Jfc

Odprla si šole in parke
z modrim in rdečim cvetjem
in domove oddiha. In pregraje rušiš in

In ko se rudarji spuščajo v osrčje zemlje -
branijo tvojo resnico.

In ko stroji tiskajo »Manifest« in »Oktobrsko«

rožo zalivaš branijo tvojo resnico.

na oknih, ki z njih je zijala beda.
In dim iz tvojih tovarn
brani tvojo resnico.

In kadar te gledam v bodočnosti -
opevam tvojo resnico.

Opevam tebe in pojem o moči, ki te je rodila

Poštnina plačana v gotovini

4  ,1



fJ 4  A


% *

razprave
. kongresom

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA

LETO III. + ŠTEVILKA 5

MAJ 1964

CENA 20 DIN

nase

občine

Osmi kongres ZKJ je pred na- izvajalnih

socialističnih

mi. Komunisti se bodo morali v

družbenih odnosov.


Ji .


- 1 ^ - :


r?Eiitpimi pobiti •% in tudi ne¬

gativnimi tendencami današnjih
dnižbeno-političnih dogajanj

naši

Uspehi so

nedvomno

odraz vztrajnega, sistematičnega
kreativnega delovanja naši
delovnih ljudi in vseh subjektiv-

občine. Nedvomno pa
uspehe spremljajo tudi določene
napake, ki se pojavljajo na tej
stopnji razvoja materialnih pro-

ramo vsekakor posvetiti dobršen
del časa tudi napakam ter
vztrajno odpravljati. Tako bomo
lahko prispevali svoj delež za
osmi kongres tudi mi.

V naši občini smo imeli že ne-

cij, pa je vprašanje delitve do¬
hodka in čistega dohodka po de-

samoupravlja¬
nja pioizvajaica znotraj vsake
posamezne delovne organizacije
in občine.

V prvi polovici marca smo ime-

posvet komunistov,

delajo

na vodilnih delovnih mestih

posvetov

komunisti glede delovnih organizacijah občine ter

dejavnosti in orientacije komuni- z republiškimi poslanci in sekre-

stov

predkongresni dobi. tarji in sekretarji vseh osnovnih

Osrednje vprašanje, ki bo v pred- organizacij ZK.

kongresni dobi predmet razprav
in analiz ter nadaljnjih realiza-

Razprava je pokazala, kje veli¬
kokrat tičijo vzroki znotraj de-

•ta«

miriti

milili

iniin

itiiini

imun

itiiitn

milili

MII

iiifim

IMHIH

• Milili

• MIMI!

MIMIM

• milil

MIHIH

imim

•milit

mi

Članek berite

NA 10. STRANI

♦

Š  —


A


• • • % • • • • • • • • • • • o.« • » »4 t • #jr» • • • .

• • • • • •/ • •> • • • • *• • ••V« »V* • * ••• • •

»w , !v!v. , .vX * >Xviv.v/.sv/. .v. .

•*•••• ..•••>  • • • • • • • • • • • ♦ • . V A*.*/, V« ,

* . . X . • • • • • •• • • • • • • • • • • • • ' .

* • • i • » • ... C«.* • _• .* *.*I*v* • • •••••#. 1

\Wa%%••*••••  o ••*••••%v.%.%

• • • . • ■ , • • • • • . ■••.<*•••••  *• • • • • ja • • • • *•-••• • •

. . __ .............. ... , « . . • . .i

. • • •



.-.V.

• »

F* • • • • • • • • » I



•J •.


>4. ••••4444

• •



, . . . i ..... . . . ........... •••••••«• *■ • i

, . -*.,*.*,  ••••« • • a a . » • • • • • • • • • • » • • • • •••••!

a . A a . a . • a • I . . , ............. ....... • • • • • • • • . . . . . .

..... ..a..«« . * • • • * * *.• • • • A  « • * * •

. . . a • . , a . • . , ..... a - » ....... . 4 * .

. . / a .a... • a • .a ....*•••• a. .a .... • • 4 • • • * • • • •••••••••■-• •





• 4 a a 4 . • • .

a a . a . a a • • 4 • • • ... *

’a.\ ... . . . - • *. # A a a • a a a a 4 4 • • • 4 . • • # 4 8 • - • • • * * ... , ,

•a^ ‘ A /.’. aV.'.V.V.V.  ...  . .. .

’ • * •>•  »>  . A . . • • w

. *.  *... ... V. aa a .... . • * • • • 4 4 *.• • • • .* ... . . •

.v.V.V-n*.*.-.'.•vlv!-/ V v.\*Xv

• a .r. . a a # • • . . • • . . • a a < 4 a a • a a a • I * • • *.• V. . • •** a*. . . . . a *

v/ • • i*; • ;<• * v.

» • • • • a | £> a • • • a * a a a a # a ... * a a a a a a ... . » » a . • . a a ■ ■ * §  a • a

,*.*•% ‘.‘i , .V-'  'a..'4ŽA'.’.  ‘AV.V.'



a • • * • • • •

a a a . a • a

•4 4.

•V«

»••••.




.V.*.

■ T  ~ w w



y.V.V.VA


.v. v.



a • • a a • a a • • a a a • a
•Vaaa.aaa...«••




•V.‘a*

«ry.r


M






•/.V/.V



• ■



a • r



• • •

• • a •> aa



- •

•*«

VA
TO

V



p


• •




> a.a

x» »

• • •

A*//.',



a a a » a . a




r • a . . • a a *

’.V


%

■/


A WA*. .

# r I • •

AK* .

• *• a,



v

' • r»

• •



• •• M w



■. a . _» a.

VA

• a a •


Xv:<>


//

a a a .

. a a a • *

» w m _

Ml




• a a a a

• V


VAA



«»# *

/. ,


• ,a_

/A.

• • •




/X-
• »_•










&

ra • a a

V/

:


»* • ■






///. .•Z, AVAV/#V/V/W




V/AVAS

V » W » F *

a a r * Aaj


.VVi

»T . »

« a r a a * 4

a ■ a •

a a a • a a

//

V/-

A*,



VAV.


i





.•A

/A

>>r.



VVAč/:

.*.y

.•..vav.v;

* *,*.* • • VS # a # a*.

. . a a a » 4 a a a # a 4 • • •

i.V.VAV.VA*.^*

MHP

v. - , v-:-'

AVaV/.i

. v.%*.

• .v.


'.v,


X



/ 7 .V



»a.

i a_a a a a_a • <

V/AV. aj|

/.V.V

a . »


a #

-V

•X

• r I


V

/ .jVa a a a

v%v •: Ta .


•a.



VAM

/

a a a a



7 «

a a a a a a^ a

v

v.

•_a.a_

a a a • a a

a a a a a.

ara.a.aa

7.VA7,

a a_4 a

7a*

X


^•>1


/.«%•
V.Va-.V,

a> a



#>4



• a *


7/







A-*.'?.-, s*



*

»

% V.


«•>

.,W .*.*a‘/'< "«£*•* •* "•%

• ‘ V-*• %>:• %• .%• %• >% 'A vy .A;,v

»H • S*. A* V?>.v.v/.V N .’• .


a a • • a • - a • • a .

• • •? *.• .V.%

a « •*» '

M o

lovnih organizacij

občine,

dobršni meri povzročajo stag¬
nacijo graditve sistema nagraje¬
vanja po delu in nadaljnjega raz¬
vijanja samoupravljanja. Tovariš
Dušan Primc je v razpravi izra-

mnenje, da je dodatek za
stalnost na delovnem mestu v na¬
sprotju z delitvijo ro au IV.i iv.
mnenju so se pridružili še drugi
diskutanti in na posameznih pri¬
merih podkrepili to mnenje. Ta¬
ko imajo nekateri delavci in vo¬
dilni uslužbenci v KIK in Leso¬
nitu samo nekaj sto metrov od-

delovnih or-

daljene domove
ganizacij in imajo celo po 5.000
dinarjev dodatka na stalnost.
Vprašanje pa je, ali so upravi¬
čeni na tak dodatek prav tako
kot tisti, ki se vozijo s kolesi in
avtobusi iz oddaljenih vasi.

Ing. Jože Žnidaršič je pouda¬
ril, da bi bil dodatek za stalnost
na delovnem mestu za kmetijske
delavce nujen, Čeprav se je tudi
on strinjal, da je to v nasprotju
z delitvijo dohodka po delu. Svo-

sile v

mnenje je utemeljeval
fluktuacija delovne
netijstvu zelo velika.

Tovariš Jože Bubnič je bil mne-

zaradi pomanjkljivih

nja,

predpisov nimamo

nekih start¬

nih meril pri nagrajevanju. V Le¬
sonitu lahko nudijo uslužbenki
startno osnovo mesečnih prejem¬
kov včasih dosti višjo, kot pa jo
lahko nudi neka druga delovna
organizacija.

Rezultat nagrajevanja v Leso¬
nitu je dolgotrajen trud družbe
in kolektiva, je poudarjal v svoji
razpravi Teo Sirdelj. Danes je
težnja po še nadaljnjem poveča¬
nju osebnih dohodkov, a se ko¬
lektiv včasih odreče tudi tega
zaradi nadaljnjega razvoja delov¬
ne organizacije. Sistem nagraje¬
vanja je star in ne ustreza pred¬
vsem pri uslužbencih. Se pa v
zadnjem času iščejo boljša me¬
rila.

Pravilniki o nagrajevanju so

nepopolni

ponovno poudarjal

(NADALJ. NA 5. STRANI)


vA*.


MAJ + ST. 5

I

I

r.v/.

y.w.*.

• • •

•



•A*.

.v ;

v


• ■ • • • • >
/.•/•'•v


• • • • •.


• • • •





• ».M

• * • • • • *• •*. * • J* • *

*v.v v  *.v!

.V

Situacijski


svX*.*aw»‘»v»




• • •

» ^ •

•• • • •

• • v v v v.v/.*.v *.v.y* • • •x # . # v*v.%v.v.  -xa\^v^v/.<x%v  v v.v.v.-.

:*xww # ,  v: %v>.v.x*x«Sx



• •

A

* • • *

/•





V

>:

,v.



sf

:-&5i

. • • • • • •





m

.  • 1 • •

• 1 • • «
« 1 • • *



mmsm

• v vl!-/v *- ' # o’

itei"

&S8




■ •••••


• • • • •

A

• • • •


• ♦ . • • • • • a  A i A • • • ♦ • I

.,v/.v. .y.:v>.v.v.v.v/,

»v

• ■

v


>

• * • •

v/

• • • • • • • •

A

• ••


• • • • • v

•v.


• * • . •

• • • • • • • • " • * •

m mm



m

• •

v. ..v. • /v.v*.

.•‘AV



• • •

• • •

KIKIL. BISTRICA

KISLIN

A*. V.'.‘A . • •X*.^.*-'A'AVi

•Vv



A




,-.V. V


.V«

a*.;

/X'

A'.

I • J|

/.

• • • •


• • 1

•::


v . •!<•>•«
X w>X\
<v> i

.v

.v.




v.sv.;.;.v.;.v.;.

'AV





;<

A'

.. • •




v,:

'•N ■

<

■


• • •


»XvX-:

• • • •

AV.V,

:

.-.yX y !•! !%<•!•!*a^v vav.;.;.;//^;

•a  !v.y.y.y.y»v.>y«y#yvXy#y'y*v#yAy.y.,A t %vAy»v> ;•






• • •


v.*.y?



>:


*.y
v.* -•

•»•.





.VAV.SV/AVA,.,;
• •••••«•*■ •...*••••••• ••••••



:<

'/.V/?

• •

AVA'

.

•v.XvXvXw»
<•>>>>. \v.y>*Xy


E

• • • •
V-v

.s*.

.v.

••/•/.VAV.VAV.V.*
•>Xy.VA;.yAy.w<

>X*>>XfX - ’.w>X*>X%\\vv>XvXyX->X\j

, Av«'Ay.y.v.yv//,y>Xy»*»y.‘.y«y»y.y,|.
#••••*  • • • • * VAV» • • • c • • • • *


m

.•.•.•AW/
• • • •

, • . • • •

v..V

>• m  i* < -x : x ‘>yv!*'. *.- vX # X

• /tvX\y •//.* ;<*/• v‘ .vavA{A^  * •'Ž**?! ' "v' IMvIv.v.

•* • • v -j  • • •!\Xv a*.‘


. m. X

\




:>y&y>

y.y.'.y.


/.v

• • • • - # • • •
'y^X;




V.VAW«V/**A , »'

.‘.v

’

1  « V*.mav.*A . •.*.•

•'•‘•'••‘•/.'.'AV/AVA' '•%*•.'.v.'//* '//»V* *•*•*<'/•' , yv»V,'.'t‘Ay

*v * vX , a‘»*- *•’•/!• 1  vlv.***.*»*.‘*'***V”^ , *yv *I'«^-*/»v»vAWA»y'V.y l  \ 'v*.*.

>y.yyy-<y'yr>9i< : :

^/avv.vavav.Ia;.

*\vvwXM^^K«*»y»A'. z/. 1

• ' *AV.V- VAV*

: x :


■<-




s®

v.

•v

•V«

XX


A • • «

► •
• *

V.


v^a.w»vw




J:


• * • • • . . • • • * v.v. *S # A


• • »j •

•A , .%V/

vXv&




V

.v

w  •









V.V.NVAJ

»!•!• • >!■•>.* ■

BKvv!v/.v/- '/X^v!vX*.wXv '’* * %L

]V^WASy«;«;< v y/AM AW AVAW/A >> > • • •AWAVV


• • • •

y


3

• • • ~

«1





rrr*?


• > •••




• .# •



»Xsv.y



vi-.v.-.v

v:?x-::x

‘.N’


•X .< ••••• v.-.v

• •

X


S

•>:■

'«V

A



• • O V/.V«’« •*•*•*•*•!• /‘'V.

liin



• • • •

.*% •



• • •


M



S

• • • .•


1



*•*•’•* • • *

fe

S*.

,VAN , .V.'

;»w.vy

>s*>sx%;


• ••




•




» ^ • • - <
m

m

1»





•Xy.yA>;


> •

>.■>>


m


'v








a*a:



. A






■  to* ■

AVŽA .V» » » ’ , /A

• • •!• • av.v»*  ’• »% , *, /*• » o! *.v*Vm


yT:v>.v 1

r <*Xv


/A A’

•.yy

!<v.*


• * * *,



Xv>x-x->.->t>Xv>X;.%vvv>: ‘ v >  v

:  : :šš;



v\

•/.VA*. * A*.yA

»w


A*.










LEGENDA: 1. uprava, 2. 6. garderoba kopal., 7. laborato- droži, 11. proizv. citr. kisi., 12. re- zerv. za mazut, 16. črpalka za me-

sklad izdelkov, 3. sklad surovin, rij, 8. proizv. mleč. kisi., 9. proizv. montni obrati, 13. rezerv, za me- Ip^o,  17. čuvajnica, 18. kolesarnica.
4. menza rekreacija, 5. kotlarna, vinske kisi., 10. predel, vinskih laso, 14. rezerv, za H 2 SO 4 , 15. re-

Mlekarna, ustanovljena 1896.
leta, Zadružnik, Tovarna or¬
ganskih kislin (TOK), Kmetij-

Osnova vsega razmaha pro¬

izvodnje je bila
stara mlekarna

pravzaprav
danes le še

sko

(KIK)

industrijski kombinat

različna imena za

privesek ostalih obratov.

Leta in leta

isto podjetje v Ilirski Bistrici,
ki pa vendar kažejo na nepre¬
stano rast te naše gospodarske
organizacije.

Ce dnevno spremljamo do¬
godke, ne moremo v toliki
meri dojeti tempo razvoja,
kakor pa če napravimo kra¬
tek sprehod v zgodovino pod¬
jetja zadnjih 10 ali 15 let.

zbirala iz

je

bližnje

mlekarna
in daljne

okolice mleko in ga delno pro¬
dajala svežega, ali pa ga pre¬

delovala

v

surovo

maslo.

Stranski produkt predelave

masla

sirotko, pozneje tako

iskano surovino

so porab¬

ljali za krmo živini, ali pa jo
zlivali proč. Leta 1949 so sto¬
rili prvi korak, da bi obrat

usmerili v industrijo, v Hru¬
šici so postavili delavnico za
predelavo sirotke v kazein,
osnovo za izdelavo lepila, ki
se uporablja v lesni industriji.
Pozneje so prenesli ta obrat
v Ilirsko Bistrico. Toda pro¬
izvodnja kazeina ni imela več¬
jih perspektiv. Splošna indu¬
strializacija je terjala drugač¬
no usmeritev. Najprej so po¬
mislili na predelavo sadja
spričo tega, da je naš kraj sre¬
di sadjarskega območja. Toda

ta načrt ni bil realiziran. Kaj
sedaj?

Leto 1954 pomeni preobrat v

nadaljnjem
budo univ.

razvoju*

prof.

Na

mg.

po-

Fride¬

rika GERLA so pričeli s pri¬
pravami za proizvodnjo kali¬
jevega bitartrata, osnovnega
sestavnega dela za pecilni pra¬
šek. Osnovna surovina za ta
produkt je vinski kamen, ki
ga je bilo dovolj v vinorodnih
krajih naše domovine. Kmalu
se je pokazalo, da bo plasira¬
nje tega produkta težavno

Ift!

MllfM

miiMf

MII lf VI

VMM

MIR lili

vtmiii

iiivimi

MMI

MIMMI

MII.IM

IIMIIM

MMMVI

MIMI

IIMIIM

IMMIMI

IMI MII

Milili

MIMMI

MIMMI

IIMIIM

• II VMM

IIMIIM

• IM M 11

lili

MAJ 4 ST. 5

3

spričo dejstva, da obstajajo za
pecilni prašek cenejše surovi-

katerih bi predelovali iz vin¬

skih droži polprodukt

ne. Nova ideja
kamna

iž vinskega

kal-
v do-

sko

■maj

kislino,

bi izdelovali vin-
zelo važen pro¬
dukt, ki se uporablja v ke¬
mični in prehrambeni indu¬
striji. Postopek za izdelavo
sta izdelala ing. Škafar in ing.

cijev tartrat, tega pa
mačem obratu v vinsko kisli¬
no. Prototip takega obrata je
že postavljen v Ilirski Bistrici
in bo šel v pogon 1. maja le¬
tos. Proda jne možnosti za vin¬
sko kislino so še zelo velike.

Gomboc, tedaj še študenta ke¬
mije v Ljubljani.

Vinskega kamna je bilo za
tedanje potrebe dovolj, toda
treba je bilo organizirati zbi¬
ranje po vinorodnih krajih
Jugoslavije. Po Dalmaciji in
otokih je podjetje pričelo od¬
kupovati vinski kamen po 40
dinarjev za kilogram.

Vzporedno z odkupom pa je
seveda rasla tudi cena in do¬
segla že 140 din. K temu je

konkurenca

pripomogla

še

podjetja »Radonja« iz Siska,
ki se je bavila z istovrstno
proizvodnjo.

Prodajna cena vinske kisli¬
ne je bila tedaj 5.500 din. Da
bi osvojili trg, je bilo potreb¬
no neprestano racionalizirati
roizvodnjo, nižati ceno in iz¬
boljšati kvaliteto. Naše pod¬
jetje je to preizkušnjo odlič¬
no prestalo. Naslednje števil¬
ke o tem najbolj zgovorno pri-

vajo:

Cena Cena

vin.

vin.

Povpr
mes
Pr. doh.

Leto

kisi. kamna dav. del.

1955

1963

din

5.500

din

40

1.500 160

din

%  8.000
%  30.000

Kljub temu, da se je koli¬
čina proizvedene vinske kisli¬
ne od leta 1956 strmo dvigala,
ni moglo podjetje zadostiti
vsem naročnikom. Osnovne su¬
rovine, vinskega kamna, ni za
povečano proizvodnjo dovolj
na razpolago. Treba je bilo
najti izhod iz tega položaja. V
vinorodnih predelih ostaja na
tone vinskih droži. Ing. Ška¬
far je s sodelavci izdelal po¬
stopek, kako pridobivati vin¬
sko kislino iz droži. Da bi se
izognili velikim prevoznim
stroškom, so pravkar začeli
realizirati načrt, po katerem
bodo v vinorodnih krajih (n.
pr. v Srbiji) s pomočjo ko¬
operantov postavili obrate, v

Poseben uspeh pomeni prodor
v farmacevtsko industrijo
pač po zaslugi kvalitete.

mlečni kislini


Vzporedno

s

proizvodnjo

vinske kisline je podjetje osva¬
jalo proizvodnjo mlečne ki¬
sline, prav tako važnega ar¬
tikla v usnjarski, tekstilni in
prehrambeni industriji ter v
farmacevtiki. Za mlečno kisli¬
no tvori osnovno surovino si¬
rotka. S težavo je dobilo pod¬
jetje preko kmetijske banke v
Beogradu potrebne investicij¬
ske kredite. Prvotno nezaupa¬
nje v proizvodno sposobnost
podjetja je kasnejši razvoj

munski dumping. V skladišču
se je nakopičila že zaloga 70
ton! Podjetje je znižalo ceno
od 700 na 320 dinarjev. Preko
trgovskega podjetja »HEM-
PRO« iz Beograda je artikel
le počasi prodrl na tržišče. Za¬
loge so hitro skopnele, po¬
vpraševanje pa se je iz dneva
v dan večalo. Nastalo pa je
vprašanje, kje dobiti tolikšno
količino sirotke, da bi krili vse
potrebe. Že itak so dovažali

artiklov. Leta 1958 se je poja¬
vilo močnejše povpraševanje
po citronski kislini, ki se upo¬
rablja podobno kakor vinska
potegovalo kar pet, šest re-
flektantov, ki so nastopiti z
obsežnimi elaborati in zahte¬
vali poleg ostalih investicij še
okrog 100.000 $ deviznih sred¬
stev za odkup proizvodnega

mlekarn

Slove-

postopka iz

strokovnjaki
Škafar in ii
lotili dela

ZDA. Toda naši
ing. Kovač, ing.
ing. Gomboc so se
in izvedli postopek

mje. Nov
jal, terjal

problem se je pora
ie rešitev. Strokov

njaki v podjetju, inženirji, so
se s svojimi sodelavci spopri¬
jeli z njim in ga rešili. Za su¬
rovinsko bazo so vzeli melaso
— stranski produkt pri rafi¬
neriji sladkorja. Izdelali so
originalen postopek, z majh¬
nimi investicijami so leta 1963
postavili v istih obratnih pro¬
storih nov pogon in proizvod¬
nja se je podvojila! Sedanja

pridobivanja citronske kisline
iz melase. S programom na 16
tipkanih straneh in z vzorcem
izdelane citronske kisline je
podjetje nato dobilo kredite
ter pričelo s proizvodnjo. Lan¬
ska proizvodnja je dosegla 111
ton, v sedemletnem planu pa
se bo dvignila na 1.500 ton. In
kako bo s plasmanom? Brez
skrbi! Samo Indija je n. pr.
pripravljena skleniti pogodbo
za 2.000 ton letno!

•M • * »t MTV I l . • .

bAA-  • • • • ••••*••••• 0 —

•  ■»J* • • M.*.# • •

»•••••• • * • • - •• • • • • • • •

-v:«*:”:-

,* •.'*.* • • v * * • *•••••  • . . • . *V»V|%V A V« ./•**% ’»•»*(

• • • • • • • • • • • • • » . • a A  , • ■« •

• • • • • •

— - * _  - - *

• • • •

• ••(ta.«.* ■

• • • «..•••• •••

• • • • • • • * • • . »m  ••••*••••<

• • • • # • • •• «••••••••• • • •

*.*.*_^»  .#*••••••••• • * ■ a

••••*> • f • <
• • • • * • •••«»•••••*.<
• • • • • • »••••••••

i

mlečna proizvodnja znaša 30
ton, lanski plan pa so pre¬
segli za 35%. Surovina je za¬
gotovljena, z letošnjimi inve-

Nadaljnji

sticijami

lili*

o razširili proiz¬

vodnjo tako, da bodo po po¬
vsem realnih kalkulacijah do¬
segli v 7-letnem planu letno
proizvodnjo 3.000 ton in se

» • «\i c >

Zaradi nadaljnjega poveča¬
nja asortimenta so pričeli pri¬
pravljati postopke za izdelavo
oksalne in mravljične kisline,
ki se uporabljata za konser-
viranje silažne krme, sadja, v
tekstilni industriji, za belenje
itd. Osnovne surovine za izde¬
lavo teh produktov so povsem
različne od prejšnjih, kajti
za proizvodnjo teh kislin po
principu sinteze je potreben
koks, pravzaprav ogljikov mo¬
noksid in natrijev lug. Ven¬
dar so proizvodnjo začasno
odložili, ker je celoten kolek¬
tiv povsem angažiran pri po¬

večanju

kislin.

proizvodnje ostalih

docela ovrgel. S proizvodnjo
so pričeli leta 1957. Dotlej je
kril celotne jugoslovanske po¬
trebe uvoz. Ko se je pojavila
domača mlečna kislina na
trgu, si je le s težavo utirala
pot.

tako uvrstili med najmočnej¬
še producente mlečne kisline
na svetu!

Porabniki so bili

zaupljivi glede

sprva
kvalitete.

po¬

leg tega pa je grozil še ro-

In citronska kislina ?

Za vsako industrijo, poseb¬
no pa kemično, je potrebno
povečati število proizvajanih

Pri dosedanji proizvodnji je
predstavljala ozko grlo para
in pa voda! No, tudi v tem po¬
gledu je že mnogo storjenega.
Stara lokomotiva onstran ce¬
ste bo šla kmalu v zasluženi
pokoj. Že v tem mesecu bo za¬
čel obratovati nov kotel, izde¬
lek tovarne »D jur o D jako vic«,
ki bo ogrevan z mazutom.
Končno bodo okoliški prebi¬
valci rešeni črnega dima! Tu¬
di glede vode so bile težave.
Za hlajenje potrebuje obrat
velike količine vode. Za pro¬
izvodnjo enega kilograma ci-
(NADALJ. NA 4. STRANI)

i

S

!

i

im

IIIIINI

llllllll

milili

imim

miiin

•»!•••••

llllllll

• •••lili

llllllll

llllllll

• IIIIHI

imun

• •••»Ml

huimi

IIMIIH

• Milili

MMMM

• III

•lllflff

• •»IMtl


•»fllllt

UH

Ml«

I

nat

SNEŽNI  K

MAJ + ST. 5

llllllll

111 IH II

mulil

milili

Hlinil

iiiiiiii

lunin

iiiiiiii

iiiiiiii

im

IIIIIIII

iiiiiiii

IIIIIIII

IIIIIIII

IIIIIIII

IIIIIIII

IIIIIIII

IIIIIIII

IIIIIIII

IIIIIIII

IIIIIIII

IIIIIIII

llllllll

lili

(NADALJ. S 3. STKANI)

tronske kisline le potrebnih
35 litrov vode! Ce ostane
obrat le eno uro brez vode,
pomeni to 200.000 din izgube.
Poleg tega se je voda iz vodo¬
vodnega omrežja podražila.
Letna poraba bi stala podjetje

Kako

kmetijskem

sektorju proizvodnje?

Osnovna težnja kmetijske

samo

čati proizvodnjo, temveč tudi

Zabičali, na Turnu in v Bitnji.
Obširni so načrti glede koope¬
racije s kmeti, ki jo je treba
postaviti na boljše temelje.

V splošnem bo treba načrt¬
no skrbeti za strokovni in
kvalificirani kader, uvesti last¬
no strokovno izobraževanje,
izdelati profile poklicev ter še
nadalje intenzivno izboljše¬
vati družbeni standard. Poleg
toplega obroka bodo delavci
lahko dobili tudi kosilo po re¬
gresiranih cenah. Poskrbljeno
je za rekreacijo z veekend hi¬
šicami v Moščeniški dragi in
na Sviščakih; v preteklem le¬
tu je bilo danih v uporabo 7

šem, ki so sodelovali v razgo¬
voru in nudili potrebne infor¬
macije, predvsem pa tovarišu
direktorju Jožetu Bubniču,
ing. Gombocu, ing. Kovaču,
ing. Žnidaršiču, predsedniku
centralnega delavskega sveta
tov. Vitomirju Deklevi in Jo¬
žetu Vičiču, predsedniku upr.
odbora. Prihodnjič pa še kaj
več o ostalih dejavnostih

in

problematiki.

Celotni kolektiv, ki je z
vztrajnostjo in delovno vne¬
mo prebrodil mnoge težave na
svoji dosedanji poti, zasluži
priznanje naše skupnosti. Do-

•

. ^ .

• • j

' * ■ j.*  • •

•••»••••>

• ••••«< • • i
■  • • • • «• • • •

* • • •«i * • i

• •

ftov.\\v.v*v.sv.\<>v.v.v.\v.v>.*.\v.v.svX # Ivi\vX\v , IvXv!v
• * •••••••••••••• • • • • • • ••••*«  . • • • ,*,*,*,

■ * •• • • • • • • •••••• A ■ ••••!•*** i A A A A » A


• i •




25 milijonov dinarjev. Zato
so se odločili, da bodo posta¬
vili lastni vodovod in speljali
vodo iz reke Reke, saj za hla¬
jenje ni potrebna povsem či¬
sta voda. Tudi to delo je bilo
opravljeno in s tem tudi ovi¬
re za nemoteno delo.

Ena od nadaljnjih nalog bo
seveda neprestano zboljševa-
nje proizvodnje, odkrivanje
rezerv, krajšanje proizvodne¬
ga postopka. Že doslej je pod¬
jetje doseglo pri tem lepe
uspehe in vsi pogoji so dani,
da bodo v doglednem Času do¬
segli stopnjo proizvodnosti, ka¬
kršna velja drugod v svetu.

zmanjšati proizvodne stroške.
V načrtu imajo, da bi povečali
število molznic od sedanjih 80
na 400. V Jablanici priprav-
ljao hlev za 200 molznic, v

S:*:*:

v« :


• •••’• »jT' • • •

• • • » • • •

• • • • < • ,

. .

vJF'- v. .v.v. >
v v.-.*;

•AV.W.V V.

f M  * • :

O

•v.v.

V- VTv VN VV .' .*.*.*.

IV-T- I V-V j A


I

»•.-.V. .<v.

I VlMR* 4
R ClTlOHUU KlRlHA

stanovanj, gradijo pa še 12 sta-

TABELA KOLIČINSKE
PROIZVODNJE NAJVAŽNEJ¬
ŠIH ARTIKLOV

Mleč. Mleč.
Leto Vin. Citr. kisi. kisi.

kisi. kisi. tehn. prehr.
25

1956

1957

1958

1959

1960

1961

1962 133,2 117,5 141,9

1963 141,2 111,2 170,8

1964

42.2

52.2

82.2
91,4
92,9

22,2

50.8
43

68.8

45,4 140,9

1

6,8

6

7

24.3
9,4

13.4
20,9

novanj.

Poudariti

moramo, da je

obrat mlečne kisline že prešel
na 42-urni tednik, sedaj pa
proučujejo možnosti tudi za
ostale obrate.

Ob zaključku se na tem me¬
stu zahvaljujemo vsem tovari-

seženi uspehi pri proizvodnji
in spodbudne perspektive nu¬
dijo vse pogoje, da se bo Še
nadalje poglabljal sistem sa¬
moupravljanja in da se bo še
povečala skrb za družbeni

standard članov delovnega ko¬
lektiva. Vso srečo na nadaljnji
poti!

M||

llllllll

llllllll

lili

llllllll

llllllll

llllllll

llllllll

llllllll

llllllll

llllllll

lili

V

I

1

OBCN

ZBOR GASILCEV

LESONITU

V soboto,
LESONITU

v

*


V

4«

<f


14

dobro in želja vseh je bila, da bi
tako nadaljevali tudi v letošnjem
letu.

Društvo ima na razpolago pre-
V prisotnosti vseh 40 članov in cej gasilske opreme. V letošnjem

= gostov je občni zbor otvoril pred- letu bodo kljub temu nabavili še

14. marca, je bil
redni letni občni
{ zbor prostovoljnega industrijske¬

ga gasilskega društva.

sednik tov. Škabar.

poleg ostalega 1 črpalko in 2 di-

Knežaku bodo povečali število
pitancev za 200 glav, tako da

V poročilih predsednika, po- halna izolirna aparata. Tako bo
veljnika, tajnika in drugih je bila tudi ta skupina v stalni priprav-
poudarjena vloga in namen ga- ljenosti ob morebitnih potrebah

bi povečali letno proizvodnjo | silskega društva v tovarni. Delo bodisi v tovarni ali izven nje.

120

250

plan 170
konč.

inv. 500 1500 3000

30

mleka na 1 milijon litrov in
proizvodnjo mesa od sedanjih
113 na 250 ton. Obenem bi
ukinili nerentabilne obrate v

društva je bilo v preteklem letu

-ko

iiiiint

iiiiiiii

iiiiiiii

•nuni

ntiitii

iiiiiiii

iiiiiiii

UM

llllllll

llllllll

im

Mladinska

konferenca

Kmetijsko industrijskem kombinatu

Mladinska konferenca v KIKnd lovanja na športnem in kultur-
bila pomembna samo kot letna nem področju in pa da sp remi j a-
konferenca mladine; važna je bi- jo delo podjetja. Ustanovili bo-
la predvsem zato, ker smo na njej mo ekipo za odbojko in strelsko
izvolili enotno vodstvo. Mladin- družino. Skupno' s sindikalno po-
ske organizacije, ki so životarile družnico pa bi radi izdajali gla-
po EE in obratu, so se združile v silo v okviru kombinata.

en aktiv, ki šteje 107 članov.

V kolikor nam bodo dopuščala

V razpravah na konferenca so finančna sredstva, bomo organi-
mladinci izrazili svoje želje in si zirali srečanja iter družabne ve-
postaviii načrt dela. Kljub sla- cere, kamor bd povabili so vrstni-
bim pogojem (pomanjkanje pro- ke drugih kolektivov.

štorov ter razkropljenost mladi n -

Konferenca je obravnavala tu-

cev po vaseh) si iz razprav iter di probleme dela in važnejše pro-
predlogov čutil, da si želijo sode- bleme gospodarskega značaja.

Udeleženci mladinske konference v pod let in KTK

MAJ + ST. 5

APRILA JE BILA

ILIRSK

BISTRICI LETNA KONFERENCA

ZDRUŽENJA BORCEV NOV ZA OBČINO ILIRSKA BISTRICA. TU SO SE
ZOPET SREČALI BRATJE PO SRCU IN DUHU, KI JIH ZE PREKO
DVAJSET LET DRUŽI NERAZDRUZ LJIVA VEZ. PREDNJE JE STOPIL
PREDSEDNIK ORGANIZACIJE TOV. ANTON DOLGAN-BRANKO, NOSI¬
LEC SPOMENICE. STOPIL JE PRED TISTE, KI SO Z NJIM DELILI VSE
TE2AVE NASE REVOLUCIJE. KORAK MU JE PROZEN, NASTOP SPRO¬
ŠČEN, V SVOJEM IZVAJANJU JE ISKREN IN JASEN. POZDRAVIL JE
DELEGATE IN GOSTE TER NATO PODAL POROČILO.

vsem neopravičencem tega svojstva.
Pri nakazovanju bodočih nalog se je
tovariš Dolgan nekoliko zadržal. De¬
jal je, da je odmera pokojnine od
povprečja zadnjih let, v katerih veči¬
na borcev zaradi naporov v preteklo¬
sti ni več tako produktivna, za njih
neugodna. Nadalje je govoril o vzgoj¬
ni nalogi organizacije ZB.

Izkoristiti bi bilo treba vsako pri-

Takoj v začetku jih je spomnil na
prehojeno pot v letu 1963, ki je bila
polna uspehov. Ta je terjala često¬
krat naj večje napore prav od borcev
samih. Doseženi napredek na vseh
področjih našega družbenega življenja
se odraža predvsem v uresničitvi po¬
stavljenih planskih nalog. Te naloge
so uresničevali vsi delovni ljudje, v
katerem sestavu so sodelovali tudi
borci iz revolucije. Pripomnil je tu¬
di, da kljub velikemu prizadevanju
pri izvrševanju zadanih nalog ni bilo
mogoče dosledno rešiti vseh tistih na-

nalog. V preteklem letu, ko smo pra¬
znovali 20. obletnico priključitve Pri¬
morske k Jugoslaviji, je bilo zelo
razgibano delovanje na vseh področ-

ložnost

tako v šoli kakor izven

nje

da bi borci odhajali z mladino

jih

družbeno-političnih dejavnosti.

Seznanil je člane z vrsto izvršenih
akcij in ugotavljal, kaj vse je pripo¬
moglo k nudenju uspešne pomoči kra¬
jevnim organizacijam. Omenil je, da
je na področju našega združenja 27
vaških in krajevnih organizacij zve¬
ze borcev. V nadaljevanju je govoril
o delu sekcije internirancev, ki je
zbirala in urejevala podatke umrlih

v kraje, ki so za nas zgodovinskega
pometla, kjer bi jim tolmačili dogod¬
ke, ki so tako rekoč rušili stari druž¬
beni red. Zlasti taborniška organiza¬
cija bi nudila za to dobro podlago.
Nekdanji borci naj bi čutili posebno
dolžnost v zvezi s proslavo dokončne
osvoboditve Jugoslavije in prekomor¬
skih enot, katere so prav tu bojevale
zaključne boje. 4. julija 1965 naj bi
na tej proslavi ponovno oživeli spo¬
mini borcev na težke dni kovanja

log, ki so bile nakazane. Težišče dela

v taboriščih in podatke preživelih

bratstva in enotnosti. Pripravljalni

naše organizacije bo še nadalje osta- zapornikov in internirancev. Zal, da odbor naj bi izdelal program prosla-

lo na urejevanju vprašanj borcev naj- je sekcija zanemarila gibanje zgodo- ve in stopil v stik z odbori ZB v Hr-

bolj primernih kriterijih. Prav zato vinskega gradiva iz življenja in trplje- vatski, Istri in Primorju. Posebno pe-

smo do nerešenih vprašanj strpni. To- nja političnih zapornikov in interni- reče pa je urejanje socialne dejavno-

variš Branko je ugotovil, da se naša rančev. Premalo je bilo tudi nareje- sti, kar izvira iz močnega angažiranja

organizacija krepkeje uveljavlja na- nega glede urejanja zgodovinskih po- teh krajev v NOB. Prav zaradi tega

sproti tistim, ki zavestno ali podza- datkov iz časa NOB na področju na- se iz dneva v dan pojavljajo večji so-

vestno maličijo našo izbojevano revo¬
lucijo. V zvezi s tem je bil sklican
VI. plenum CK ZKJ in CK Slovenije,
ki je predvsem nakazal smer ter za-
vzel  stališča za nadaljnje delo. Več¬
krat smo ozkosrčni in osebni do reše¬
vanja posameznih vprašanj borcev.
Dostikrat jih rešujemo zaradi datu-

še občine. Zamudili smo čas, ko so
imeli naši borci in aktivisti še svež

spomin. Podali bi nam lahko zanes¬
ljivo gradivo o nastanku in razvoju
OF in KP v naši občini. Nekaj take¬
ga gradiva je sicer zbranega, ki ga je
pa treba še preveriti. Komisija za
spomeniško varstvo je skrbela za ure-

problemi

število

AV.ViV.*.'.*.

borcev še vedno nima urejenih do-
kumentov, ki bi jim zagotovili« pokoj¬
nino ali pomoč. Krajevne organizacije
naj bi imenovale komisije, ki bi po¬
magale vsem borcem pri ureditvi de¬
lovne dobe in posebne delovne dobe.

Večkrat se jasno kažejo nerazumeva¬
nja gospodarskih organizacij, ki na
primer pošiljajo borce na odbor ZB,
kljub temu, da vsak ve, da naše zdru¬
ženje ne razpolaga ne s stanovanji, ne

z delovnimi mesti. Nekoliko boljši so
odnosi glede štipendiranja otrok bor¬
cev, toda ne pri vseh delovnih orga¬
nizacijah. Naša konferenca se vrši v
času, ko pristopamo k pripravam za
VIII. kongres ZK Jugoslavije. Pri tem popoldneva. Borci so si povedali vse,
smo prav tako mi borci poklicani, da kar jih teži. Ob zaključku so poslali

čiščevanju idejno političnih stališč in resolucijo tov. Titu in tov. Mihi Ma-

s polnim poletom pristopimo k raz- rinku in Združenju borcev Jugosla-
reševanju protislovij, ki se pojavljajo

na današnji stopnji razvoja. Izdelava
statutov, uvedba 42-urnega delovnega
časa, dvig produktivnosti v podjetju
in pri ostalih dejavnostih je tudi pr-
venstvena skrb delovnih ljudi — bor¬
cev. Nujno je potrebno analizirati
predpise glede priznavalnine, ki se
morajo spremeniti, ker so primeri ob-
činskih priznavalnin prava miloščina,
ki jo posamezniki prejemajo. Borcem,
ki so upokojeni na podlagi 73. in 80.
člena zakona o pokojninskem zavaro¬
vanju, ne zadoščajo sredstva za nor¬
malno in človeka vredno življenje.

Ker je bil dan pač temu namenjen,
so se borci po navdušeno sprejetem
poročilu tov. Branka pogovorili o sta¬
novanjski problematiki borcev, o do¬
graditvi spomenika v Vojkovem dre¬
voredu in o proslavi prekomorskih
brigad. Nadalje o upokijitvi borcev
po 80. členu, o strokovnem usposab¬
ljanju tistih, ki jih je vojna zatekla
v naj mlajših letih, o razliki med ak¬
tivisti in aktivnimi borci ter o pri¬
znavalninah in pomoči otrokom umr¬
lih borcev. Z zanimanjem so razprav¬
ljali o proslavi 23. februarja v Koritni¬
cah, o denarni pomoči pri zdravljenju
invalidov v Strunjanu in enotni so
bili v tem, naj bi se napisala zgodo¬
vina NOB domačega kraja. Omenili
so, naj bi tekoče probleme organiza¬
cije predlagali občinski skupščini. S
strani pripadnikov JLA je bila izra¬
žena želja, naj bi odhajala mladina
tudi v vojaške akademije. Potrebno
bi bilo v gospodarskih organizacijah
reševanja perečih problemov borcev,
ustanoviti aktive ZB zaradi hitrejšega
kjer naj bi formirali tudi fond za
pomoč omenjenim. Poudarjeno je bilo
tudi, da urejevanje vlog za delovno in
posebno delovno dobo terja mnogo
časa. Delegati iz sosednje republike
Hrvatske so ugotavljali, da datum 9.
september 1943, ki ga omenja pokoj-
ninski zakon, tudi zanje ne odgovar¬
ja. Predsednik okrajnega odbora ZB
je priporočil skupščini v pretres pro¬
blem stanovanj borcev na vasi. Da ne
bi propadla, bi prizadete mogoče
oprostili plačevanja davkov, če ne v
celoti vsaj delno. Priporočil je tudi,
naj bi jubilej prekomorskih brigad
ovekovečili z izdajo zgodovine NOB v
domačem kraju. Mnenja je bil, da je
treba rešiti tudi problem 9. septem¬
ber 1943.

Konferenca se je zavlekla še en del

vije.

komunistov

dejavnost

občine

(NAD AL J. S 1. STRANI)
ing. Jože Žnidaršič. Delavec je
plačan po učinku na delovnem

minarju, kjer je bilo govora o
kadrih, samokritiki, kritiki itd.
Cut za samokritiko in kritiko se

mestu, dočim so preddelavci, zgublja zaradi slabše partijske ža¬

rna samega ali še češče zaradi občut¬

ljivosti človeka

borca, ki nima vse¬

lej potrpljenja, da bi v praksi reše¬
val probleme, ki so zanj življenjskega
pomena. V dvajsetih letih smo pač
prišli tako daleč, da smo ustvarili po¬
goje, ki omogočajo, da ne gledamo

več tako malenkostno pri reševanju
nekaterih življenjskih problempv bor-
cev - ljudi, ki so v težkih letih osvo-
bodilne borbe iz dneva v dan izpo¬
stavljali svoje življenje za lepšo bo¬
dočnost naših narodov — ljudi, ki so

se tudi po vojni popolnoma žrtvovali
za lepšo bodočnost naših generacij.
Rešujemo probleme borcev ne kot pri¬
vilegij, ampak s stališča pravic. Nato
je tovariš Branko prešel na organi¬
zacijski del poročila. Povedal je, da
je občinski odbor v času enoletne
mandatne dobe reševal vrsto obširnih

ditev grobišča na Premu in v Kneža¬
ku in uredila vse potrebno za posta¬
vitev spominske plošče na osnovni šo-
li v Preložah in spominske plošče na
Kalcu, ki naj bi spominjala na prvi
zbor aktivistov OF na področju gor¬
nje Pivke leta 1941. Tovariš predsed¬
nik je opisal delo komisije za reše¬
vanje zadev borcev, obrazložil stano¬
vanjsko vprašanje borcev in pomoč
otrokom padlih borcev. Izčrpno je go¬
voril o zahtevnem delu komisije za
priznanje posebne delovne dobe iz
NOB in omenil, da je komisija obrav¬
navala do sedaj 247 zahtevkov. Dolž¬
nost naših krajevnih združenj — kot

obr ato vodje

itd.

plačani

po

vesti posameznih komunistov.

ustvarjeni realizaciji obrata. Uči- Tudi Anton Kobal je s svojo raz-

nek na posameznih delovnih me¬
stih se včasih kar bistveno spre-

pravo posvetil odgovornosti ko¬
munista na vodilnih delovnih

meni, učinek realizacije v celot- mestih.

nem obratu pa se mesečno bistve-

Sistem nagrajevanja, je pouda-

no ne spremeni. Prav zato je ve- ril ing. Ing. Ivan Kukovec, zahte-
likokrat neposredno prizadet rav- va tudi določen program dela in
no proizvajalec. To tudi povzroča, tega našim delavskim svetom
da so včasih preddelavci in usluž- manjka, rekreacija, nagrajevanje,
benci nezainteresirani in ne o d go- delovanje služb itd., to so stalni
vorni za svoje delo, ker so dobro materiali, ki jih lahko vnesemo

stimulirani.

Tovarišica Marica Oblakova je
poudarjala, da bi v vsakem po¬
gledu morali komunisti, ki so na

v program dela delavskega sveta.

Namen teh razprav pa je bil
prispevati k razčiščevanju neka¬
terih protislovij, ki se pojavljajo

vodilnih mestih, biti bolj odgo- v današnjem hitrem družbeno-

posameznih verodostojnih prič je, da vorni. Predvsem pa je treba na- ekonomskem razvoju. Podobne

se kar najbolj potrudijo, da se to stopati enotno v prid naše druž- razprave so po vseh osnovnih or-

svojstvo prizna slehernemu udeležen¬
cu NOB, ki ima do tega pravico. Ista

bene skupnosti. Nemogoče si je
zamisliti komunista, da stremi na

ganizacijah, naša želja pa je, da
bi čim več prispevali k reševanju

dolžnost veže tudi omenjene proti svoja stališča že nekaj dni po se- z novimi predlogi.

MAJ ♦ ST. 5

Komisija za izdelavo statuta širitev predmeta poslovanja s

občine II. Bistrica je vnesla v sta¬
tut pripombe, ki so bile iznesene
na razpravah zborov volivcev in
tako izpoolnjenega podala odbor¬
nikom na končno razpravo in
sprejemanje. Odborniki so se stri -

tem, da prevzamejo od KIK v
upravljanje mlečne restavracije.

Javna tribuna

UV »JV. U VA 1” | | I |

njali, da skupščina statut potrdi. uspesna oblika razprav

V nadaljevanju so bili obrav¬
navani statuti deilovnih skupno-

Gbčinski odbor Socialistične

sti. Skupščina občine je sklenila, zveze delovnega ljudstva je skle¬
da se potrdijo statuti delovnih nil organizirati nov način javnih

skupnosti: Lesonit, KIK, Sadje- razprav »Javna tribuna«. Tak na-

Zelenjava, Gostišče »Mašim« in čin razprav bo prav gotovo naJe-

osnovni šoli »Dragotin Kette« II. tel na ugoden odziv s strani ob-

Bistrica je bilo naročeno, da po- čanov, še posebno, če bodo na teh

nov no izdelajo statut, ker pred- tribunah obravnavani posamezni

loženi niso bili popolni, da bi jih širši problemi (o blagovnem pro-

skupščina lahko sprejela.

metu, o javnih službah, o šol-

Občinska komisija za skrajšani stvu itd.) in če dnevni redi ne bo-
delovni čas

ščini, da

je predlagala skup- do natrpani. Dovolj naj bi bila

da »Javor« Pivka — ena točka in ta temeljito p redi-

obrat Bač priporočilo, da lahko sk utiran a. Sprejeti sklepi naj bi

preide na 42-urni delovni teden. bili podlagi za resnično ukrepa-

Po krajši obrazložitvi in razpravi nje v primerih, kjer je to izved-

je bil sprejet sklep, s katerim se ljivo in upravičljivo. Prva »Jav-

daje obratu »Javor« Bač omenje- na tribuna«, ki se je pokazala

no priporočilo.

kot uspešna, je bila 27. marca. Na

Trgovsko podjetje Ilirija je za- dnevnem redu sta bili dve točki:

prosilo, da skupščina odobri raz- 1. odgovori na pripombe in pred¬

loge statuta občine II. Bistrica in
2. gospodarska in komunalna
vprašanja. Pod prvo točko je bi¬
lo obravnavanih precej pripomb.
Med drugim je bilo sporočeno, da
bo v občini 14 krajevnih skup¬
nosti z določenimi centri. Vasi se
bodo lahko same odločile, kam
bodo gravitirale. Nadalje je bil
sprejet sklep, po katerem bo vsa¬
kemu posameznemu davčnemu
zavezancu pravočasno na dom
sporočeno o višini davčne od¬
mere.

Glede socialnega zavarovanja
odbornikov je bilo pojasnjeno, da
je to nemogoče, ker je odbornik
le častna funkcija, ki mu pripada
le denarno nadomestilo za izgub¬
ljeni čas.

V zvezi z drugo točko se je raz¬
vnela živahna diskusija, ki je sa¬
mo potrdila potrebo po takih raz¬
pravah.

Predstavnik komunalnega pod¬
jetja smatra, da je bila podraži¬
tev vode nujna z ozirom na iz¬
redno slabo stanje vodovoda. Vo¬
dovod je močno poškodovan in

zgublja 40% vode ter s tem ko¬
maj krije potrebo okrog 5000 pre¬
bivalcev. Čisti dohodek sklada za
vodo komaj 'krije najnujnejša po¬
pravila. Podjetje je bilo prisilje¬
no preiti na podražitev vode.
Kraški vodovod bo letos dokon¬
čan, toda ta vodovod ne obreme¬
njuje cene vodi v H. Bistrici.

Za novo tržnico ni sredstev na
razpolago. Zato naj bi se z majh¬
no investicijo „ obnovila in vzdr¬
ževala stara tržnica na Cankarje¬
vi ulici.

I •

Velik problem je kanalizacija
in čistoča. Predvsem zaskrbljujo¬
ča so odtekanja fekalij in stra¬
niščnih odpadkov v strugo Bi¬
strice, kar predstavlja resno ne¬
varnost okužbe.

Komunalno podjetje ima sedaj
svoj kamnolom. Prav tako je pre¬
vzelo v upravljanje Opekamo in
so že pričeli s polnim tekom pro¬
izvodnje. Smatrajo, da bo poslo¬
vanje uspešno in da ne bo pro¬
blema s prodajo izdelkov.

Iznešenih je bilo še več raznih
problemov in vprašanj in se je
na koncu razčistilo stanje okrog
vseh važnejših stvari.

Naše mnenje je, da so take tri¬
bune koristne in nujne. V bodo¬
če naj bi bile posvečene posa¬
meznim področjem gospodarstva
in negospodarstva ter s tem pri¬
pomogle, da se občani seznanijo
z vsemi problemi in da se s tem
ustvarjio enotnejši pogledi na do¬
gajanja v komuna.

Razpis tekmovanja za podmladek

in mladino Rdečega križa

V počastitev 20-letnice ustanovitve Rdečega križa Slove¬
nije razpisuje Glavni odbor RK Slovenije tekmovanje pod ge¬
slom »Akcija podmladka in miadine Rdečega križa v krajev¬
ni skupnosti«.

Tekmovanje ima namen vzpodbuditi podmladek in mla¬
dino na vasi, v industriji in šolah za akcije v krajevnih skup¬
nostih. Za tekmovanje je izbranih nekaj dejavnosti, ki se v
današnjih pogojih morajo razvijati in sdcer:

1. akcija za higiensko urejanje soseske: urejanje vasi,
poti, igrišč, telovadišča itd.;

2. vse oblike pomoči bolnim, starejšim in invalidom;

3. pomoč pri otroškem varstvu: dnevna letovanja, pomoč
zaposlenim staršem dM.;

4. realizacija zaključkov predkongresnih konferenc mla¬
dine RK (sodelovanje pri reševanju problemov, ki so vezani
na življenjske in delovne pogoje mladine: prostori za vozače,
prehrana, higiensko-varstvena zaščita mladih delavcev in va¬
jencev itd.);

5. zbiranje zdravilnih zelišč in sadežev;

6. prirejan je razstav zdravstveno-vzgoj ne literature in
zgodovinskih materialov RK o aktivnosti organizacije v pre¬
teklih 20 letih. Razpečavanje vzgojne literature.

Tekmovanje bo trajalo od 15. maja do 15. oktobra 1964.

Za tekmovanje se prijavita skupno krajevna organizacija
RK in organizacija PRK in Mladine RK na teritoriju krajev¬
ne organizacije Rdečega križa. Prijavo je treba poslati občin¬
skemu odboru RK do 10. maja 1964 v treh izvodih.

Do vsakega 15. v mesecu je treba pošiljati na občinski
odbor RK poročila o poteku tekmovanja.

Ob zaključku tekmovanja bo Glavni odbor RKS nagradil
najboljše organizacije ter jim razdelil praktična darila v višini
300.000 din. Prva nagrada znaša 70.000 din, druga 60.000 din
in tretja 50.000 din in štiri nagrade po 30.000 din. Ker je pod¬
jetje GOSAD prispevalo za nagrade 200.000 dinarjev, se šte¬
vilo nagrad temu primemo poveča.

Vsa nadaljnja pojasnila v zvezi s tekmovanjem se dobijo
pri občinskem odboru RK, Ilirska Bistrica.

Iz pisarne občinskega odbora RK

Ilirska Bistrica

Profesorski zbor gimnazije v Postojni je organiziral posebno

ekskurzijo

Gradec in Ravne na Koroškem


amenom

da si ogleda kulturne znamenitosti slovenske Koroške in priso¬
stvuje pouku na eni izmed najsodobnejših gimnazij v Sloveni
Udeležili smo se ga tudi prosvetni delavci iz Ilirske Bistrice, ki
poučujemo v I. gimnaziji v Ilirski Bistrici.

Prvi del ekskurzije je bil na¬
menjen ogledu Slovenj Gradca —
metropole slovenske Koroške.
Najpomembnejša zgradba je vse¬
kakor Umetnostni paviljon, v ka¬
terem je tokrat razstavljala sku¬
pina slovenskih likovnih umet¬

nic. Med številnimi udeleženka¬
mi razstavlja v slovenjgraškem

Umetnostnem

paviljonu

tudi

Stanka Komac - Šrajeva, profeso¬
rica na postojnski gimnaziji. Nje¬
no najlepše delo je »Kokošja dru¬

žina« v linorezu. Sprehod po raz¬
stavnih prostorih muzeja Narod¬
noosvobodilnega gibanja je poka¬
zal številno dokumentarno gradi¬
vo naprednega delavskega giba¬
nja tega industrijskega centra in
zgodovino dejavnosti KP, ki je že
od vsega začetka bila avantgarda
proletarijata mežiške doline, v
obdobju boja proti fašističnemu
tlačitelju, pa voditeljica boja za

nacionalno dn socialno osvobodi¬

tev.

Ta snovno tako bogat pokra¬
jinski muzej je na vse obiskoval¬
ce napravil močan vtis. Vsakdo
si je zaželel, da bi tudi naš kraj
dobil nekoč tako pomembno usta¬
novo, ki bi hranila dragocene do¬
kumente naše bližnje preteklosti.

Ravne — center metalurgije se

ne ponašajo samo z industrijskim

gigantom — železom, temveč tudi
z novo moderno gimnazijo, v ka¬
teri je pouk organiziran po no¬
vih didaktičnih metodah. Uvaja
se tako imenovani kabinetni po¬
uk. Dobro opremljeni kabineti z
vsem potrebnim materialom in
učili v veliki meri pripomorejo h
kvalitetnejšemu pouku. Delovne
organizacije z zanimanjem sprem¬
ljajo napore šole, ki se trudi, da
bi dvignila nivo izobrazbe, zato
je deležna velike materialne pod¬
pore. Letni proračun za gimna¬
zijo s 13 oddelki znaša 55 milijo¬
nov din. Poleg tega lahko dijaki
uporabljajo zelo bogato knjižni¬
co, ki šteje preko 45.000 leposlov¬
nih in znanstvenih knjig.

Zaključek ekskurzije je bil po¬
svečen spominu na velikega pe¬
snika, pisatelja in revolucionarja
koroške zemlje Lovra Kuharja —
Prežihovega Voranca. Pot je vo¬
dila proti Prežihovemu vrhu na
njegovo domačijo, na kateri so
nastajali nesmrtni spomeniki, ki
jih je klesal v knjigo slovenske
književnosti. Samo on kot tan¬
kočuten mož je mogel iz te skriv¬
nostne pokrajine izraziti utrip
življenja in nam prikazati svojo
veliko ljubezen do trpinčenega
ljudstva slovenske Koroške.

Pt *

VSEM DELOVNIM LJUDEM ILIRSKOBISTRIŠKE KOMUNE Z ŽELJO, DA BI DOSEGLI ŠE VEČJE DELOVNE USPEHE

Vsem delovnim kolektivom in prebivalcem naše komune če¬
stitajo za delavski praznik 1. maj

DELOVNI KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA

s svojimi obrati:

Triglav, kavama Turist, gostišče Zmaga, gostilna
Šembije, gostilna Pregarje in restavracija Kolodvor

ČESTITA VSEM PREBIVALCEM OBČINE ILIR¬

SKA BISTRICA
1. MAJU!

DELAVSKEU PRAZNIKU

oficirjev in

KOLEKTIV

S HIŠNIMI SVETI

za delavski praznik 1. MAJ čestita vsem delovnim kolekti

■ ^ * n m  ^ ' p*  _ m  flC g * J  1

vom in prebivalcem občine Ilirska Bistrica

FOTO ATELJE ILIRSKA
BISTRICA

MARAŽ

vsem delovnim ljudem
prebivalcem občine iskrene
čestitke k delavskemu praz¬

niku

maju

URARSTVO
ILIRSKA BISTRICA

Franc Novak

vsem poslovnim prijate¬

ljem

prebivalcem obči -

čestitka

delavskemu

prazniku 1. maju.

AVTOBUSNO

TURISTIČNO

PODJETJE

Stamik

JCapec

prometni urad II. Bistrica
vsem delovnim ljudem
prebivalcem komune iskre

čestitke

prazniku

delavskem

MAJU!

Marjan Mihelj
Albin Knafelc

GOSTILNA IN PEKARSTVO
KNEŽAK

vsem prebivalcem
vsem delovnim
iskrene čestitke ob
prazniku 1. maju

občine in
kolektivom
delavskem

ŠAJN ANGELCA

GOSTILNA K N E 2 A K

vsem poslovnim prijate
ljem in prebivalcem občine

iskrene čestitke
skem prazniku

delav-
1. maju

KOLEKTIV PODJETJA

MLINOTEST-Ajdovščina

obrat Pekarna v Ilirski Bistrici

vsem delovnim kolektivom
in prebivalcem komune
iskrene čestitke k delavske¬
mu prazniku — 1. maju

GOSTILNA

PRIMORJE

VELEBIT IN GOSTILNA

PRI ZINKI

vsem poslovnim prijateljem in
delovnim ljudem naše komune
iskrene čestitke ob delavskem

prazniku — 1. maju

Ludvik Kovač

KOVAŠTVO ILIRSKA BISTRI-
CA, GREGORČIČEVA 27

vsem poslovnim prijateljem,
delovnim kolektivom in prebi¬
valcem občine iskreno čestita
ob delavskem prazniku 1. maju

Kolektiv osnovne

PTT enote Postojna

s svojimi izvršnimi enotami na
področju Ilirske Bistrice in
Postojne

iskreno čestita ob delavskem

prazniku 1. maju

Stanko-

KLJUČAVNIČARSTVO
Ilirska Bistrica

iskrene čestitke vsem poslov¬
nim prijateljem in prebivalcem
občine ob delavskem prazniku
1. maju

Gostilna TOMŠIČ
gostilna URBANČIČ

KNEŽAK

vsem delovnim kolektivom

prebivalcem komune

iskrene čestitke

delav¬

skem prazniku 1. maju

GOSTILNA

ACOTU

PODGRAD

vsem poslovnim prijate¬
ljem, delovnim kolektivom

prebivalcem občine

iskrene čestitke
skem prazniku

delav-
1. maju

KOLEKTIV GOSTIŠČA

MAŠUM

GOSTILNA

AMSRGŽkČ

čestitata vsem delovnim ko¬
lektivom in prebivalcem
komune ob delavskem praz¬

niku

maju

Su

And

Jelšane in

And

Urba

Ilirska Bistrica, gostilni v Jel-
šanah in v Ilirski Bistrici

čestitata vsem prebivalcem,
delovnim kolektivom in
poslovnim prijateljem ob
delavskem prazniku 1. maju

KOLEKTIV

podjetja

ILIRSKA BISTRICA

vsem prebivalcem občine, de¬
lovnim kolektivom in obisko¬
valcem kina iskrene čestitke
k delavskemu prazniku 1. maju

KOLEKTIV

LEKARNE

Ilirska Bistrica

vsem prebivalcem občine

delovnim kolektivom

iskrene čestitke
skem prazniku

delav•
L maju

KOLEKTIV

OSNOVNE

ŠOLE

GOTIN

KETTEJ

ILIRSKA BISTRICA

iskreno čestita vsem prebi

valcem komune

delov¬

nim ljudem ob delavskem
prazniku 1. maju