil podjetje, ki se ukvarja z projektiranjem in distribucijo arhitekturne razsvetljave. Težko bi se opredelil in dal prednost kateri izmed nalog, ki naj bi nas čakale v prihodnos- ti, saj sem šele začel. Vendar bi verjetno zaradi svoje mladosti dal poudarek izboljšanju stanovanjske situacije, predvsem mladih družin in vseh tega potrebnih, na drugi strani pa bi verjetno morali omogočiti razvoj malega gospodarstva in obrti. Morali pa bi misliti tudi na to, da bi postali zanimivi za "tuja" vlaganja, privabiti torej podjetja od drugod. JANEZ BERNOT, svetnik v 3. mandatu Janez Bernot živi v KS Rafolče, zaposlen pa je v tovarni Lek kot vodja v delovni enoti Splošno vzdrževanje. Gospod Janez, ki je občinski svetnik vse od ustanovitve Občine Lukovica, meni, da je bil razvoj naših krajev pred njeno ustanovitvijo zelo počasen. 1 )o nedavnega je hilo med ljudmi veliko nezadovoljstva zatadi rezerviranega avtocestnega koridorja, ki je oviral razvoj. V preteklih dveh mandatih pa je bilo mnogo narejenega na področju izgradnje vodovodov, kanalizacije, cest, telefonov, obnove kulturnih spomenikov, zgrajen je bil tudi prvi vrtec v občini. Kar je bilo v prejšnjih mandatih obljubljeno, je hilo skoraj vse realizirano, razen del, ki so še v teku. Zdi sc mu, da je hilo delo svetnikov ne glede na različnost strank dovolj pozitivno, saj so bili pri odločitvah o pomembnih projektih enotni. V novem mandatu si bo, tako kot doslej, prizadeval za razvoj na področju infrastrukture, komunale in cest, pozoren pa bo tudi pri reševanju problemov občanov. Prizadeval si ho, da bo sodelovanje med svetniki vsaj podobno dosedanjemu, moti pa ga, da se je ta mandat začel z obtožbami po časopisih. Meni, da tak način ni zahvala prejšnjemu županu za njegovo delo in bi raje videl, da bi občani v časopisih brali poročila o uspehih v naši občini. FRANC AVBELJ -svetnik v 3. mandatu brane Avbelj je daleč naokrog poznan podjetnik, pečar iz Spodnjih Prapreč. Ukvarja se z rokodelsko - domačo obrtjo, izdelovanjem pečnic za krušne peči in opečnih tlakovcev. Položaj občine Lukovica se mu zdi zelo zanimiv, saj je na prometno pomembni lokaciji oh hodoči avtocesti Kijev - Barcelona. Upa, da homo znali to prednost izkoristili v gospodarskem in turističnem pomenu, vendar želi (priporoča), da prebival' ci občine vzamejo občino za svojo. Enako misli za center občine, naselje Lukovica. V občinskem svetu si bo prizadeval predvsem za ohranjanje dobrega in izboljšavo slabega. Pričakuje sodelovanje vseh svetnikov, da bo njihovo delo temelj razvoja cele občine, ne le posameznih krajev. Glede gospodarskega razvoja obrti si želi, da bi le-ta bil naravi in okolju neškodljiv, da bi se odpirala nova delovna mesta za naše občane. Občinskemu svetu, občinski upravi in novemu županu želi dobro delo v štiriletnem mandalu. JERNEJ ŽUREJ, svetnik v 1. mandatu Doma je s Prevalj. Po poklicu je trgovski poslovodja. Kot ekonom je zaposlen v Zavarovalnici Maribor. Skupaj z ženo in otrokom stanuje pri starših. Za občinskega svetnika je bil izvoljen na listi Stranke mladih Slovenije-SMS, in sicer prvič. Je predsednik Lokalnega odbora SMS Lukovica, ki je začel delati v letu 2001. Pela in naloge, ki si jih je zadal skupaj s stranko, bo poskušal tudi realizirati. Zavzemal se bo za dosego boljših pogojev vseh v gospodarstvu, turizmu, kmetijstvu tet stanovanjski problematiki. Trudil se bo pri povezovanju občin z regionalnim programom EU m za razvoj občin ter regij. Stranka SMS sprejema vse predloge, pritožbe in pohvale vseh občanov na naslov Jernej Zurej, Prevalje na, I 225 Lukovica. ANDREJ KRŽAN, svetnik v 1. mandatu Doma je na Prevojah pri Šentvidu. Je ekonomist - upokojenec. Živi v svoji družinski hiši skupaj z ženo in dvema otrokoma. Kot predsednik Občinskega Odbora SDS Lukovica je bil na listi OO SDS prvič izvoljen v Občinski svet Občine Lukovica. Kot svetnik sc bo zavzemal za boljši danes in jutri v naši občini, enakomeren razvoj celotne občine, čisto in naravno okolje, rešitev in izgradnjo doma starejših, razvoj podjetništva in obrti, ohranitev podeželja, izgradnjo kanalizacije ter hitrejši razvoj turizma. V domači KS Prevoje pa se bo zavzemal za ohranitev zdravega in čistega okolja, ekoloških otokov ter čimprejšnji priklop gospodinjstev na čistilno napravo v Vrbi. Vse to pa v povezavi dolgoročnega načrtovanja prostora v kraju in izgradnje infrastrukture v Krajevni skupnosti Prevoje. Vsem občanom pa želi zdravo in uspešno leto 2003. JANA STREHAR, svetnica v 1. mandatu Je poročena in s svojo družino živi v Šentvidu pri Lukovici. Kot univ. dipl. ekonomistka je zaposlena v Kliničnem centru v Ljubljani. Za občinsko svetnico je bila izvoljena na listi Neodvisne liste za Crni graben. V letu 1999 je bila izvoljena v Svet KS Prevoje. V prejšnjem občinskem svetu pa je z Neodvisno listo Jane Strehar in skupine volivcev sodelovala z enim mandatom. V vlogi svetnice si bo prizadevala za čimbolj enakomerno uresničevanje potreb vseh lokalnih skupnosti v občini. Predvsem pa se bo s svojim strokovnim znanjem trudila za boljšo kakovost dela v občinskih delovnih telesih. Sodeluje tudi na kulturnem področju v KD Janko Kersnik Lukovica in je ena od soustanoviteljev Mešanega pevskega Zbora Šentviški Zvon. Ob tem bi se rada zahvalila vsem občankam m občanom za zaupanje, ki so ga ji izkazali na volitvah. MARINA URBANIJA, svetnica v 1. mandatu Poznamo jo kot Kovačevo Marino. Njen rojstni dom je kovačija v Lukovici, kjer je preživljala mlada leta. V službi se je ukvarjala s financami, sedaj pa je upokojena. Je tudi predsednica Društva prijateljev mladine Lukovica. Gospa Malina meni, da je velika težava v tem, ker ne verjamemo, da smo si vsi tako zelo podobni. Vsi imamo isti začetek, rojstvo, in isti konec, smrt. Zato hi morali biti bolj sočutni in odgovorni drug do drugega. Tako bi bil svet veliko boljši. V občinskem svetu se bo zavzemala za urejeno občino, za malega človeka, najbolj pa za varnost in dobro počutje naših otrok. Prizadevala si bo tudi za razvoj turizma v občini. CERAR MATIJA BOGDAN, svetnik v I. mandatu Po rodu je Ljubljančan. Pred 30-imi leti se je preselil k svoji ženi v Gradišče, kjer sta si ustvarila dom in družino. Kot svoje je vzljubil tudi domačine in to čudovito pokrajino. Kot pravi, so ga tudi vaščani hitro sprejeli, morda zaradi priimka, ki je v tej vasi pogost. Matija Cerar je dipl. ing. kemijske tehnologije, 40 let je delal v gospodarstvu, od tega 22 let v tovarni Borutana - K1K kot direktor. Sedaj je upokojen, med drugim se ukvarja tudi s humanitarno dejavnostjo, saj je član Rotarv kluba Domžale. Trdi, tla je naša občina, ki je z novo AC še bliže Ljubljani, premalo razvita. Zato ho deloval predvsem na področju gospodarstva in čim več doprinesel k razvoju občine. Upa, da bodo na občini kmalu začeli z aktivnim delom in zagotavlja, da bo zaradi bogatih izkušenj in poznanstev lahko dobro deloval v občinskem svetu in pomagal našemu mlademu in perspektivnemu županu v dobro občank in občanov Občine Lukovica. FRANCI BERNOT, svetnik v 3. mandatu Franci bo mandat v občinskem svetu nastopil že tretjič, saj je na občini aktiven vse od njene ustanovitve. V šali pove, tla stanuje v Spodnjih Praprečah 21, odkar pomni. Po osnovni šoli, kjer je sodeloval tudi v glasbeni skupini, je uspešno dokončal še gostinsko šolo in se nato ob delu dodatno izobrazil kot ekonomski tehnik. Z ženo vodita trgovino z zaplenjenim carinskim blagom Laufer v Lukovici, je najemnik gostinskega lokala Kava bar Lenček na Prevojah. Ukvarja pa se tudi z vračanjem sodnih pisanj za sotlišča iz cele Slovenije. V prostem času je ribič ali pa ga vidimo na konju. Z novim občinskim svetom in njegovim vodstvom vidi hitrejšo oživitev in razvoj Lukovice ter Črnega grabna nasploh. Najbolj si bo prizadeval za razvoj obrti in turizma v občini, saj edino v teh dejavnostih vidi možnost dobrega življenja in zaslužka za vse prebivalce doline. "Preidimo že od besed k dejanjem," pravi Franci. "Predpisi, ki veljajo za odpiranje dejavnosti na področju turizma 8 lokalne volitve 2002 Rq m a in gostinstva, so precej togi. Narediti jih moramo, kolikor se le da, življenjske. Ljudem, ki so zainteresirani, bo treba pomagati in svetovati. Seveda bo potrebno tudi več samoini-ciative posameznikov." LADO GORICAN, svetnik v 1. mandatu Rojen je leta 1950 in živi na Trojanah. Zaposlen je v Domu počitka v Mengšu. Dolgoletne izkušnje pri delu v KS Trojane in profesionalnem delu v strokovnih službah v bivši Občini Domžale mu omogočajo kvalitetnejše videnje funkcioniranja sedanje lokalne samouprave. Kot občan in član sveta krajevne skupnosti je pogosto ugotavljal nemožnost vplivanja "od daleč" na razvoj svoje občine, zato se je za to volilno obdobje odločil kandidirati v občinski svet. Ni član nobene od političnih strank, zato je s svojimi somišljeniki iz celega Črnega grabna z veseljem sodeloval pri snovanju Neodvisne liste "za Crni graben", kot so jo poimenovali. Ljudje, ki so sodelovali na listi in njen program, so najbrž vzrok izrednega volilnega uspeha, ki ga osebno ni pričakoval. To pa je razmišljanje o njegovem prispevku k razvoju Občine Lukovica postavilo v bistveno drugačen okvir. Ni samo eden od štirinajstih članov občinskega sveta, ampak nosilec liste, ki je na volitvah prejela največ glasov. To pa pomeni bistveno večjo obveznost, ki jo vsi člani liste, predvsem pa izvoljeni štirje člani, odgovorno prevzemajo. Zagovarja potrebo, da določijo strategijo razvoja občine in jo z letnimi programi začno udejanjati. Pomembno je, da to čimpreje storijo, da se ne bi začeli zgubljati v vsakodnevnih problemih. Pridobiti morajo podroben vpogled v stanje in obstoječe oblike upravljanja z občinskim stvarnim premoženjem ter sprejeti ukrepe za dosledno uveljavljanje načela dobrega gospodarja. V prvi vrsti pa morajo zagotoviti možnosti za pravično zadovoljevanje potreb naših občanov. Ker so finančna sredstva skrajno omejena, se zaveda vseh posledic, ki bodo nastale, če ne bodo vodili aktivnosti za pravno sprejemljivo ustvarjanje novih vrednosti. Ena njegovih začetnih aktivnosti bo sodelovanje pri reševanju problematike in pomoči njegovim sokrajanom glede posledic gradnje avtocestnega trojanskega predora. STANA STOPAR, svetnica 3. v mandatu Rojena je bila 1 1. novembra 1943. Njen rojstni kraj so Rafolče. Članica občinskega sveta je bila že v preteklih dveh mandatih. Gotovo jo poznate kot nekdanjo učiteljico in ravnateljico OS Janka Kersnika Brdo. Politično delo in življenje ji ni tuje, saj je zadnja tri leta tudi poslanka v Državnem zboru R Slovenije. V zadnjih osmih letih se sooča s hitrim razvojem naše občine in velikimi spremembami krajine, saj se je vanjo umestila avtocesta. V občinskem svetu se bo zavzemala za enakomeren razvoj vseh krajev in zaselkov. Prednostno bo zagovarjala program ureditve vseh šol za nemoteno delo devetletke, to je izgradnjo prizidkov in nahavo opreme ob pomoči države. Vztrajala bo na ureditvi odprtega in mirnega občinskega središča Lukovice. Svoje pozitivne odločitve ho usmerila v nadaljevanje že začetih projektov, posebno tistih, za katere je že zagotovljen državni denar (grad Brdo, cerkev Sv. Luke, gradnja kanalizacij s priključitvijo na čistilno napravo, zdravo pitno vodo v vsako vas, primerni prostori za delo občinske uprave). Stana Stopar verjame, da s strpnim in kulturnim usklajevanjem različnih pogledov lahko razvijamo občino po volji ljudi za lepšo prihodnost in varno življenje vseh generacij. FRANC NOVAK, predsednik KS Krašnja Doma je s Krajnega Brda nad Krašnjo, zaposlen pa v tekstilni tovarni Induplati kot vodja tekstilnega oddelka. Predsednik KS Krašnja je že tretji mandat. Očitno dohro deluje v sestavi Sveta KS Krašnja, saj ni bilo niti enega pretiloga po zamenjavi članov. Metlse so pridobili tudi dva nova člana. Ker so volitve za nami, je njegova najpomembnejša naloga nadaljevati povsod tam, kjer so dela že v teku ali so načrtovana. Obnovi pokopališča naj bi sledila priprava za izgradnjo mrliške vežice v Krasnji. Ker bo v spomladanskem roku možnost priklopa na čistilno napravo, bo potrebno pohiteti s kanalizacijo, da bo priklop mogoč. To bo ena najpomembnejših investicij v tem letu. Finančno je kanalizacija trenutno realizirana 60%. Delno se ho pokrila tudi s samo- prispevkom, ki se hrani na posebnem žiro računu KS Krašnja. Na ureditev pa čakajo še nekateri pločniki in dostop tlo cerkve in župnijskega doma, Tako kot povsod tudi v Svetu KS Krašnja posamezniki menijo, tla je potrebno misliti na enakomeren razvoj vseh vasi, ki spadajo v to KS. V okviru tega vprašanja si Franc Novak prizadeva, tla bi svoja mnenja in predloge predstavili tudi prebivalci okoliških vasi, in sicer v Društvenem informatorju, glasilu KS Krašnja. RUDI OVEN, predsednik KS Prevoje Doma je s Prcvoj pri Šentvidu, je univ. dipl. ing. arhitekture. Dela na urbanističnih projektih po vsej Sloveniji. V Svet KS Prevoje je bil izvoljen prvič. Novoizvoljeni svetniki pa so ga izvolili za predsednika KS Prevoje. Kot predsednik KS bo skušal čim bolj poskrbeti, tla bo kraj vedno lepši in bolje urejen (infrastruktura - pločniki, kabelska TV, internet. Adsl, ekologija itd). Veliko let je sodeloval v znanih birojih pri velikih arhitekturnih projektih in nadzoru pri gradnji objektov. Ima tudi dosti zamisli, ki pa za izvedbo zahtevajo sretlstva, katera bo potrebno pridobiti na natečajih. "Vse izkušnje, ki jih imam, mi bodo pomagale pri nalogah, ki nas čakajo v prihodnosti. Tudi ostali člani Sveta KS Prevoje imajo podobne in koristne poklice in upam, tla bomo skupaj dobro delovali v dobro vseli krajanov. V novem letu pa želim vsem krajanom KS Prevoje čim več uspehov in zadovoljstva ter dobrega sodelovanja." STANISLAV SMRKOL, predsednik KS Lukovica Doma je iz Lukovice, lastnik gostilne Furman. Meni, tla so poglavitne naloge sveta KS v tem mandatu ureditev krajevnega središča. To zajema meti drugim tudi ureditev Mlakarjevega potoka, nadaljevanje projekta kanalizacije v naslednjih vaseh: Gradišče, Zgornje Prapreče, Spodnje Prapreče, Prescrje, Koseze in Videm. V Cepljab in na Znojilah je potrebno dokončno urediti vodovodno omrežje in rešiti nesoglasja, ki onemogočajo asfaltiranje ceste skozi vasi. Tudi v Trnjavi in na Brdu je potrebno še marsikaj postoriti. Sedanja sestava sveta KS mu vzbuja veliko zaupanje, verjame vanj, zalo upa, da bodo Z resnim in kvalitetnim delom realizirali čimveč zadanih nalog. Seveda jim vse to brez dobrega sodelovanja z županom in občinsko upravo ne bo uspelo. MARJETA STRAŽAR, predsednica KS Zlato Polje Gospa Marjeta se je iz ljubljanske Šiške priženila v Preserje pri Zlatem Polju. Kot Ljubljančanka se je težko privadila makadamski poti, ki je vodila v to vas, ki je bila tudi brez vodovoda. Toda kar hitro je spoznala, da je prišla med pridne ljudi. Poleg skrbi za nov dom in družino se je vključila tudi v delo v krajevni skupnosti kot tajnica. "Saj si pridemo kdaj pa kdaj tudi navzkriž, toda ljudje me presenečajo. Ko je treba neko si var speljali do konca, vsi skupaj složno poprimemo za delo." Marjeta Stražar je po izobrazbi ekonomska tehnica in je zaposlena kot gostinski poslovodja v Pavza d.o.o. Mengeš. Skupaj s hčerama zelo rada tudi zapoje v cerkvenem zboru. "V Zlatem Polju še ne bo zmanjkalo dela: javna razsvetljava, kapela, no, pa saj bomo sproti videli. Veste, jaz teh sončnih bregov ne mislim zamenjati za sivo Ljubljano," se smeje Marjeta. JANEZ BURKELJCA, predsednik KS Blagovica Po poklicu je lesarski tehnik, zaposlen v Stolu Kamnik že 52 let. Glede na to da je domačin, so mu navade in miselnost krajanov poznane. Meni, da je bilo do sedaj sicer nekaj narejenega, vendar bi lahko kakšen projekt počakal oziroma bil izveden kasneje. Tako mora najprej videti, kakšen prostorski plan je bil sprejet v prejšnjem svetu KS, kajti določene stvari se niso premaknile z mrtve točke že nekaj let. Predvsem je potrebno urediti center Blagovice, čeprav se zaveda, da nekateri krajani nimajo pravilnega odnosa za skupno dobro, Računa na pripravljenost in podporo ljudi pri zastavljenih projektih ter boljše sodelovanje občine in občinske uprave s krajevno skupnostjo. Do ljudi, ki so ga izvolili, čuti odgovornost. Deloval ho v skupno dobrobit kraja, čeprav se zaveda, da so časi težki, denarja malo, torej bodo imeli prednost tisti projekti, ki so najbolj potrebni. Po enem letu, tako pravi, bo že lahko presodil, ali je dobro opravljal svojo častno funkcijo, ki mu je bila zaupana, ocenil bo sodelovanje krajanov, drugače pa ... bo videl. JANEZ MATJAN, predsednik KS Češnjice I loma je iz Sele pri Cešnjicah, zakoračil je v tretje desetletje življenja. Opravlja naporno službo varovanja in spremljanja oseh, ki so pretopile črko zakona. Glede na to da so Češnjice najbolj odročna krajevna skupnost v občini Lukovica, si bo prizadeval kakor njegov predhodnik, da ljudje ostanejo doma, se ne izseljujejo. Zato pa bo potrebnega veliko truda, sodelovanja s krajani, ki pa so tudi do sedaj pokazali veliko pripravljenost za delo m vložili v razvoj KS tudi veliko svojih sredstev, Potrebno bo dokončati mrliško verno, dokončno uredili most, ki sicer stoji v blagoviški KS, postaviti odbojne ograje. Skratka, verjame v ljudi, v svoje sokrajane in storil bo vse, da bi se vsi počutili lepo in imeli radi svoj kraj. Tudi sodelovanje z županom in občinsko upravo je zelo vzpodbudno. VIKTOR MATJAN, predsednik K S Trojane Ostal je na domu v Podmilju in se ukvarja s kmetijstvom. Hribovit teren, kjer stoji domačija, je primeren kvečjemu za živinorejo. Zelo dobro pozna težave in probleme svoje krajevne skupnosti, ki je med drugim tudi ena največjih v občini. Zaselki in vasi KS Trojane so razpršeni daleč naokoli in pretežno na hribovitem področju. Ureditev cest, ki so v tem okolju največji problem, bo prvenstvena naloga novoizvoljenega predsednika. Mimogrede je potrebno povedati, da so Viktor Matjan in nekateri krajani Podmilja nezadovoljni s podatki, ki jih je navedla Komisija za spremljanje in izgradnjo AC, da je DARS zgradil vodovod in dovozno pot. Vse lo so morali urediti krajani sami, izvajalci jim je kvečjemu naredil precej škode. Novi predsednik se tudi zaveda, da je zelo težko pridobiti ljudi, da bi se skupaj dogovorili, kaj je potrebno najprej urediti, da je potrebno sode- lovanje vseh, seveda ob pomoči Občine Lukovica. Nadaljevali bodo tudi : gradnjo vodovodov in v te razkropljene vasi napeljali javno razsvetljavo. Povedal je tudi, da so že imeli prvi sestanek z novimi člani, kjer so sprejeli plan za letošnje leto, v kratkem pa bodo imeli tudi zbor občanov. MARJAN KVEDER, predsednik KS Rafolče Marjan Kveder se je rodil 22. junija I 962 v Ljubljani. Šolanje za avtomehanika je končal v Ljubljani in sedaj vodi lastno avtomehanično dejavnost. To opravlja na Količevem in zaposluje 6 ljudi. Kot sam pravi, smo vse premalo samokritični. Po njegovem mnenju bi bilo treba v kraju še veliko postoriti na infrastrukturi. Krajevna skupnost Rafolče je menda tudi edina krajevna skupnost brez svojih skupnih prostorov. Prostorov, kjer bi se lahko družili tako mladi kot stari. Manjka tudi igrišče, kjer hi se lahko otroci brezskrbno igrali. Na širšem območju Lukovice pa pogreša urejeno obrtno cono, kamor bi lahko mnogi preselili svoje dejavnosti. Zeli pa si predvsem, da bi ljudje več govorili o svojih težavah, se obrnili na krajevno skupnost, kjer bi lahko s skupnimi močmi te težave poskušali premagati. ISCG DOMŽALE A V T OJS O L A LONČAR d.o.o. Cesta talcev 10,1230 Domžale U 01/721-10-82 GSM: 041/785-735 TEČAJ CPP 24,2, ob 18. uri 27- decembra 2002 v dvorani Kulturnega doma Janka Kersniki) v Lukovici - nadaljevanje s l. strani Novoletni koncert Godbe Lukovica Sledila je skladba Cifra mož dveh velikih Slovencev, od katerih je besedilo prispeval Fran Milčinski - Ježek, glasbo pa Jože Privšek. S solistom Matejem Avbljem na trobenti smo se predali ritmom tradicionalne skladbe Amazing grace. Prvi del koncerta se je zaključil s poskočno diksi skladbo Lexa Abela Longstreeta. V goste so prišli tudi ljudski pevci iz Blagovice: Tinca, Lojze, Janez, Zorka, Drago in Matjaž. Njihov repertoar je zelo obsežen, predvsem zaradi obujanja starih, že pozabljenih pesmi, ki so se nekoč veliko pele po vaseh. Ob opravilih, veselih in žalostnih trenutkih ter raznih družabnih srečanjih so včasih radi prepevali. Slišali smo šest lepih pesmi. Drugi del koncerta se je začel s skladbo Pozdravljena, Slovenija, čemur je sledil govor župana Mateja Kotnika od dnevu samostojnosti. Najprej se je spomnil dneva odločitve našega naroda pred dvanajstimi leti, ko smo sklenili iti svojo samostojno pot in se podati med množico svetovnih narodov, OdloČili smo se, da pokažemo, kdo smo in kako znamo delati. Dokazali smo zrelost in napravili izpit. Dotaknil se je tudi aktualne problematike Slovenije in njenega vključevanja v Evropsko skupnost, kjer so pred nami velike odgovornosti. Razmere so podobne tistimi izpred 1250 let, ko so se Karantanci z Bavarci združili v zvezo proti Obrom ter s tem vstopili in se povezali z Evropo, katere del smo še danes. Ta nam ponuja sredstva iz raznih skladov in ostale ugodnosti, vendar teh ne bo neomejeno, je še dodal župan Matej Kotnik. Pred tem se moramo zavedati odgovornosti in premagati majhnost, zakrknjenost. Poleg tega moramo ohraniti svoj jezik, kulturo in zapuščino naših prednikov, ki so nam jo prihranili kljub bivanju v večnarodnih Novi val Godbe Lukovica Pod vodstvom kapelnika Jureta Močilnikarja državah avstrijskega cesarstva, svetega nemškega cesarstva in Avstro-Ogrske. Prednikom je to uspelo, nam pa ne bo lahko. Potrebni nam hi bili možje, kot so bili Prešeren in Slomšek, ki so našo kulturo dvignili na svetovno raven. Ravno taki ljudje nam manjkajo, zato moramo gradili na tem področju. Naša občina si mora v teh časih prizadevati za pridobitev omenjenih sredstev, postaviti programe in načine delitve sredstev, da homo na kulturnem področju naredili stvari, ki nam manjkajo. Prav tako moramo vzpostaviti način organizacije kulture, postavitve družbenih in društvenih dejavnosti, način vrednotenja gospodarstva in kmetijstva ter njihovo opredelitev do Evropske skupnosti, novega stanja in nove zakonodaje. Po besedah župana nas torej čaka težko leto. Ni ga strah, saj verjame v skupno moč in v velikanske potenciale, ki jih je potrebno izkoristiti in pokazati, ko se bomo oprli na lastne sile. S tem, kar imamo, bomo gradili prihodnost, ki ho naša bolj kot kdajkoli prej. Ob koncu je nekaj besed namenil tudi godbi in godbenikom, katere ponosni ustanovni član je tudi sam. Ce ne bi naredili tega, kat so, kar s svojim delom dokazujejo, če ne bi bilo njihovega dela, trmaste vztrajnosti, njihovega izkaza, kaj vse zmorejo, ne bi mogel biti ponosen nanje. V prihodnje je zaželel godbi še več uspehov in novih, mladih članov, s katerimi ho že sedanja visoka kvaliteta še višja. Sam župan ni pričakoval tako hitrega dviga kvalitete, da bomo v tako kratkem času, v štirih letih, dohili tako dober ansambel. Za konec smo slišali še zahvalo godbenikom za vse doseženo in željo da se bodo še naprej dokazovali nam in celi Sloveniji. Zupan je tako besedo prepustil glasbi, ki izraža, kar misli človekov duh. Godba nam je odigrala venček polk Vilka in Slavka Avsenika, nato pa še naslovno skladbo pri nas že leta trajajoče ameriške nanizanke Bcvcrlv Hi 1 Is. Sledili so ritmi napitnice Kol'kor kapljic, po kateri so župan, predsednik godbe Kamilo Domittovič in kapelnik |urc Močilnikar nazdravili dnevu samostojnosti, novemu letu in novim izzivom ter radostim. Kamilo Domittovič se je oh tej priložnosti zahvalil bivšemu županu, Anastaziju Zivku Burji, ki je veliko pomagal in brez katerega hi godba težko preživela tet Mateju Kotniku, saj je sodeloval pri ustanovitvi godbe. Zahvale, s posebej bučnim aplavzom godbenikov, je bil deležen tudi kapelnik godbe. S svojim potrpežljivim delom je ustvaril zavidanja vredne rezultate in hkrati nosi velik del zaslug za slišano. Z zadnjo skladbo v programu so nam poizkušali pričarati bel božič (Whtie ( Ihristmas). Po bučnem aplavzu smo se lahko prepustili še dvema skladbama: uradni pesmi olimpijskih iger leta 1988 One moment m tirne ter koračnici Slovenci. S tem se je končala prijetna in zabavna prireditev, za kar gre zasluga tudi scenaristki in hkrati voditeljici Lei Sambol. Ob koncu Godba Lukovica vabi vse ljubitelje glasbe in godbe, da se pridružite ob praznovanju pete obletnice v maju 2003. S samostojnim koncertom bodo pokazali, kaj vse se s trdno voljo lahko stori v tako kratkem času. Mojca S. 29. novembra 2002 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini (Ur. list RS, št. 96/02), ki prinaša spremembo glede vodenja uradnih evidenc obratovalnega časa prodajaln. Tako določilo novega I 7. a člena določa, da morajo trgovci urnik obratovalnega časa prijaviti Upravni enoti, ki je pristojna na območju, kjer prodajalna obratuje. Vsebino in obliko novega obrazca za vložitev prijave bo v toku hO dni od uveljavitve zakona predpisal z odredbo minister, pristojen za trgovino. Trgovec, čigar prodajalna na dan uveljavitve tega zakona že obratuje, je dolžan najpozneje v 6 mesecih od dneva uveljavitve tega zakona prijaviti urnik obratovalnega časa. Do takrat pa trgovec posluje po urniku obratovalnega časa, ki je veljal na dan uveljavitve zakona. Glede na navedeno prijave urnika obratovalnega časa ne ho več potrjevala Občina Lukovica, saj ho za to zdaj pristojna Upravna enota AVTo d.o.o. Perovo23, 1241 KAMNIK, tel.: 01/839 50 40, GSM: 041/352 243, e-mail: sebastijan.macek@porsche.si SERVIS IN TRGOVINA DISKONT ŠENTVID pri LUKOVICI; AKCUA od 20.1. do 30,1,2003 •SOK POMARANČA 1 IBP PACIFIK 114,00 Sli - MARMELADA UWE 700g PVC SORT. 279,00 SIT -MESNI NAREZEK 150g GAVRIL0VIČ 289,00 Sli • NAPOLITANKE 200g PODRAVKA SORT. 144,00 SIT ■ FIŽOL BELI lOOOg 299,00 SIT ■PRAŠEK TEK. REX 1,51 GEL 849,00 SIT ■T0AL PAPIR B0H0R10/1 279,00 SIT Iz govora dr. Mihe Brejca v Državnem zboru v imenu poslanske skupine SDS Sporni predlog o graditvi objektov na avtocesti Kaj prinaša predlog poslanske skupine LDS oziroma amandma k 2. členu zakona, in sicer k točki 1.9.1, s katerim je cestninske postaje vključila k pomožnim infrastrukturnim objektom, kar bi veljalo tudi za Občino Lukovica? Poslanski skupini SDS se zdi omenjeni predlog zelo sporen, saj vključitev cestninskih postaj med enostavne objekte pomeni, da za cestninske postaje ne bi bilo več potrebno gradbeno dovoljenje niti lokacijska informacija. Amandmaja poslancev SDS, po katerem bi cestninske postaje črtali i: te točke 2. člena, vlada ne podpira. Kot je zapisano, so cestninske postaje sestavni del avtoceste oziroma hitre ceste, katere trasa in drugi pogoji za njeno umestitev v prostor so določeni v tesnem sodelovanju z lokalno skupnostjo. Cestninske postaje so res del AC, vendar ima predlagani amandma LDS povsem drug namen, saj omogoča gradnjo in postavljanje dodatnih cestninskih postaj, ki niso bile predvidene ob samem sprejetju uredbe o lokacijskem načrtu za graditev določene trase avtoceste. Zaradi dograjevanje cestninskega sistema odlok predvideva gradnjo kar devetih cestninskih postaj, ki naj bi začele obratovati najkasneje leta 2005. V tem odloku je napisano, da bodo v letu 2002 za cestninske postaje izdelane podlage za njihovo umestitev v prostot, upoštevajoč pri tem, da je potrebno preveriti možnost poenostavitve postopka. Za leto 2003 ne najdemo zapisanih cestninskih postaj na odseku Lukovica - Blagovica, kar pomeni, da uvoza in izvoza na AC v Lukovici ne bo še nekaj let. Na seji Odbora za infrastrukturo in okolje DZ RS ni nobena od predvidenih cestninskih postaj načrtovana v uredbi o lokacijskem načrtu za posamezen del avtoceste in izvedbenih prostorskih aktih. Omogočanje postavljanja dodatnih cestninskih postaj btez lokacijske dokumentacije in brez gradbenega dovoljenja bi pomenilo, da do vključitve cestninskih postaj v izvedbene prostorske akte sploh ne hi prišlo. To pomeni, da Občina Lukovica, ki sodeluje pri sprejemanju izvedbenih prostorskih aktov, dejansko nima nobenega vpliva. DARS bo lahko postavljal cestninske postaje tam, kjer bo hotel, kjer bo pač ugotovil, da mu to koristi. Pri vsem tem pa ga lokalna skupnost sploh ne zanima. Zanimivo je, da je Občina Lukovica sodelovala pri nastajanju prostorskih ureditvenih načrtov, ko je šlo za AC, dala je soglasje, ver- jela na besedo, sedaj pa se to izigrava. Dober primer takšne dodatne gradnje cestninskih postaj je odsek Blagovica-Sentjakob, kjet je predvidena gradnja treh cestninskih posta], Krtina, Lukovica in Blagovica, čeprav je bilo oh začetku gradnje rečeno, da cestninskih posla] lam ne bo. Zdaj je seveda stvar drugačna. Cestninski sistem predvideva štiti scenarije cestninjenja. Ne prihaja pa do celostnega reševanja pobiranja cestnin. Cestnino bo treba plačevati v skladu s pravili igre, po načelu enakosti in pravičnosti. Nedopustno pa je, da je pobiranje cestnin neurejeno, da je sistem zmeden, da praviloma slabo deluje, kar dokazuje, da v Sloveniji nimamo urejenega pobiranja cestnin. Da bi to zmedo, ki ste jo povzročili na tem področju, reševali zdaj pri Zakonu o graditvi objektov, je pa res preveč. ( Vstninske postaje SO uvrščene meti objekte, ki so sicer pomožni objekti (kmetijske ali ljubiteljske dejavnosti posameznikov in njihovih družin, ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče ali vrt ali drugo zemljišče, vrtna uta, čebeljnjak in podobno). Ti objekti so zdaj v isti kategoriji kot cestninska postaja. Vsi dobro vemo, da morajo hiti za cestninsko postajo izvedeni ustrezni varnostno-tehnični ukrepi, ki zagotavljajo, da bo recimo delavec v cestninski postaji zaščiten pred naletom vozil. Presoja vplivov na okolje je seveda potrebna, zato ker se tam ustavljajo vozila, onesnažujejo okolje in tako naprej. Nismo proti temu, da razvijamo celovit sistem pobiranja cestnin, ki bi bil pravičen za vse udeležence v prometu. Zdi se nepravično, da na drug način poskušate zaobiti lokalne interese, izigrati besedo, ki ste jo dali. Dars je obljubil da v domžalsko-lukoviškemu koncu cestninskih postaj ne bo. Danes je zgodba popolnoma drugačna. To pomeni, da želite pripeljati v ta prostor cestninske postaje in s tem dejansko izigrati lokalno skupnost in ljudi, ki so vam takrat zaupali. Ta nezaslišana praksa vlade, ki jo vodi LDS, je žaljiva za vse tiste ljudi, ki gradijo objekte po vseh predpisih, ki jih narekuje zakon. ( cestninska postaja ima večje tehnične zahteve in velik vpliv na okolje. Za to pa sedaj ni potrebno nič. Priglasitev del in konce. Upamo, da ho v tretji obravnavi mogoče vložil i amandma, da se tudi tu naredijo kakšni pomembni premiki. Da se uveljavi majhna sprememba v točki ena, devet in se doda nova točka ena, devet, šest, ki bi se recimo glasila enostavno: Oddelek za Šport in rekreacijo, igrišče za športe na prostem, koi so nogomet, tenis, golf in podobno. Io bi predlagali potem, ko bo dana možnost za amandmaje v tretji obravnavi. V socialdemokratski sttanki smo trdno prepričani, da velikih problemov, ki ste jih ustvarili na področju pobiranja cestnin, ni mogoče reševati s tem zakonom, zato smo vložili amandma, da ne hi zaradi parcialnih interesov paradržavnih institucij smešili sebe in nas s tem, ko hi med pasje, vrtne ute in čebelnjake, uvrstili cestninske postaje. Tako preprosto ne gre. Rešujte probleme cestninskih postaj na drug način. Na način, ki bo pravičen za vse udeležence v cestnem prometu. Preti kratkim je prometni minister Jakob Presečnik izjavil, da proučujejo rešitve za pobiranje cestninin po vzoru v drugih državah. V medijih pa nekateri opozarjajo na problematičnost prihajajočega cestniskega sistema pobiranja cestnine z vidika kršenja zasebnosti. Za financiranje AC v Sloveniji gre iz bencinskega tolarja kar 55 milijard letno. Pri tem je razvidno, da so neuporabniki AC v neenakem položaju z uporabniki AC. Tukaj je zatajila pravna država v načelu o enakosti pred zakonom. Premislite! ti in foto Danilo Kastelic (Povzeto i>a časopisnih Člankih v Dnevniku in Delu.) Uvoza in izvoza na AC v Lukovici ne bo še nekaj let? mm podjetništvo - kmetijstvo 13 120 let Mizarstva Stupica v Šentvidu Ze peti rod ohranja družinsko tradicijo Med služnostnimi obrtmi, ki imajo v naših krajih dolgoletno tradicijo, imata vidnejše mesto mizarjenje in drobna lesna obrt. Na vogalu križišča Šentvid-Brdo v Šentvidu Stoji mizarska delavnica Stupica, ki je 27. decembra 2002 zaokrožila 120-letnico obstoja. Mizarske obrti se je pred 120-imi leti lotil Valentin Stupica, rojen leta 1860 v Šentvidu. Valentin Stupica (na sliki) je bil sposoben mizar, rezbar in fotograf, imel pa je smisel tudi za arhitekturno načrtovanje. Po njegovih načrtih so zgradili še danes stoječo in za takratne čase res mogočno Gašpcrjevo hišo na Prevojah, za katero je poiskal italijanske izvajalec. Kot mizar je izdeloval klopi za cerkve, oltarje in opremo predvsem za premožne krajevne naročnike, tako npr. baročno opremo za grad Brdo in za Slaparjeve. Tudi rezbarstvo mu ni bilo tuje. Stupčevi še danes hranijo enega od kompletov šaha, ki ga je izrezharil. Zanimivo je, da so ga zanimale tudi bolj ljubiteljske dejavnosti, saj je skoraj v celoti sam izdelal fotografski aparat in naredil prvo sliko Gasilskega društva Lukovica-Prevoje. Po njem je mizarsko obrt nadaljeval sin Teodor Stupica, ki pa se je usmeril v izdelavo lesenih mlinov. Med drugim je sodeloval tudi pri izdelavi nekdanjega Majdičcvcga mlina v Jaršah. Njihovi mlini pa so mleli tudi žilo po Evropi, v Nemčiji in Rusiji. Torej je bil Teodor Stupica res mojster svoje obrti. V delavnici, kamor je že uvajal stroje na špirit, saj bencina in elektrike še ni bilo, je imel zaposlenih kar deset delavcev in tri vajence, ki so poleg mlinov izdelovali tudi stavbno pohištvo. Leta 1929 je postavil hišo in delavnico na mestu, kjer stojita še danes. Prej sta bili namreč pri cerkvi v Šentvidu. Z mizarjenjem je pri Dorčet (po Teodorju) nadaljeval sin Alojz, ki je izdeloval predvsem stavbno pohištvo, lotil pa se je tudi spalnic, saj je v preteklosti marsikatera nevesta kot doto prinesla v zakon zakonsko spalnico. Tako je mizar Lojze prilagajal stroje predvsem tej dejavnosti. Mizarska dejavnost pa je še naprej ostala v družini, saj je leta 1984 obrt prevzel sin Darko, ki se je usmeril predvsem v izdelavo pohištva po meri, ki ga tudi sani načrtuje. Rad una raznolikost, pa tudi novosti, ki so za načrtovalca in oblikovalca svojevrsten izziv. Se vedno pa je bolj zapisan lepoti klasičnih oblik kot modernizmu. Staremu delu delavnice je dozidal sušilnico lesa in lakirnico, delo pa lajšajo moderni stroji. Zdaj pri Stupicu raste že peti rod, ki ohranja hišno obrt, saj se je tudi Darkov sin zapisal hišni tradiciji. A Marta Kerfan KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana Tel.fax.: 01/72-35416 e.mail: kss.lukovica@lj.kgzs.si Vabilo na strokovno predavanje! Vabimo vas na strokovno predavanje z naslovom - EKONOMSKA UČINKOVITOST EKOLOŠKEGA KMETIJSTVA v Sloveniji, ki bo v četrtek, 20. februarja 2003, ob 9. uri, v dvorani KUD Janka Kersnika v Lukovici. Na predavanju se bomo seznanili s stanjem ekološkega kmetijstva v Sloveniji, povpraševanjem po ekoloških živilih ter z ukrepi za odpravljanje pomanjkljivosti, ugotovljenih pri ekološki kontroli. Predavali bodo ilr. Martina Bavec, inž. P. Repič in 1. Bantan. Kmetijska svetovalna služba organizira delavnico na temo: OCENJEVANJE KRME NA PODLAGI SENZOR1ČNE OCENE IN TABELARIČNIH VREDNOSTI, ki bo v četrtek, 6. februarja 2003, ob 9.30 uri v dvorani KUD Janko Kersnik v Lukovici. Delavnico bosta vodila inž. J. Slatner in inž. A. Zavodnik. S seboj prinesite vzorce sena, travne ali koruzne silaže, ki naj bodo v ilvokilogramskih vrečkah. Vabljeni! Tomaž Močnik, u.d.i.a. Iščemo skrbno varstvo za 3-letnega fantka ob delavnikih od 7. do 15. ure. Mob.: 031 352 363. 14 kultura Stojan Zafred, slikar Človek, ki sanja z odprtimi očmi Zveseljem smo si ogledali dela umetnikov, ki slikajo z usti ali nogami in še ne dolgo nazaj o tem poročali tudi v Rokovnjaču. V njih je nekaj posebnega, nekaj, kar človek težko pove ali zapiše. O Stojanu, o njegovem načinu izražanja in kaj mu je slikarstvo pomenilo, je bilo veliko napisanega. Leta 1951 rojeni umetnik je bil človek, ki je sanjal : odprtimi očmi. Njegova velika ljubezen do Krasa, v katerem je zaslutil neslišno preigravanje melodije in barve, se je v njegovih delih izražala zelo pogosto. S slikarstvom se je pričel ukvarjati šele po svoji nesreči, skoku v morje, ki ga je priklenil na voziček. S svojo vztrajnostjo, pravo kraško trmo, je dosegel, da se je umetnosti posvečal do konca. V enem izmed številnih intervjujev je dejal: "To je holjša terapija kakor vsak antibiotik." Že sedem let po nesreči je imel svojo prvo samostojno razstavo, postal pa je tudi štipendist mednarodnega sklada slikarjev, ki rišejo z usti ali nogami. Kasneje je hil njihov pridruženi, potem pa polnopravni član. Vse to je dosegel s svojimi slikarskimi potrditvami. Začel je s svinčnikom, na koncu svoje življenjske poti pa je že raziskoval v abstraktni smeri. Številne razstave tako doma kakor v tujini pričajo o njegovem velikem opusu, ki Stepi mož - delo Stajama Zafreda pa bi hil še mnogo večji, če ga ne hi prekinila smrt. Ljubitelje slikarstva bodo njegova dela spominjala nanj še mnogo let, saj se je zapisal v zgodovino umetnikov, ki rišejo z usti ali nogami. *»Djd Božični napevi Šentviškega zvona Človeško hrepenenje po lepoti in miru Spet je jrrišel božični čas, ko tiha radost druži nas ... Tudi pevci in pevke Šentviškega zvona se v tem času najmočneje uglasimo z našimi zvestimi poslušalci v eno samo dušo prazničnega pričakovanja. Vedno enako in vsakokrat drugače, saj je zakladnica teh najlepših pesmi, domačih ali tujih, ljudskih ali umetnih, neizčrpna. Kot je neizmerljivo človeško hrepenenje po lepoti in miru. Nobene druge pesmi niso tako ubrane na strune tiste človekove narave, ki sicer spi zatajevana nekje v globoki kamrici podzavesti. Božične pesmi miru raztopijo vsako grobost in sovraštvo, zato je ena noč v letu res sveta in nobeno zlo nad njeno svetlobo nima moči. Najprej smo nastopili v Domu počitka v Mengšu. V sodobno preurejenih prostorih so se zbrali vsi pokretni oskrbovanci in njihove od strme življenjske poti utrujene oči so se zaisknle, srcu oživela. Prinesli smo jim energijo zunanjega sveta in uvod v nadaljnje praznične dejavnosti ter občutili neizrečeno hvaležnost vsakega posebej. Vrh naših pevskih prizadevanj vedno najdemo v Šentvidu. Tokrat v krasni novi dvorani (tukaj imamo sedaj tudi svojo pevsko sobo) namesto oh jaslicah pri svetem Vidu v cerkvi. Skromni hlevček Svete družine in Slomškov blagoslov pa sta polni dvorani pridala nadih svetosti. Mi pa smo doživeli svojo potrditev. Tudi v Trzinu smo še pred prazniki prepevali v dvorani, ki se je napolnila in zadihala z odrom. Tudi v Plečnikovi cerkvi svetega Frančiška Asiškega v Šiški smo hili toplo sprejeti. Pot v ta hram nam je utrl pater frančiškan Vid, ki je v našem zboru kot solist dal plemeniti pečat dvema pesmima. Prav tako so bili deležni pozornosti solisti Bernarda Serša-Pavlič, Špela in Matevž King, Tone Zaje in Primož Leskovec oh orgelski spremljavi Primoža Krta in Martine Okoliš. Zadnja pot nas je vodila daleč, čez Gorjanec v belokranjski Dragatuš. Zadnjo nedeljo pred iztekom praznikov. Manjši avtobus je že zgodaj zjutraj premagoval dežni naliv, vendar smo pravočasno prispeli do začetka maše, ki smo jo peli oh 10. uri v tamkajšnji cerkvi, po maši pa izvedli naš koncert. Poslušalce smo navdušili in obogatili tudi cerkveno korsko petje, ki je pri njih skromno. Po kosilu v gostilni belokranjske širokosrčnosli so zaplesale prve snežinke, ki so se na Gorjancih hitro zgostile v belo snežno odejo in prekrile skrivnostne gozdove in poli domovanja bajk in povesti tega mejnega hribovja. Zakoračili smo v delovni januar leta 2003. Šentviški zvon čakajo nove tedenske vaje, novi nastopi in gostovanja. Božični koncerti nas vedno opogumijo in nam dajo moči za tekmo s časom. Tudi tokrat bodo ostali lepi spomini na polne dvorane in cerkve, na tople stiske rok, na iskrene želje, na prisrčne sprejeme, na nova poznanstva. V nas pa zvenijo strune še neizpetih pesmi. <6 Mojca Stoschkxkj Rok za oddajo člankov za februarsko številko Rokovnjača je 7. februar. Naslov: Uredništvo glasila Rokovnjač, Lukovica 46, 1225 Lukovica (članke oddajte po možnosti na disketi ali po e-pošti: rokovnjač (<* lukovica, si). Praznični koncert domžalske eodhc oh dnevu samostojnosti Z bučnim aplavzom pozdravili nepozaben večer Včetrtek, 26. decembra, je bila v dv(v rani Komunalnega centra Domžale osrednja proslava ob dnevu samostojnosti. V prepolni dvorani je tradicionalni koncert je pričela Godba Domžale. Slavnostni govornik pa je bil predsednik OZ veteranov vojne za Slovenijo Domžale Dominik Grmek in veterani OZVVS Domžale. Povzetek iz govora Dominika Grmeka: "Cenjeni gostje! Dan samostojnosti je eden od najpomembnejših praznikov naše domovine. Kako visoko cenimo la praznik, izražajo ta prostor in mi, ki v srcih nekaj čutimo. Ta večer je trenutek spomina in ponosa na čas pred I 2 leti. do je bil čas enotnosti, hrabrosti in odločenosti za svobodo, demokracijo in samostojnost slovenske države ter za vse prebivalce, ki so verjeli v te ideale. Nasprotniki naše samostojnosti in tisti, ki so ostali na nasprotnem okopih, pa se naj zavedajo, da je vest slej ko prej tožilec, sodnik in rahel j hkrati. Kako močno je domoljubje kot civilizacijska vrednota usidrana v nas samih? Veterani vojne za Slovenijo ponosno odgovarjamo, če nas kdo vpraša, za koga: "Za Slovenijo". Takrat smo se odločili za tisto pot, ki predstavlja naše pojmovanje nove Evrope, je dejal prvi predsednik slovenskega parlamenta. V Evropi velikih in majhnih narodov smo iz naroda poslali nacija. Solze sreče so tekle, velike besede niso bile potrebne. V želji, da želimo sami odločati 0 svoji usodi, smo prestopili ta prag prihodnosti. Počutili smo se kot velika srečna družina. Tisti državljani, ki smo sodelovali v pripravah na osamosvojitev, smo se zavedali, da bo potrebno Slovenijo tudi hraniti, se zanjo boriti. Čeprav tega ni nihče realno vedel in še manj želel, se je bilo vseeno potrebno zavarovati. Domovina nas je potrebovala. Tudi nam, Slovencem, se je ponovila zgodovina narodov, ki so v preteklosti izbirali pot samostojnosti. Po razglasitvi državne neodvisnosti 26. junija I99l smo se naslednji dan morali braniti, vse do 26. oktobra I991. Takrat je zadnji vojak jl-A zapustil naše ozemlje in Slovenija je dokončno uresničila sanje 0 samostojni in neodvisni državi. Tega ne bomo pozabili, kajti vojna nam je bila vsiljena od zunaj, od tujcev. Zakaj bi morali biti ponosni, če smo samostojna država? Zato ker narod, ki nima svoje preteklosti, nima svoje prihodnosti. Za našo Slavnosti govornik Dominik Grmek .skupaj z veterani OZVVS Domžale narodno zavest niso krivi predpisi, temveč osebni odnos do domovine. Pustimo tiste duše, ki se niso odzvale klicu domovine. Na njih se nismo mogli zanesli leta 1990/91 in si tudi danes ne moremo pomagati z njimi pri izgradnji naše domovine. In kaj je domovina? Domovina je mati. Simbolno veteransko dejanje pravi v svojem besedilu: Vojna je direktna in neusmiljena tet ponuja samo dve možnosti: preživeti ali umreti. Po vojni ostanejo dogodki, dejanja, dosežki, posledice in veterani, ki najbolj je D< k vedo, kaj je mir. Grmek. Program je nadaljevala godba in zaigrala nekaj božičnih pesmi. Jurij Sonček je z recitali zelo navdušil goste. Za popestritev pa sla poskrbela še vokalna solistka Maja Sršen in Mešani pevski zbor Svežina. Z vcnčkoni zaigranih pesmi so se poslovili tudi godbeniki. Gostje so z bučnim aplavzom pozdravili nepozaben večer, ki ga je priredila godba iz l )omžal. /:i Danilo Kaslelic Gostilna Potrbin pripravila srečanje domačinov na božični dan December vsekakor ni dobil pridevnika "veseli" zgolj po naključju, saj je raznih zabav, obdaritev in srečanj najbrž več, kot v preostalih enajstih mesecih skupaj. Prihodu Miklavža, ki je tudi letos obdaril pridne trojanske otroke, je sledilo sedaj že tradicionalno in zelo priljubljeno srečanje domačinov, ki ga vsako leto skrbno organizira gostilna Potrbin. Tudi letos se je, tako kot že vrsto let prej, 25. decembra, zbralo zelo veliko domačinov, tako da je bila gostilna nabito polna. V soju sveč smo vsi zbrani za dobro razpoloženje najprej zapeli Sveto noč, najlepšo pesem božičnega časa. Po večerji, s katero gostitelj vsako leto podkrepi obiskovalce za naporno noč plesa in zabave, se je prava zabava lahko začela. Zanjo je med drugim odlično poskrbel mlad ansambel Faloti, ki je zbrano družbo zabaval vse do jutranjih ur. Za nepopisno vzdušje pa so skrbele tudi tti hišne natakarice, preoblečene v prikupne božičke, ki so se ves čas spretno mešale meti obiskovalci tet skrbele, da med njimi ni bilo pretirane žeje. V kolikor pa so imele le minuto časa, pa so že skupinsko zaplesale na drugi strani točilnega pulta. Sicer pa so se na ta praznični večer v gostilni Potrbin zbrale različne generacije ter se skupaj pozabavale. Gostitelja zabave, Mira in Jože sta s praznično novoletnim darilom obdarila vsako družino, posebne pozornosti pa je bil deležen najstarejši gost, Rebršek Franc s Hribov. ('eloini družini Potrbin, Miri, Jožetu, Tini in Davidu se v imenu vseh zbranih zahvaljujem za prijeten večer, ki nam je domačinom že prišel v navado in zlezel pod kožo, zato upam, da se jih ho ta dobra navada držala še vrsto let. /■■< Vetra Hlebec Otroški parlament na OŠ Janka Kersnika Brdo Odločili so se za prijateljstvo in strpnost Lansko jesen so se otroci naše šole v razredih pogovarjali o nasilju v šoli. Novembra pa sta po dva "poslanca" predstavila mnenja svojega razreda na seji otroškega parlamenta cele šole. Kaj nam o nasilju v šoli sporočajo naši otroci? Učenci ugotavljajo, da večinoma ne doživljajo nasilja. Opažajo pa, da ga je več kot pred časom. Najbolj se je razmahnilo besedno nasilje: zmerjanje, žaljenje, posmehovanje, zbijanje samospoštovanja, preklinjanje ipd. Zal pa so se učenci srečali rudi že s posamezniki, ki so od njih v šoli ali na poti domov zahtevali denar ali sladkarije in jih ustrahovali z nožem. Besedno izzivanje je pogosto vzrok pretepom med učenci. Kaj učenci doživljajo kor nasilje, je odvisno tudi od njihove statosti in osebnosti. Nekateri se zelo hitro razburijo in se težko obvladajo, hitro udarijo. Mlajši se lahko bojijo velikih učencev, četudi se ti z njimi samo šalijo. Za učence so nasilna tudi naslednja dejanja: laž, kazanje srednjega prsta ali jezika, ukazo vanje, prisiljevanje, izkoriščanje, grožnje, kričanje, nagajanje, motenje ostalih pri učenju, spotikanje, skrivanj oblačil in čevljev v garderobi, cviljenje, če drugi ne odneha, ko ga prosiš, če nekdo ravna z ljudmi tako, kot si ne želijo, če te fizično ali psihično napadejo, otipavanje, če te kdo nagovarja v kazniva dejanja, metanje petard med učence, zapostavljanje učencev, ki se slabše učijo ... Učenci so zraven nasilja med in nad vrstniki omenili tudi nasilno vedenje S strani učiteljev. Mori jih, da učitelji z različnimi izjavami izpostavljajo posamezne učence v razredu v pretirano pozitivnem (ljubljenci) ali negativnem (vedenjsko problematični, ponavljal-ci) smislu. Nekateri učenci menijo, da imajo priviligiran položaj pred učenci s podružnic. Učence prizadenejo pogoste primerjave med razredi. Menijo, da je vsak razred nekaj posebnega, med seboj so si različni, zato so primerjave nesmiselne. Oh njih se počutijo manjvredni in razvrednoteni. To jih ne spodbuja k večji prizadevnosti, kar je verjetno učiteljeva želja, ko dela primerjave. Učenci pravijo, da je posledica tega tudi večja nestrpnost med para-lelkami, saj se s primerjavami med njimi spodbuja razdor. Kaj lahko učitelji naredijo za preprečevanje nasilja v šoli? Učitelji naj vedno zaščitijo žrtev in reagirajo takoj, ko opazijo nasilje; pogovorijo naj se z žrtvijo, nasilnežem in njihovimi starši; nudijo Spodbudo in pomoč, da učenci spremenijo svoje vedenje; opazijo napredek in učenca pohvalijo; za hujše prekrške naj učenci dobijo ustrezno kazen. Učitelji naj ne obljubljajo brez konca, kazni naj tudi izrekajo; več pogovora na razrednih urah; priprava in seznanjanja z različnimi oblikami nasilja tudi zunaj šole. (različne odvisnosti, spolne zlorabe) na prehodu v srednjo šolo; skrbijo za pozitiven odnos z učenci, da se mu bodo ti lahko zaupali, če bodo imeli težave. Nekateri učenci se posameznega učitelja bojijo, učitelji naj preverjajo, kakšen je njihov odnos z učenci; učitelji morajo opazovati, kaj se med učenci dogaja. Kaj bi lahko učenci sami naredili za preprečevanje nasilja nad učenci in šolsko lastnino? Učenci lahko pomagajo žrtvi nasilja ali sporočijo odrasli osebi v šoli ali pomagajo učencu, da se zaupa učitelju, ravnateljici, svetovalni delavki; učenec sam naj zbere pogum in se zaupa. Včasih se je potrebno pravočasno umakniti; pred dejanjem je dobro premisliti, kako bi se sam počutil, če hi "to" kdo naredil tebi; več pogovora in medsebojne pomoči; izzivanja ni potrebno takoj vzeti zares. I lumor razreši tudi kakšno napeto situacijo. Se znaš šaliti na svoj račun? Pogosto so učenci nasilni, ker hi radi imeli družbo. Povabilo k igri in v družbo vrstnikov lahko pomaga, saj tak učenec dobi pozornost, ki jo s svojim vedenjem išče. />)ulija Pek Ohiskal nas je dedek Mraz Siva kučma, bela brada, topel kožuh, zvrhan koš Vzadnjem, še delovnem šolskem tednu v letu 2002, je malo šolo ter 1. in 2. razrede obiskal dedek Mraz. Povedal nam je, da je letos pustil jelene kar doma, na severu, saj s sankami ne bi mogli prevažati dedka Mraza po nezasneženih tleh. Tako bodo jeleni enkrat za spremembo božič in novo leto lahko praznovali v krogu svoje družine. ()troci sa se razveselili daril. Dedka Mraza so se učenci zelo veselili. Vsako trkanje na vrata v zadnjih dveh tednih nas je zelo vznemirilo in pomislili smo: "Prišel je!" Vsak moški z nekoliko brade je bil spet novo vznemirjenje. Kot pa se za dedka Mraza spodobi, mora imeti sivo kučmo, belo hrado, topel kožuh in zvrhan koš, ki pa ga je zamenjal za polne žepe bonbonov, ki jih je delil med otroke. Bonboni, ki jih podari dedek Mraz, so zagotovo nekaj posebnega. Povedal nam je tudi nenavadno pravljico: o kačici Ivanki. Ta kačica Ivanka je živela s svojimi starši, bratci in sestricami v svojem domovanju ob robu gozda. Nekega dne pa se je odločila, da se bo nekoliko razgledala po okolici. Pa je hodila in hodila oz. lazila in lazila ... toliko časa, da je bila že čisto tanka. Mimo pa je prišel krojač, ki je iskal sukanec, da bi prisil gumb. Pa je zagledal kačico Ivanko in si je mislil, da je to sukanec. Z njo si je prisil gumb na suknjič in menil, da je zelo dobro opravil svoje delo in je imel srečo pri iskanju sukanca. Tako je kačica Ivanka še veliko hodila po svetu, kot si je želela, a tokrat z dosti višjega razgleda, kot če bi plazila. Na poti k nam je dedek Mraz ravno opazil Božička, ki je lezel skozi dimnik nekje na Prevojah. "Se sreča, da ima Božiček og-njavarno obleko," je dejal. In še dodal, da se drugo leto seveda spet srečamo. ib Tina Uštar Obiskal nas je dedek Mraz in nam povedal pravljico. Razdelil nam je bonbone. Potem smo se z njim pozdravili. Dedek Mraz je nadaljeval obiske v drugih šolah. Anamarija Novak, 1. h š 2ME Likovne delavnice na Brdu Doživljanje sole na prijeten način Na OŠ Janka Kersnika Brdo so v četrtek, 19. decembra, potekale likovne delavnice za otroke male šole in 1. razreda in njihove starše. Delavnic se je skupaj udeležilo 50 ljudi, otrok in staršev. Izdelovali smo novoletne barvne okraske iz slanega testa, ki bi jih kasneje, že posušene, lahko obesili na novoletno jelko ali novoletni aranžma, okrasili venček, otroško sobo, jih uporabili kot dodatek k lepo zavitemu darilu, ga nalepili na voščilnico ... ali ga preprosto spravili za spomin. Slano testo, ki je po oblikovanju podobno plastelinu, glinamolu, fimomasi, play doh-u in podobnim, že pripravljenim masam za oblikovanje, smo izdelali iz moke, soli in vode. Obarvali smo ga z želeno tempera barvo, ki smo jo dodali vodi. Lahko pa bi uporabili tudi jedilno ali akrilno barvo. Še nekaj več o slanem testu. Slano testo je zelo primerno :a izdelavo prazničnih okraskov. Vse, kar zanj potrebujemo, imamo torej pri roki v domači shrambi. Vzamemo 2 skodelici moke, 1 skodelico soli in } skodelice vode. Vse skupaj vgnetemo v kepico voljnega testa. Za izrezovanje okraskov razvaljamo testo približno pol centimetra debelo. Okraske režemo z modelčkom ali nožkom. Lahko pa izdelamo venčke, obročke, cvetlice, iz testenih kitptetetnookraske ... Aplikacije, s katerimi polepšamo okrasek, moramo na osnovo prilepiti s kančkom vode. Izrezane in oblikovane okraske polagamo na alu folijo, da se ne primejo podlage. Ne pozabimo napraviti še luknjic, skozi katere napeljemo vrvico za obešanje. Gotove izdelke na foliji sušimo nekaj dni. Suhi izdelki so suhi in beli, lahko pa jih sušimo v pečici (1 uro pri 75 stopinjah in nato še pol ure pri 125 stopinjah in 1 uro pri 150 stopinjah). Ce jih želimo porjaviti, jih zapečemo pri 200 stopinjah. Posušene izdelke lahko tudi pobarvamo. Po želji jih lahko ludi polakiramo ali obrobimo z zlato ali srebrno barvo. Izdelki iz slanega testa so ne samo lepi okraski, ampak tudi lepo darilo. Hraniti jih moramo na suhem. Možnosti za izdelavo okraskov je zelo veliko. Pri oblikovanju smo uporabljali valjarje, modelčke za piškote, nožke in paličice. Seveda pa tudi veliko lastne domišljije, ustvarjalnosti, spretnih prstov in dobre volje. Končna podoba izdelka je nastala pri skupnem delu otroka s staršem, kar otroku zelo veliko pomeni. Utrjuje povezanost v družini, spodbuja otrokovo osebno rast na socialnem in čustvenem področju. Ustvarjalno delo skupaj z otrokom starše lahko poveže s svetom občutkov, doživljanj in domišljije. Izhajati iz otroka pomeni našo Čustveno odprtost zanj (da ga imamo radi), da ga znamo objektivno opazovati, da prepoz- Izdelovali smo novoletne okraske iz slanega testa. nanio elemente v razvoju, ustrezno reagiramo, omogočimo ustrezne okoliščine za razvoj ipd. Pri tem gre za zelo pomembno področje dogajanja v odnosu otroci - starši: spoznavanje in razumevanje otrok z drugega zornega kota kot običajno. Pomembni pa so tudi medsebojna pomoč, verbalna in neverbalna komunikacija, aktivno, koristno in prijetno izkoriščanje prostega časa, doživljanje šole na še bolj prijeten način (za otroke in starše), druženje z vrstniki, medsebojno druženje staršev, sproščeno vzdušje ... Likovna delavnica, ki jo z vzgojiteljico Nado Trček pripravljava trikrat v šolskem letu, je tudi ena od neformalnih oblik sodelovanja med domom in šolo, ki poteka na naši šoli. Staršem take dejavnosti nudijo možnost za aktivno in neposredno doživljanje različnih dejavnosti in vzdušja v razredu in šoli. Staršem se nudi tudi možnost, da se med seboj spoznajo, se povežejo, si nudijo medsebojno podporo in pomoč. Tako se med starši in šolo gradi most spoštovanja, zaupanja in sodelovanja. 4J Tina Ušlar Nevarna pot iz Zgornjih Lok do avtobusne postaje Starši šoloobveznih otrok so naslovili pismo na DARS-Projckt II v Šentvidu, na Občino Lukovica, na Policijsko postajo Domžale, na OŠ Brdo pri Lukovici, na Podružnično šolo v Blagovici in na KS Blagovica, v katerem jih prosijo, da jim pomagajo rešiti problem nevarne poti otrok na avtobusno postajo v Zgornjih Lokah. Nadvoz v /gornjih Lokah, ki je bil odprt konec lanskega leta in tehnično prevzet s sirani izvajalca in DDC-ja, brez da bi pri tem obvestili občino in krajane, je, milo rečeno, neprimeren. Oh vznožju mostu in pri avtobusni postaji, so sicer označili prehod za pešce, postavili prometni znak z omejitvijo hitrosti na petdeset kilometrov, obenem pa postavili odbojno ograjo po obeh straneh ceste. Sicer je na levi strani (gledano s štajerske smeri) dograjen pločnik, toda zima je ravno v teh dneh pokazala svojo moč in pločnik v tako zgodnjih urah, ko gredo otroci v šolo, ni očiščen. Tako imajo otroci dvojno, nevarno past. Zaradi gostega prometa in kljub prometnemu znaku prevelike hitrosti avtomobilov in neočiščenega pločnika težko pridejo čez prehod za pešce, tako da morajo hoditi po zunanji sirani odbojne ograje po samem cestišču in pri avtobusni postaji zopet čakati, da prečkajo cesto. (V pošteno priznamo, so tako projektanti ustvarili novo črno točko. 10. januarja je Andrej Trdin (oče šoloobveznega Otroka) povabil na sporno točko v Zgornjih Lokah predstavnika Občine Lukovica Tomaža Cerarja, projektanta na Projektu II, Parka Potočnika iz DDC-ja in Francija Kozinca s Policijske postaje Domžale - Oddelek za promet. Občina Lukovica, kot je bilo že omenjeno, za problem ni vedela, ker s strani izvajalca o tem ni bila obveščena. Franci Kozinc je obljubil, da se bo posvetoval : nadrejenimi iz Ljubljane, Darko Potočnik pa je prinesel s seboj predlog projekta, s katerim bodo popravili storjeno nerodnost. Omenjeni predlog projekta vsebuje pešpot po desni strani ceste, za kar je večina zemljišča že odkupljenega, le za del pot i odkup še ni urejen. (Upajmo, da bodo lastnika tega dela zemljišča krajani uspeli prepričati, kako pomemben je projekt.) Menda bodo istočasno tudi dokončno uredili postajališče in postavili hišico, da otroci ne bodo stali na dežju in snegu ter prezebali na vetru, ki ga ustvarjata narava in sam promet. Upajmo, da bo DDC oziroma DARS kmalu prešel od predloga projekta k sami izvedbi, da bo kolikor mogoče hitro zbral potrebna denarna sredstva in pričel z gradnjo naknadne pešpoti. Ho lakrat bodo, žal, morali otroci hoditi po sedanji poti in upajmo, da zla usoda ne bo posegla vmes. /v Milena Bradač Dan odprtih vrat v Podružnični šoli Blagovica Šolarji pripravili božično-novoletni sejem Zima v mesecu decembru na široko odpre vrata in skoznje vsuje bele snežinke, nas odene v topla oblačila in pričara predpraznično razpoloženje. December je mesec pričakovanj, daril, lepih želja in pozdrav prihajajočemu mlademu letu. Pretekli dve leti so otroci PS Blagovica dneve odprtih vrat skupaj z učiteljicami in ženami iz Društva podeželskih žena namenili našim starim običajem oh božičnem času in novemu letu ter si jih tako dobro ohranili v zavesti. Letošnje leto pa so temu dnevu dali drugačno vsebinsko zasnovo. Letos je bil dokončno formiran šolski sklad, iz katerega bodo črpali pridobljena sredstva za skupne potrebe. Božično novoletni sejem otrok je bil torej že eden tistih drobnih kapljic, ki se bodo stekale v ta sklad. Da bi semanji dan potekal v prijetnem vzdušju, so ga učiteljice in otroci skrbno programsko pripravili. Za veselo razpoloženje je najprej poskrbel čarodej, ki jih je obiskal in kateremu so se od srca nasmejali. Njegove čarovnije so otrokom pošteno ogrele ročice in raztegnile usta do ušes. Sledila je prodaja otroških novoletnih voščilnic in okraskov po razredih. Otroci so jih napravili s pomočjo svojih razredničark od male šole pa rja do četrtega razreda. Pridno so jih kupovali starši otrok, ki so prišli z njimi, in otroci sami. Žalostno, prežalostno je bilo gledati otroke, ki jih ni spremljal nobeden od staršev, starih staršev, tet, stricev ali starejših sester oziroma bratov, otrok, ki so potrto hodili okrog hrez denarja v žepu in niso mogli kupiti nobenega izdelka. Zatorej pomnite vsi, da se otrok najptej uči od vas, vi ste mu prvi vzor na njihovi komaj začeti življenjski poti. Program se je nadaljeval s plesno skupino Miki, ki jo je vodila Damjana Balantič, ki jih tudi uči plesnih korakov. Ob zvokih glasbe so pokazali vse svoje znanje, ki so ga pridobili v treh letih učenja plesa. Nadaljevanje dopoldanskega druženja otrok in staršev so popestrili kar rrije harmonikarji, ki jih je povabila vodja podružnične šole. Meh so raztegovali Urška Jere, Drago Grilj in Peter Lipovšek. Ob zvoku harmonike so se vrteli otroci in starši. Za zaključek novoletnega sejma so žene DPŽ Blagovica Trojane otrokom postregle s palačinkami. Da je dopoldansko druženje potekalo v tako prijetnem vzdušju, je zagotovo zasluga vseh učiteljic v šoli. Kaj so povedale.' I w (čarovnikov nastop je otroke zelo razveselil. Gizela Kosmatin, vodja PS v Blagovici: "Organizacija sejma je bila sicer moje delo, veliko vloženega truda pa so prispevale tako razredničarke kot otroci sami. Za popestritev programa sem poprosila prijatelje in starše otrok ter DPŽ Blagovica Trojane. Vsem skupaj se za pomoč pri izvedbi programa lepo zahvaljujem. Ravno tako se prisrčno zahvaljujem gospe Marini Urhanija iz Društva prijateljev mladine Lukovica, ki je nakazala del denarnih sredstev za plačilo čarodeja." Gizela Kosmatin poučuje drugi razred. Njeni otroci so izdelovali skodelice, mozaike, obeske za smrečico, verižice, male angelčke, z vso predanostjo, ki jo premorejo njihova leta. Jadranka Hajdinjak, mala šola: "Vlitke iz gipsa, igralnega testa smo delali postopoma, pač primemo motoričnim sposobnostim otrok. Dela so se lotili z vso resnostjo in zagnanostjo." Tanja Krevs, prvi razred: "Z otroki smo slikali na steklo, delali ikebane, lončke zsi svinčnike, obeske iz slanega testa in čestitke. Tudi moji prvošolčki so bili pridni in si meti drugim na tak način krajšali čas do prihoda šolskega kombija." Marijana Erjavec, tretji razred: "Z otroki smo izdelovali palčke, ki smo jih prej oblikovali v modelu, za osnovo smo vzeli smrekovo lubje in mah, izdelovali smo tudi voščilnice, slike, venčke. Vsak prosti čas smo porabili za izdelovanje okraskov." Milena Iglic, četrti razred: "Otroci četrtega razretla so veliko znanja pridobili že v preteklih letih. Tako so izdelovali jaslice iz keram mase - vlitke so naredili sami, božične aranžmaje, slikice iz slanega pobarvanega testa, prave slike v okvirjih, svečnike, gobice iz gline. V to je vloženo veliko mojega osebnega tlela. Potrebno je bilo otrokom prikazati pravi način. Četudi drugo leto odhajajo iz hlagoviškc šole, botlo s svojimi izdelki pomagali tudi mlajšim sestram in bratom. Tako so se dela lotili z vso predanostjo in članom." /

r maj jun jul avg sep 01 01 01 02 02 02 02 02 02 02 02 02 mesec 24 gospodarstvo Rofel poselnega V času prijave pri Zavodu, ki nudi pomoč le aktivnim iskalcem zaposlitve. "Ce resno iščete zaposlitev, je iskanje zaposlitve za vas polna zaposlitev. To pomeni, da iskanju zaposlitve posvetite vsaj nekaj ur dnevno. Velja namreč pravilo, da so tisti, ki iskanju zaposlitve namenijo več časa, pri tem uspešnejši," so zapisali na Zavodu za zaposlovanje. Aktivno iskanje zaposlitve obsega vsa prizadevanja in korake, ki jih naredi brezposelni sam z namenom, da bi se v kar najkrajšem možnem času zaposlil. Za uspešno iskanje zaposlitve je potrebno obvladati veščine iskanja zaposlitve. Zato je veliko pozornosti Zavoda namenjene raznim programom usposabljanja in izobraževanja, ki sta eni bistvenih poti odpravljanja brezposelnosti. Z njimi se skuša doseči ekonomske cilje ter s tem prilagoditi ponudbo delovne sile povpraševanju na trgu, kar pomeni vlaganje v kadre in povečanje vrednosti človeškega kapitala. Hkrati se zagotovijo tudi socialni cilji in s tem bolje plačano delo, osebno rast in zmanjšanje psihičnih travm. Ko govorimo o Občini Lukovica in stanju na področju delovne sile v njej, moramo najprej vedeti, da spada v širše območje Osrednje-slovenske regije, ki je najbolj razvita, saj ustvari dobro tretjino celotne dodane vrednosti Slovenije. Poleg tega višina bruto domačega proizvoda na prebivalca za približno 30% presega slovensko povprečje in za 20% slovensko ekonomsko moč. Zal je v regiji tudi nekaj območij, ki imajo posebne razvojne strukturne probleme. Mednje spadajo občine Ivančna Gorica, Dobrepolje, Velike Lašče, Dol pri Ljubljana in Lukovica, Še ugotavljajo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Strukturni problemi Občine Lukovica so vidni predvsem v delovno aktivnem prebivalstvu, ki se ukvarja s kmetijstvom, saj ta kategorija presega državno povprečje za preko 20%. Podpovprečna je tudi zastopanost gospodarskih in poslovnih subjektov v terciarnem in kvartarnem sektorju gospodarstva. Vendar geografska lega ter ekonomska in gospodarska uspešnost ()srednjeslovenske regije ugodno vpliva na prebivalstvo širše okolice. Vse to prispeva k nizki stopnji registrirane brezposelnosti v regiji, ki je, v povprečju prvih devet lanskih mesecev na področju Območne enote Zavoda za zaposlovanje Ljubljana znašala 8,1%. To pomeni trend upadanja v primerjavi z letom 1999, ko je bila le-ta 9,5%. Se boljše rezultate je zaznati na Uradu za delo Domžale, kjer je brezposelnost še za odstotek nižja. Medtem ko se V Občini Lukovica giblje daleč pod slovenskim povprečjem in je v prvih devetih mese- Število registriranih brezposelnih oseb v občini Lukovica stanje dne število delež od vseh po stopnji izobrazbe (v %) vsi ženske I. in II. III. in IV. V. VI. VII. in VIII. 31.12.1999 178 105 50,0 34,3 13,5 0,6 1,7 31.12.2001 133 75 48,1 32,3 19,5 - - cih leta 2002 v povprečju znašala 6,3%, kar kaže na veliko odvisnost naše občine od širše regije in njenih najrazvitejših občin, v kale-rih so številni gospodarski subjekti, kamor migrira večina naše delovne sile. Stanje in gibanje stopnje brezposelnosti občine Lukovica lahko vidimo na grafu, ki kaže na konstantno gibanje med 6% in 7%. Ce pogledamo absolutne številke in primerjamo brezposelne osebe konec leta 1999 in konec leta 2001, lahko vidimo, da se je kljub naraščanju števila prebivalstva občine Lukovica, njena brezposelnost zmanjšala s 178 na 133 oseh. Pomembno je omeniti tudi nadpovprečno število žensk, ki predstavljajo približno 60% vseh brezposelnih v občini. Zanimiva je tudi izobrazbena struktura brezposelnih, kjer lahko vidimo, da brezposelnih, s končano šesto stopnjo izohrazne ali več, praktično ni. Probleme predstavljajo nižje izobraženi, saj osebe do končane osnovne šole predstavljajo kar 80% vseh brezposelnih v naši občini. Vse to potrjuje rezo, da so brezposelnosti izpostavljene kategorije v prvi vrsti nekvalificirani delavci in ženske, nato jim sledijo invalidi, imigranti. Zadnja rizična skupina so mladi, ki iščejo prvo zaposlitev. Vendar moramo vedeti, da te številke niso realne, saj za brezposelno osebo velja tisti, ki je starejši od 15 let, mu zdravstveno stanje omogoča nastop dela, ga aktivno išče in ga je v 14 dneh pripravljen sprejeti, če je primerna in ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim. Zelo pomembna je tudi pripravljenost sprejeti zaposlitev, kar pomeni, da se brezposelni odzove na vse napotitve na prosta delovna mesta ali na začasna oziroma občasna dela, ki jih posreduje Zavod. Kot kažejo izkušnje, številni niso pripravljeni sprejeti katerokoli delo, ne pišejo prošenj in se ne izobražujejo. Poleg tega opravljajo prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje razna neformalna dela (honorarna, dopolnilna, dela preko študentskih servisov). Oseba vpisana v evidenci brezposelnih oseb, ki ne prejema dajatev iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, mora sicer izpolnjevati vse svoje obveznosti kot aktivni iskalec zaposlitve v skladu z zaposlitvenim načrtom, vendar pri tem ni omejen njegov morebitni zaslužek po kakršnikoli pogodbi (pogodba o delu, avtorska pogodba, delovršna pogodba ipd.). Zato v mnogih razvitih državah opravljajo poleg statističnih meritev tudi ankete, kjer za brezposelne veljajo vsi tisti, ki ne opravljajo nikakršnega dela za plačilo. Po teh podatkih je stopnja brezposelnosti v Sloveniji za polovico manjša. Od leta 1995 znaša v povprečju 7,3%. Glede na to lahko trdimo, da je stopnja brezposelnosti v Občini Lukovica prav tako veliko nižja, kot jo kaže uradna statistika Zavoda za zaposlovanje. Praktično pa je nemogoče ugotoviti resnično število brezposelnih oseh v naši okolici. <6 Leon Andrcjka Hitrost ubija Pogost vzrok za prometno nesrečo je prevelika hitrost. Med vožnjo po suhi cesti, kjer je omejitev 50km/h, se 25m pred vašim vozilom pojavi otrok, Pri tej ali nižji hitrosti hoste vozilo še lahko pravočasno ustavili. S 55 km/h pa otroka zadenete z hitrostjo 28km/h in ga huje poškodujete. V času, ko pa so razmere na cestišču slabše, se možnost nesreče še poveča, kajti naletne hitrosti so še večje na mokri, poledeneli ali zasneženi cesti. Omejitve hitrosti so tam zaradi vzroka ... UPOŠTEVAJTE JIH! sport 25 Lep, a tudi nevaren šport Boštjanov adrenalinski opoj je gorsko kolesarstvo Razmeroma mlad .šport v Sloveniji je gorsko kolesarstvo. Zanj se odločajo večinoma mladeniči, tudi pogumna dekleta, ki na ta način sproščajo energijo, ljubijo lepoto narave, tako pa zapolnijo tudi svoj prosti čas. Njihove "kolesarske steze" 80 gozdne poti, čim bolj strme seveda, grape, drče, vijuganje med drevesi in še kaj. Naravne ovire, ki jih spremljajo, so korenine, kamenje, potoki, drevesa, ki rastejo ravno tam, kjer vozijo. Zato je ta šport tudi nevaren, poškodbe pogoste, kljub zvrhani meri pazljivosti in dobri zaščitni opremi. Pa vendar je gorsko kolesarstvo za mnoge, tudi Boštjana Volfa, zelo privlačen šport, ki ne uničuje narave. Boštjan je petnajstleten dijak Srednje gradbene šole v Ljubljani, smer gradbeni tehnik. Lani si je pridobil tudi siaius vrhunskega športnika, kar mu med drugim omogoča sodelovanje na slovenskih in mednarodnih tekmovanjih tudi med šolskim letom. Intenzivno se z gorskim kolesarstvom ukvarja tri lela, na kolesu pa je že od tricikla naprej. Glede na to da je v šoli zelo dober, ga starša podpirata, spremljata na vsa slovenska tekmovanja, mu skupaj z bratom ter prijatelji iz kluba vlivata pogum in pomagata celiti rane, tako telesne kot duševne, če gre kaj narobe. Lanski in letošnji mladinski prvak v spustu z gorskim kolesom, je Boštjan. Pravzaprav si je v letošnji sezoni prislužil lepo število zmag in pokalov, tako doma kot v tujini. Začel jih je nizati spomladi v Zagrebu, kjer je tekma štela za točke svetovnega prvenstva in je zasedel 6. mesto pti mladincih. V Italiji je zasedel 3. mesto na zelo tehnični progi, na letošnjem svetovnem prvenstvu v Mariboru si je priboril mesto predtekmovalca. Na državnem prvenstvu v Crni na Koroškem je osvojil 1. mesto. Na tekmi, ki je štela za pokal, je v Trbovljah, med hudo domaČo konkurenco zasedel 3. mesto, nato zopet v Italiji 2. mesto. Na lanski najtežji dirki v Avstriji, kjer so se zbrali tekmovalci iz vse Evrope in na katero se je zelo dobro pripravil, toda se dva dni preje poškodoval, je vseeno zasedel 9. mesto pri mladincih. Na dirki za državno prvenstvo je obdržal majico Kolesarske zveze Slovenije. V Kamniku se je uvrstil na 1. mesto in na zadnji dirki sezone na [varčkem jezeru pri Slovenj Gradcu osvojil 3. mesto in skupno 3. mesto v državnem pokalu Slovenije. Celo na sposojenem kolesu in ne v svoji panogi (spustu), si je v dvoboju prislužil 4- mesto. Joj, Boštjan, koliko zmag, pokalov in uvrstitev si si nabral. Upam, da nisem katere izpust i 1;i. Lani se je Boštjan vključil v Snurfcluh v Ljubljani. Prva skupina v klubu so Andrej Sumbergar, tudi njegov trener in dober prijatelj, Dejan Gorenc in seveda Boštjan Volt. Vse lotke na tekmah napravi Mare Obid, ki ga tudi promovira skupaj z Andrejem Deklevo. Glede na to da sla kolesarska in zaščitna oprema zelo dragi, Boštjan podpiše včasih kakšno pogodbo s priznanimi športnimi trgovinami in si tako omogoči cenejši nakup le-le. Seveda morajo v žep poseči zelo Boštjan Vol/ Foto: Mure ()hid pogosto tudi njegovi starši, brat pa mu pomaga pri vzdrževanju telesne kondicije. No ja, vsaj terena za trening mu v njegovi okolici ne manjka in je zanj potrebna le volja in želja po čim boljši uvrstitvi. Srečno, Boštjan, in čim manj padcev. A Milena Bradač Smučišče Prvine Po zelenih zimah letos dovolj snega Na kratko vam bomo predstavili smučišče na Prvinah. Glede na to da je zapadlo toliko snega kot že vrsto let ne, boste morda izkoristili bližino smučišča in ceno vozovnic saj vsi vemo, kako zadnja leta smučanje postaja vse večji "luksuz" in privilegij premožnejših, še posebej zaradi zelenih zim v zadnjih letih, ki preženejo smuke željne v tujino. Na Prvinah stoji tudi Dom, ki so ga pričeli graditi že po vojni. Po pripovedovanju oskrbnika najprej planinci, nato rudarji, na koncu pa je prišel v upravljanje borcev. Nato se je v njegovi zgodovini izmenjalo okrog IS najem- nikov, dokler se ni privatiziral. Pred štirimi leti je tako prešel v lasi podjetja GoPress Trade d.o.o. iz Domžal. V času smučarske sezone obratuje Dom vsak dan, izven nje pa je zaprt le ob ponedeljkih. Odprt je od 9. do 16. ure. Postrežejo vam tako s hrano in pijačo, imajo 70 sedežev, tako da sprejmejo tudi večje skupine. Smučišče je primerno za družinsko smučanje. Imajo vlečni Irak v dolžini 200 m za najmlajše in tako imenovane krožnike v dolžini 500 m. Cene vozovnic pa SO naslednje: za celodnevno boste odrasli odšteli 2.000 SIT, otroci pa 1.500 SIT, za poldnev no pa odrasli 1.500 SIT, otroci pa 1.000 SIT. Posebej pa lahko kupite tudi karto samo za malo vlečnico, ki vas za ves dan stane 500 SIT. Samo smučišče leži na višini 900 m nadmorske višine, dostop pa je po cesti od Trojan skozi Sentgotard in je od magisttalke oddaljeno kakšnih 5 do 6 kilometrov. Ceste so redno plužene in posipane, v kar sem se prepričal tudi sam. Upam, da smo vam morda dali idejo za preživetje kakšnega prostega dneva z družino na prostem, pti tem pa vam prihranili tudi kak tolar. AL.P. 26 sport Roko Mladi Mike Urbanija se vzpenja tudi po evropski teniski lestvici V svoji kategoriji prevzel prvo mesto Trinajstletni član ŠD RCU Lukovica Mike Urbanija je oktobra lani prevzel 1. mesto na lestvici Teniske zveze Slovenije (TZS) v kategoriji do 14 let. Tako je od decembra 2002 tudi član slovenske teniske reprezentance. S tem se mu široko odpirajo vrata v teniško Evropo. O teniških uspehih Mika Urbanije je Rokovnjač v prejšnjih letih že poročal. Kot pa obeta njegova športna pot, ga bomo na naših straneh še srečevali. Pred dobrim mesecem je nastopil na tekmi najvišjega evropskega ranga in že v prvem kolu naletel na šestega nosilca. Le-ta ga je premagal šele po dveh urah in pol izenačenega dvoboja (6:3, 6:4). Nekaj dni pozneje pa se je na odprtem prvenstvu v Radencih uvrstil v finale. Po dveh turnirjih z evropsko udeležbo je na evropski lestvici 115. med približno 900 tekmovalci, ki pa imajo v povprečju za sabo že okrog deset turnirjev. Za razvrstitev na lestvici šteje pet najboljših uvrstitev. 27. decembra 2002 se je Mike na turnirju v Trzinu preizkusil v višji kategoriji 14-16 let (to pravico mu prinaša 1. mesto na lestvi- Mike Urhanija Foto: družina Urbanija ci v njegovi kategoriji) in z uvrstitvijo med 8 najboljših dosegel velik uspeh. Poudariti velja, da se je pomeril s tekmeci, ki ga po telesni teži in višini bistveno prekašajo. Taki uspehi so lahko samo rezultat Mikovega trdega dela, strokovnosti njegovih ttenetjev in organizacijske ter finančne podpore njegovih staršev'. Lukoviški sedmošolec trenira šestkrat tedensko po dve uri pod vodstvom domžalskih trenerjev Igorja Ogrinca in Saša Svoljška. Poleg tega opravi še štitikrat po eno uro kondicijskega treninga tedensko. Mike Urbanija trenira s Teniškim klubom Domžale, še vedno pa nastopa za Športno društvo RCU Lukovica. Znano je, da je tenis drag šport. Mikov oče ocenjuje Stroške treningov in domačih tekmovanj na približno 100.000 tolarjev mesečno, vsako potovanje v tujino pa predstavlja dodatne sttoške za pot in bivanje tekmovalca in trenerja ter dnevnice za slednjega. V januarju 2003 si mladi teniški up obeta udeležbo na zimskem državnem prvenstvu, s slovensko reprezentanco pa na turnirju posameznikov v Franciji. Februarja bo zimsko evropsko prvenstvo, poleti pa državno prvenstvo in sodelovanje na turnirjih Evropske teniške zveze (ETA rour 14 & U). Kljub športnim uspehom pa Mike ne zanemarja šole. Vse razrede izdeluje z odličnim uspehom. Upajmo, da ho kot tak ponosno ponesel v svet tudi ime Lukovice. A Zinka Meden Darja Kokalj kljuh snegu ne miruje Uspešen začetek sezone, polne izzivov --- Čeprav nam je narava dala kar nekaj snežnih padavin, ki so razveselile predvsem smučarje, pa tudi drugi športniki ne mirujejo. Po tritedenskem počitku, vsaj kar zadeva tekme, se je Darja Kokalj udeležila 17. novoletnega teka v Podkraju pri Velenju. No, tudi med počitkom ni mirovala in je svojo pripravljenost utrjevala s tekom v naravi ter na napravah v fitnes centru. Novoletni tek v Podkraju pa šteje za zmago za Pokal treh dolin. Razmočena in blatna ter z mnogimi klanci otežena, je 3800 metrov dolga proga zahtevala dobro pripravo in to je z osvojenim 1. mestom v svoji kategoriji Darja samo potrdila. V absolutni kategoriji pa je zaostala le za bolj izkušeno tekačico, reprezentantko Anico Zivko. Se bolj ponosna pa je na dosežen rezultat na nedavnem pol-maratonu (21.098km), kjer je dosegla absolutno drugo mesto za domačo tekmovalko in ob tem izboljšala svoj rekord v tej disciplini, ki je sedaj 1.23.32. Doseženi čas pa je tudi boljši od lanskoletne tretje uvrščene tek- Darja Kokalj na zaključku poluda Ipa Slovenija movalke na državnem prvenstvu. Tekmovanje je bilo v mestecu Medca v Italiji. Darja pa pravi, da je to šele začetek, da si je v letošnjem letu zastavila še mnogo višje cilje. Veseli se že novih tekem in novih izzivov tako na delovnem mestu kakot na športnem področju. V letošnjem letu si poleg zdravja in čim manj poškodb želi še razumevanja za njeno športno udejstvovanje tudi v službi. Tudi kakšen nov pokrovitelj bi bil dobrodošel. ( čeprav smo majhna občina, pa imamo srečo, da podpiramo Športnike, ki dosegajo rezultate in zastopajo harve občine širom po domovini in izven njenih meja. Tone Habjanič 34 PROMETNA VARNOST - ZAHVALE RokODIljCIČ Pešci bodo hvaležni Odprtje varne poti v Lukovici Ob tem pomembnem dogodku smo se zbrali malo pred božičem, 23. decembra, v Lukovici, točneje na Kanalu med nekdanjo gostilno Ster ter sedanjim Tokom ob hiši Gostiša. Odprtje je organizirala Marina Urbanija, predsednica Društva prijateljev mladine, ki se je za dosežek tudi najbolj zavzemala. "Ali spet štrajkate?" nas je v šali pozdravil nekdanji zdravnik dr. Marko Pipp, ki se je z drugimi gosti in sosedi udeležil prireditve. Bližnje gospodinje so nas postregle z domačim pecivom, suhim sadjem in tudi žejni nismo bili. Prismejala se je tudi gospa Vida, ki nam je zaigrala na harmoniko. Ti ljudje so se novih pločnikov in razširjene ceste upravičeno razveselili in si tudi oddahnili. Dolga leta so, tako kot mi iz gradiške smeri, hodili po stezici oh in po glavni cesti. Drveča vozila so nekatere poškodovala, nekaterim pa žal vzela življenja. Šele sedaj, ko sem oče tudi sam, razumem starše, ki so zaskrbljeno gledali za nami, ko smo odhajali v šolo. Živeti oh "cesti smrti" ni šala. Zato so morali ljudje ob njej, posebno po začetku gradnje AC, "požreti" veliko prahu in obljuh, preden se je kaj premaknilo. Tudi gospa Marina je z govorom povedala, da so tu živeli ljudje v nemogočih življenjskih razmerah. Zahvalila se je državi in ljudjem na visokih položajih, ki so začeli z izgradnjo varnih pori v Lukovici in verjeli, da bomo Vztrajali pri zahtevah za osnovno varnost naših otrok in nas samih. Pridobitev je pomembna tudi zato, ker ta ogromna investicija Občino Lukovica ni stala niti tolarja. Gospa Marina nam je zaželela še sreče in miru, najmlajšim pa veliko brezskrbnih uric na varnih poteh iz šole in domov. Njim je tudi podarila nekaj "objemov", ki jih je podarilo Društvo prijateljev mladine Lukovica, v okviru vseslovenske akcije Podari ohjem. Ko je mala Tjaša simbolično odprla varne poti, smo se z otroki odpravili, da bi prečkali magistralno cesto proti domu. Po dolgem čakanju oh še vedno polni cesti, smo ugotovili, tla tej "varni cesti" za nas, ki jo vsak dan prečkamo peš ali z avtomobili, manjka še semafor. 4S in joto Marko Cerar Varno pot .so slovesno odprli otroci. Novo postajališče potujoče knjižnice Bralce potujoče knjižnice obveščamo, da bomo imeli novo postajališče v Spodnjih Praprečah. Izposoja knjig bo vsako drugo sredo od 19.20 do 19.50 ure. Prvič se bomo v Spodnjih Praprečah ustavili v sredo, 29. januarja 2003. /i Vaši knjižničarji Le delo, skrb, ljubezen in crpj/enj« izpolnilo tvoft je življenje. Pošle so ti moči in zaprki trudne si oči. Pa čeprav spokojno spiš, Z nami kakor jnej živiš. ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili od naše drage mame ALOJZIJE KEPEC po domače Begelnove mame iz Vrbe Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovane svete maše, sveče in cvetje. Posebna zahvala velja dr. Pippu in dr. Bahičevi tet patronažnima sestrama Mateji Parkelj in Irmi Markovšek za zdravniško pomoč v času njene težke bolezni. I [vala gospodu župniku Andreju Svetetu za opravljen pogrebni obred ter gospodu Martinu Andrejki za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste našo mamo imeli radi, jo spoštovali in jo pospremili na njeni zadnji pot i. Vsem in vsakomur posebej še enkrat prisrčna hvala. V.si njeni domači Delo, ljubezen in trpljenje tvoje je bilo življenje. Na koncu so ti pošle moči in trudno si zaprl oči. ()dšel si tja, kjer ni gorja, kjer upanje ti večnost da. Se vedno v naših srcih živiš, čeprav v preranem grobu spiš. V SPOMIN Sedemindvajsetega januarja mineva leto dni, odkar je mnogo prezgodaj odšel od nas, dragi mož, oče in dedek LOVRENC ROKAVEC Ahčanov Lovro z Zlatenka I [vala vsem, ki postojite oh njegovem preranem grobu, mu prižigate svečke in se ga spominjate v molitvi. V.si njegovi Rokopnjač zahvale 35 V.salc od nas JVCjfO pot potuje. Vsaki} pot KOČ lučk osvetljuje. Vsako srce tisoč nitk povezuje. Nite ne hodi po svetu sum. \ sako slovo je bolečina. Vsako ilovo \t majhna smrt. Poln življenjskih moči je sredi ustvarjalnega dela nenadoma omagal naš dober sodelavec in prijatelj VLADO NADJ Od njega smo se poslovali v torek, 7. 1. 2003, v mrliški vežici v Domžalah. Pokopan je v rodni Vojvodini, v Apatinu. Vlado, ohranili te bomo v trajnem spominu. Sodelavci Občine Lukovica Lukovica, 6. januar 2003 Vse te čaka tako, kol je bik>. Tvoja soba, tvoji zapisi, vse na tvoji mizi. Le zakaj - te ni več nazaj! V SPOMIN I 5, januarja je minilo žalostno leto, odkar si šla na pol svojih doživetij. Ni te več med nami. JANA HROVAT I [vala vsem, ki se jo spominjate, prihajate na njen prerani grob, ji prižigate svečke in polagate cvetje. Vsi njeni In memoriam Dragi Vlado! Med blesk prazničnih božično novoletnih dni, ki so v koledarju zapisali prve dneve novega leta, je na sedežu Občine v Lukovici zapLapolala črna zastava. Ni sodila med nežno snežno belino, kakor smrt ne sodi med novo upanje in nove začetke. S svojim črnim kontrastom je naznanila konec nekega mladega življenja na vrhu življenjskih moči, pretrgala je tok energije Tebi, dragi Vlado. Obnemeli smo in se pretreseni spraševali, a vsi odgovori so se zlili v eno samo » nedoumljivo bolečino. Se pred dvema tednoma smo si veseli stiskali roke z najboljšimi željami in si nazdravljali s človeško toplino in božično mehkobo: srečno, zdravo, uspešno 2003! Z magičnimi besedami, ki hočejo nove začetke. In tako si odšel na svoj dom, morda z rahlo bledico in kljuvajočo bolečino, ki si jo vedno prikrival. Včasih pa te je izdala z nenadnim mrazom, vendar si jo odrival in ji nisi pripisoval pomena. Tudi mi nismo zaznali sprememb, saj si bil redno, vsak dan na delovnem mestu. Zdaj se spomnimo, kako nisi maral pogovorov o smrti, kot da si odganjal nejasno slutnjo. Vse te drobne malenkosti kažejo, kako smo si bili blizu, kitko smo čutili drug z drugim kot čvrsta delovna ekipa mlade občine, ki si jo pomagal graditi 5 let kot otganizator operativnega dela režijskega obrata na terenu. Kot gtadheni tehnik si se v tej službi hitro znašel in se izkazoval z delavnostjo, pridnostjo, zanesljivostjo in vztrajnostjo. Veselil si se uspehov, živel si za tO službo, spoznal si našo dolino, čutil si z nami. Meti nami so se spletle prijateljske vezi. Vedeli smo, tla si dober oče sinu Aleksandru, ki bo skoraj polnoleten. On je bil tvoj ponos, oh katerem so ti žarele oči. 20 let bivanja v Sloveniji te je zaznamovalo pO človeški plati in te vsestransko bogatilo. Ponosen si bil na znanje slovenskega jezika, tvoje srce pa je živelo v rodni Vojvodini. Ob večjih praznikih si se vračal v ravninski Apatin, po tvoji duši in pokrajini tako drugačen od naših ozkih dolin in strmih hribovskih pobočij. Dragi Vlado, vračaš se domov. To je tvoja usoda. Prihajaš med svoje ljudi, k svoji družini. Mnogo prezgodaj in drugače. Spojil se boš s svojo rodno zemljo, v kateri boš rodovitno seme za novo življenje. Kajti vse, kar je dobro, je večno in se ne izgubi. Tu boš našel svoj mir in novo bivanje v naših spominih, saj resnično umre samo tisti, ki ga pozabijo. Hvala ti, Vlado, za 5 let skupnih vezi, hvala za ves Tvoj optimizem in smeh, ki je vsak dan odmeval v naših prostorih. Hvala za vsako dobro besedo, ki si jo vedno našel za vsakega od nas. Hvala za Tvoje raztlajanje. Radi smo te ime t. M. S. ROKOVN|AČ je darilo Občine Lukovica. Prejemajo ga brezplačno vsa gospodinjstva občine Lukovica; glavna in odgovorna urednica: Marta Lavrič; člani uredniškega milnim: Marku ('erar Milena Bradač, Grega Ztlove, Danilo Kastelie, Drago Jutcršck, Zinka Meden; ustanovitelj: Občina Lukovica, Lukovica 46, 1225 Lukovica, tel. 01/72 )j 1 |9t jezikovni pregled: Marta Kcrfan, spletna stran: www.lukoviea.si, e-mail: občina.lukovica@lukovica.si, roknvnjac@lukovica.si; izdajatelj: Speeom, il.o.o. Radovljica, p.p. 39, 4240 Radovljica (Bojan Rauli); trženje oglasnega prostora: tel. 04/5^ 18 656; naklada: 1.700 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katete se obračunava 8,5% D11V (Ur. I. RS St. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno Številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS poti zaporet bo Številko 180. Uredniitvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične m materialne motnosti. 36 zadnja stran RokOlNlJClĆ GOSTINSKO PODJETJE Troane d\X3' na bencinskem servisu OMV Istrabenza v Lukovici tel.: 01/7296 350 - odprto 24 ur na dan ❖ HLADNI IN TOPLI PRIGRIZKI ❖ MALICE * KOSILA HEDI PO NAROČILU ❖ SOLATE ❖SLADICE odprto vsak dan od 05.00 do 23.00 ure tel.: 01/7236 846