poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V četrtek, dne 3. novembra 1927 St. 249. Posamezna številka 2 Dla Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo meseCno 33 Din nedeljska Izdaja celoletno v Jugo-■lavljl SO Din, za inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov tslolp. pellt-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D, veCJI oglasi nad 43 mm višine po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 D Id p Pn v edem o naročilu popust Izide ob 4 zlutroj razen pondelIKa ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici it. » III KokoplsJ se ne vračata, netranhirana pisma se ne sprefemafo * Uredništva telefon St. 2OSO. upravnlštva St. 2328 Marksizem ni Uprava le vKopttarlevI ul..»1.6 Čekovni raCun: Cfubl/ana Stev. 10.6SO In tO.34t na Inserate, SarafevoSt. 7563, Zagreb St. 39.011, Praga ln Dunaf St. 24.797 mogoč. Sosedna Avstrija je z občnim zborom socialne demokratske stranke doživela izreden političen dogodek. Na zborovanju so nastopili govorniki kol dr. Renner in z istim aplavzom bo delegati sprejemali njegove pomirjevalne, demokratične izjave kot skrajno radikalno hujskanje Bauer-Adlerjevega konsorcija. V stranki vre, to je za avstrijsko notranjo politiko gotovo dejstvo. Drugo, kar je to zborovanje pokazalo, pa sega deloma preko avstrijskih mej, in to je vprašanje socialne demokracije sploh. Šlo je za Avstrijo! Popolnoma je izpadlo običajno ogrevanje za mednarodni socialistični proletarijat in kakor nemška, češka, belgijska socialna demokracija poudarja tudi avstrijska, četudi ne izrecno, pa vsaj dejansko svoj narodni značaj, narodni državni delokrog in program, ki se mora prilagoditi ravno danim razmeram v svoji lastni državi! Še važnejši je naslednji moment. Stranka stoji še vedno pod vtisom julijske dunajske revolucije in se je sramuje, odklanja diktaturo, prepoveduje organiziranim članom demonstracije, če jih ne odobri vodstvo stranke ter se ogreva za demokracijo in s tem hočešnočeš za kompromis v državni politiki. Ali gre stranka novi idejni dobi nasproti? V enem oziru je s tem tangi ran splošni delavski problem. Socialistične mase so po svetovni vojni narastle kot liberalne meščanske stranke po revolucijah 1. 1848. Socializem, diktatura proletarijata, republika! To je bila do danes osnova vseh teh strank. Oblika držav, monarhija ali republika, bi danes ne delala težav. Republiko imajo že povsod, kjer so industrijske države. Bistvenejše je vprašanje, kako uveljaviti programatični socializem in delavsko diktaturo. Tu pa vlada kaos, kot ga zlepa ne omenja politična zgodovina. Zibelka socialistov, nemška socialna demokracija, se je z veliko večino neposredno po vojni, ko je imela dobesedno vso oblast v rokah, izrekla proti diktaturi, proti uvajanju socializma v gospodarsko življenje, za parlamenta rizein in demokracijo in njen največji sodobni ideolog Kautsky stavlja za nalogo mesto socializacije demokratizacijo kapitala. Češki socialni demokrati so priznali, da vidijo v samostojni, narodni, demokratični in parlamentarni Češkoslovaški svoj ideal. Belgijska, nizozemska stranica gre po istih stopinjah in socialistični Vandervelde vodi n. pr. proti Nemčiji isto zunanjo politiko kot vsak buržuj na njegovem mestu. In še eno karakteristično skupno potezo vidimo pri vseh: smrtni boj proti komunistom, delavskemu nasilju, kot naj ga predvideva čisti marksizem. Avstrijska socialna demokracija je do nedavna hotela tvoriti neko izjemo. Bila je naj-radikalnejša med evropskimi somišljeniki; radi tega radikalizma se ni mogel povzpeti komunizem in še na predzadnjem občnem zboru v Linzu je nek govornik v imenu stranke zagotavljal, da je stranka do 00 odstotkov itak komunistična. Zase je zahtevala posebni izraz — avstrosocializma. Sedaj se stranka odvrača od tega! Brez dvoma je iskati neposredni vzrok v pezi razmer. Sicer se še nikdar ni stavil marksistični temelj tako na kocko kot sedaj in je dr. Renner izrazil naravnost dvom, bo li čez toliko in toliko let še kaj ostalo od Marksovega »Kapitala«, vendar se je vsa debata sukala okoli vprašanja: gremo v vlado ali ne, kaj zahteva politika? Politična situacija ni sijajna. Stranka je sita sedemletne opozicije. Avstrija sama se mora najpreje gospodarsko dvigniti, da bo zmogla zahtevane socialne dajatve. Julijski dogodki so stranki ogromno škodovali. Radi njih je trpela pri volitvah vojaških zaupnikov, zgubila v obratnih svetih, varnostnih organih, orožništvu, justični in carinski straži. Bav-bav pa sedi v vladi! Kancler dr. Seipel bo v nekaj dneh predložil parlamentu proračun. V njem so določbe o uradnikih, katerim se bo odvzela pravica štrajka! Pripravljen je osnutek bolniškega zavarovanja poljskih delavcev, noveliziranje tiskovnega zakona, s katerim bo prizadeta zopet socialna demokracija in zakon o koalicijski svobodi delavcev, ki naj stre socialistično samooblast v delavskih obratnih svetih. V vlado ali ne? Zelja po vstopu vanjo kljub formalni odklonitvi v resoluciji raste. Odločalo o tem pa ne bo vodstvo siranke, ne dr. Renner ali Bauer, ampak danes močni gospod kancler — dr. Seipel. Pomembna konferenca z angleškim bančnikom v Belgradu. POSOJILO ZA PROMETNE SVRHE, - SODBA O GOSPODARSKEM IN FINANČNEM POLOŽAJU NAŠE DRŽAVE. ANGLEŽ NAM PRIPOROČA REDUKCIJO PRORAČUNA IN ZNIŽANJE DAVKOV. — NUJNO POTREBNA ZAKONITA STABILIZACIJA DINARJA. r Belgrad, 2, nov. (Izv.) V zvezi z obiskom generalnega ravnatelja Angleške internacionalne banke Limited se govori, da bosta finančni in železniški minister prihodnje dni podvzela skupne korake s soglasjem ministrskega sveta za najetje večjega posojila za prometne polrebe. To posojilo bi znašalo 700 milijonov Din. Najverjetnejše je, da se bo to posojilo najelo na Angleškem. r Belgrad, 2. nov. (Izv.) 0 bivanju g. Petra Barka, glavnega ravnatelja Angleške internacionalne banke Limited, in znanem finančniku, ki je bil za časa svetovne vojne ruski finančni minister, v Belgradu, smo že poročali. Po konferenci z zunanjim in finančnim ministrom je bil danes od kralja sprejet v av-dienci. O svojem bivanju, namenu in o vtisih v Belgradu, je dal sledečo izjavo: »Na Angleškem, kjer živim že osem let, se opaža vedno večje zanimanje za vašo državo, na katere finančni in gospodarski razvoj se gleda z velikimi simpatijami. Odkar se je sklenil sporazum med kraljevino SHS in Veliko Britanijo o medvojnih in povojnih dolgovih, je London odprt finančnim transakcijam, ki se nanašajo na gospodarski razvoj vaše države. Vendar pa bi bilo v interesu kraljevine SHS, da utrdi zaupanje velikih finančnih centrov v inozemstvu s pomočjo ukrepov, ki bi šli za tem, da se popolnoma ustali gospodarski položaj države. V prvi vrsti je državni proračun, ki ga s pozornostjo proučujejo in zasledujejo vsi finančniki tujih držav. Ponekod je vtis, da je celokupen proračun, ki znaša po mojih poslednjih informacijah 11 milijard, previsok. Misli se, da bi se mogle v mnogih postavkah napraviti še večje redukcije. Z druge strani se zdi, da so tudi davki preveliki. Zbiranje rezerv in prihrankov, iz katerih bi se mogel organizirati potreben kapital za razvoj agrikulture in industrije, je otežkočen s takšnimi bremeni. Gospodarska kriza je posledica de-flacijske periode, katero so prestale vse države, ki so pretrpele nesrečne posledice zmanjšanja vrednosti svojega denarja. Ta perioda je bila dejansko rešilna po svojem definitivnem rezultatu. Ona pa bi se morala po možnosti skrajšati. Po zaslugi vaše administracije je kurz dinarja nespremenjen. To je dejanski položaj, ki še ni dobil svoje zakonske sankcije. Za državo bi bilo največjega pomena, če bi se glede tega predmeta storili zakoniti ukrepi, ki bi sankcionirali ustaljeno vrednost dinarja in ustanovili neodvisno Narodno banko, ki bi skrbela za denarno cirkulacijo. Veliki finančni centri v inozemstvu bi imeli novo nalogo, da potrdijo svoje zaupanje v našo državo, če Ki današnja vlada, kot posledica poslednjih volitev, vzela v roke upravo državnih poslov in pričela izvrševati konstruktiven program in zagotovila kontinuiteto kraljevine, take v političnih odnošajih z inozemstvom, kakor v finančnem in gospodarskem pogledu. 3 MILIJONE DOLARJEV ZA OBNOVO BELGRADA, r Belgrad, 2. nov. (Izv.) Belgrajska občina je nedavno najela novo posojilo v višini treh milijonov dolarjev. Finančni minister je najetje tega posojila odobril. TRGOVINSKA AGENCIJA V CARIGRADU. r Belgrad, 2. nov. (Izv.) Trgovinski minister g. Spaho je sklenil, da se v Carigradu ustanovi pooblaščena trgovska agencija kraljevine SHS, ki naj bi uživala državno podporo, imela pa bi pravico, imeti svoje podružnice po vseh važnejših centrih turške republike. Vodstvo te agencije se je poverilo g. Hamdiji Aflanu, bivšemu banjaluškemu županu. Ustanovitev teh agencij bo pojačalo trgovske zveze med našo in turško državo in bo brez dvoma velikega pomena, ker je že do sedaj precejšnji del našega izvoza šel v Turčijo. Položaj v Belgradu miren in trden. r Belgrad, 2. nov. (Izv.) V političnem življenju vlada popoln mir. Semtertje se pojavi kaka intriga opozicije, ki pa ostane brez vsakega uspeha. Tako so'se v poslednjem času pojavile verzije o ostavki finančnega ministra. Gotovo je, da je položaj finančnega ministra sedaj, ko se dela proračun, zelo težaven. Vendar pa dosedaj ni prišlo do nobenega konflikta med njim in posameznimi ministri, ki bi mogel imeti posledice, kakor jih kombinira opozicija. Istotako so se razširile vesti o rekonstrukciji vlade. 0 rekonstrukciji vlade v vladni večini nihče ne govori. Nato dela samo opozicija in misli, da bi se pri tem lahko pojavilo v posameznih vladnih klubih nezadovoljstvo, ki bi ga opozicija skušala izkoristiti. V vladi pa je dejansko popolno soglasje. Vlada normalno nadaljuje svoje započeto delo s pripravljanjem zakonskih načrtov, ki bodo prišli pred narodno skupščino. Veliko število zakonskih načrtov se že nahaja pred skupščino. Zato je prihodnje dni pričakovati živahnega dela v odborih. Vlada je čvrsto odločena svoj program, ki ga je naglašala v volivni borbi, v podrobnosti izvesti. V ZUNANJEM MINISTRSTVU JE ŽIVO. r Belgrad, 2. nov. (Izv.) Dopoldne je zunanji minister g. Voja Marinkovič sprejel francoskega poslanika g. Dara v daljši razgovor. Radi tega se je v nekaterih krogih govorilo, da se je pri tej priliki ponovno načelo vprašanje čimprejšnjega podpisa prijateljske pogodbe in pogodbe o zavezništvu med našo in francosko državo. Isto tako je zunanji minister sprejel romunskega poslanika g Eman-dija, grškega poslanika g. Polihroniadesa in poljskega poslanika g. Okenskega. PRED RAZPRAVO O NAŠI ZUNANJI POLITIKI. r Belgrad, 2. nov. (Izv.) Predsednik narodne skupščine je danes obiskal predsednika vlade g. Vukičeviča Nato se je dolgo razgo-varjal z zunanjim ministrom g. Marinkovičem. Kot smo zvedeli, se je predsednik narodne skupščine zanimal za to, kdaj lahko stavi na dnevni red interpelacijo opozicije o našem zunanjepolitičnem položaju. Kakor nam isti krogi poročajo, se bo interpelacija postavila na dnevni red okrog 10. t. m. KOMITAŠI NADALJUJEJO SVOJ POSEL V JUŽNI SRBIJI, r Belgrad, 2. nov. (Izv.) Časopisje poroča iz Štipa, da so tam te dni ugledne osebnosti dobile grozilna pisma, v kalerih se jim grozi z atentatom. Predvsem se grozi g. generalu Tomiču, orožniškemu poveljniku in g. Žiki Laziču, načelniku za javno varnost. KRONSKI VPOKOJENCI. r Belgrad, 2. nov. (Izv.) Predsednik vlade in notranji minister g. Vukičevič je že pred nedavnim časom dal vsem velikim županom v prečanskih krajih nalogo, da čimpreje izvršijo prevedbo kronskih vpokojencev v dinarske. V to svrho je dal potrebna pooblastila. da spada vse to delo v področje posameznih oblasti. Kakor nas iz notranjega ministrstva zagotavljajo, so ta dela v glavnem dokončana. Briand posSaS Bratianu pismo? Kmotska stranka je pozvala Karla! v Bukarešt, 2. nov. (Izv.) »Vitorul«, organ liberalne stranke, pozivlje voditelja narodne kmetske stranke Mania, da zavzame svoje stališče k izjavi princa Karla v pariškem >In-transigeantu«, v kateri Kari izjavlja, da ga je narodna kmetska stranka pozvala, da naj uveljavlja svoje pravice na romunski prestol. Ma-,niu ni lega niti dementiral niti potrdil. »In- treptarea«, organ narodne kmetske stranke, izjavlja danes na ta poziv, da Karlovih izjav niti ne more potrditi niti demontirati, ker nima avtentičnega besedila Karlove izjave in da mora vlada najprej odpraviti cenzuro nad inozemskimi brzojavkami in listi. v Buknrešt, 2. nov. (Izv.) Oficijelno se dementira pariška vest, da je francoski zunanji minister Briand poslal romunskemu ministrskemu predsedniku pismo. »Politika«, ki je to vest prinesla, je danes izjavila, da vzdr- ■ -m A. ■:, Konduriotis, predsednik grške republike, na katerega so izvršili utentat. žuje svojo vest kljub demantiju. Pismo je iz Pariza prinesel neki romunski politik in ga osebno izročil Bratianu. Mornarji - Ijudožrci. Ladja, ki hlodi brez krmila. v New York, 2. novembra. (Izv.) Ameriški parnik »Margaret Dollar« je v bližini pacifiške obale našel strahotno ladjo duhov, japonski ribiški kuter »Ryoycimar«, ki je brez krmila blodil po morju. Pripeljal ga je v pristanišče Sealtle. Ko so carinski uradniki in zdravniki stopili na to ladjo, niso našli na njej nobenega sledu človeškega življenja. V notranjosti ladje, kjer je vladal silen smnad, so se spotaknili nad človeškimi kostmi. Šli so dalje in našli dva moža posadke, ki sta bila blazna. Dognalo se je, da je ladja več kot 6 mesecev brez živil in vode ter brez krmila tavala od Japonske do Amerike ter da so preživeli mornarji polagoma požrli posadko ladje. Pangalos je že pod obtofbo, v Atene, 2. nov. (Izv.) Specialna komisija grškega parlamenta ie dogotovila obtožnico proli bivšemu diktatorju Pangalosu. Radi konvencij, ki jih jo sklenil z Jugoslavijo, Panga-los ni obtožen, dasi je bila ravno radi njih svoječasno grš!;a javnost lako silno razburjena. Pangalos je obtožen, da je četrto grške narodno skupščino protiustavno odgodil in pozneje razpustil, da je volitve izvedel s terorjem, da se je protiustavno dal izklicati za diktatorja, da je prisilil predsednika Kondurio-tisa k demisiji ter da je večje število grških politikov dal aretirati in internirati. Končno ga obtožujejo, da je več grških listov stavil pod cenzuro in nekatere celo prepovedal. Senator Cha?!es Humbert umrl v Pariz, 2. nov. (Izv.) V 63. letu starosti je umrl v Parizu bivši senator Charles Humbert. V letih 1906. do 1920. je bil državni poslanec, pozneje pa je bil član senata. V letih pred vojno in med vojno se je veliko pojavljal v javnem življenju. Postal je znan v vojaški službi, ker je že kot mlad poročnik po nekem slučaju zbudil pozornost političnih krogov. Par tednov pred izbruhom vojne jc v vojni komisiji senata, obenem pa tudi v »Ma-tinu«, kjer je bil generalni tajnik, začel zelo ostro kampanjo proti vojnemu ministrstvu :n generalnemu štabu, katerima je očital pomanjkljivost francoske vojaške organizacije in ne-dostatnost priprav za slučaj vojne. To kampanjo je nadaljeval tudi med vojno v »Jour-nalu«, katerega ravnatelj je med tem postal. Njegovi vedni napadi so postali vladi tako neprijetni, da sc ga je Clemcnceau poskuša] otresti s tem, da je uvedel proti njemu sodno postopanje radi veleizdaje. Očitalo se mu je, da je denar za nakup »Journala« dobil iz nemškega propagandnega fonda. Bil pa je oproščen. Nato se je umaknil iz političnega življenja in je samo šc enkrat javno nastopil v svoji knjigi, v kateri jc na najostrejsi način napadal politiko Poincarcja. Kako je v Akaciji, kako na Primorskem. Fašistovskemu režimu ni prav, da se za usodo zatiranih narodnih manjšin v Italiji zanima vsa evropska javnost. Fašistovski tisk se huduje posebno nad nemškim in francoskim časopisjem. Celo veliki fašistovski list »Popolo d Italia c, glasilo ministrskega predsednika B. Mussollnija, kl se do zdaj niti zmenil ni za pisanje tujih listov o tem vprašanju, je stopil iz rezerve. Znana je nedavna polemika med tem listom in »Vossinche Zeitung« radi postopanja z narodnimi manjšinami v Italiji. »Popolo d Italia« se je odrezal z ugotovitvijo, da je pisal članek v »Vossische Zedtung« Žid, la nima pravice govoriti v imenu nemškega naroda. S tem so bile menda trditve o preganjanju narodnih manjšin v Italiji podrte. ^Popolo d Italia« je posekal te dni tudi francoske liste. List izvaja pru bližno takole: V Franciji se je te dni ustanovil »Odbor narodnih manjšin v Franciji«, v ktaerem so zastopani Al za ča nI, Bretooci, Flamci in Korzij-ci, s programom, da se postavi v bron francoski razna rodovalni politiki. V Strasburgu se je kmalu potem ustanovila alzaška avtonomisfcična stranka, ki zahteva popolno avtonomijo za Alzacijo. Program nove stranke se zaključuje takole: »Avtonomija Alzacijo se bo izvedla v okviru francoske države, ako bo ta (bila potrebna politična jamstva. Končna naloga stranke je kljub temu ustvaritev svdbodne Alzacije-Loreme, Slanice evropskih združenih držav, ki bd bila posredovalka mod Francijo in Nemčijo.« Zakaj se torej francoski listt rajši ne brigajo za narodno manjšino v Alzaeiji, ld ječi pod francoskim jarmom, kakor za Nemce in Slovane v Italiji, ki jih nič ne tičejo? »Popolo d Italia« pa nima poguma, da bd bližje primerjal usodo narodnih manjšin v Alzaeiji in v Italiji. Bomo pn mi postrogli samo z eno primero. Poincare, bi ga smatrajo Nemci za svojega največjega nasprotnika, je Imel aprila meseca na univeTzi v Strasbiu-gu govor, v katerem je slovesno priznal, da je potrebno, da se otroci nemških staršev učijo tudi nemščine. Novi prosvetni šef zs Alzacijo-Loreno, g. Pfister, Je šolskim nadzornikom treh departinanov v Alzaeiji razpcelal okrožnico, ki vsebuje navodila za pouk v ljudski šoli za leto 1927—28. G. Pfister ugotavlja, da se je direktna metoda v poučevanju francoščine obnesla Kljub temu pa naj se učitelj ne drži sfrogo te metode, ampak naj rabi za razlago tudi nemški jezik. Okrožnica priznava, da v Alzaeiji prevladuje nemščina kot občevalni jezik in »nemščina je splošno ostala obredni jezik vseh treh izpovedati j; nemščina jc tudi koristna v gospodarskem in praktičnem življenju. Prosvetni šef odreja radi tega, da mora biti šola dvojezična v krajih, kjer je nemščina občevalni jezik.« Do letos je pričel pouk nemščine šele v 3. razredu. »Ker se pa otrok začne učiti pri osmem letu veronauka — namreč v nemškem jeziku — je potrebno, da se pripravi na to, da ga bo razumel. Radi tega predpisujemo, — pravi okrožnica — da se učenec v drugem šolskem letu od drugega polletja dalje, ko bo znal pravilno črtati francosko, prične učiti citati nemško, v začetku v latinskih, potem v nemških črkah.« V 3. razredu se poučuje nemščina tri ure na teden; veronauku, tudi v nemškem jeziku, so pridržane štiri ure na teden. Do zdaj se je polagal odpustni izpdt samo iz francoščine; okrožnica predpisuje pismeni in ustmeni izpit tudi iz nemščine. Ne moremo reči, da je s tem ustreženo vsem zahtevam manjšinske šole. Toda kdaj bo nastopil v Italiji režam, ki bi dovolil Slovanom to, kar imajo Nemci v Alzaeiji?! In kje je fašletovska vlada pripravila prostor tistim Slovanom, ki bi se upali na dan s takim programom kakor avteraomisti v Alzaeiji? Na Liparskih otokih... _ Praznovanje fašistovske obletnice v Trstn. Kakor po vsej Italiji, se je tudi v Trstu vreila proslava 5. obletnice zasedbe Rima v nedeljo m ne 28 oktobra, ki je padel na petek. Mussolini je tako odredil, da ne bo preveč »iest«, s katerimi fašisti navadno ne štedijo. S tem je bilo omogočeno tudi fašistom s Krasa, ki so ob delavnikih zaposleni, da so si prišli zopert nekoliko ogledat Trst Železnica je itak brezplačna, tašistovski tajniki so pripeljali po nekaj miličnikov; pn zga-nianju so jim pomagali podestati, ki so bdi tudi zastopani pri paradi. Potek proslave je bs pac podoben prejšnjim slavno*ttm. Milica jo bt!a v bojni opravi, imela je s seboj tudi topove za zrae-no obrambo menda iz Skednja. V velikem Ros.setti-ievem gledališču je imel slavnostni govor bivši finančni minister De Štefani. Njegov govor bi so menda najboljše iznačilo z »brozgo«, pomešano z ozvirki, s komplimenti Dnceju. D-> Stefamju se je poznalo, da je težko zapustil ministrski fotelj in da bi se zelo rad vrnil v palačo Braschi — Veliko pozornost so mod maščani vzbujale gospodične v črnili srajcah, ki jih je bilo videti v večjem številu kakor navadno. Pn se Je. uganka kmalu razrešila: Še ni defilacija milice dobro končala, se je spontano. brez komande, uvrstilo drugo; miličnik z »miličnico«, eji par... dva para itd. Resni ljudje so se zgražali; saj je vendar izjavil sam Mussolini nekemu francoskemu žurnalistu, da je ženska moškemu le »oklepaj« v življenju. Viada bo uradno odgovorila Parkeriu. v Berlin, 2. nov. (Izv.) Državni ministrski svet je danes na podlagi spomenice repara-cijskega agenta Parkerja obširno razpravljal o reparacijskem vprašanju ter se posvetoval tudi o načrtu odgovora na noto reparacijskega agenta, kl ga je sestavil finančni minister dr. Kfihler. Kabinet se bo jutri še enkrat sestal, da končno sklepa o tem odgovoru. Nato se bo sporazumno s Parkerjem v nedeljo objavila spomenica reparacijskega agenta kakor tudi odgovor nanjo. O načrtu glede ustanovitve državnega komisarijata za repararijska vprašanja še ni pri*'« do odločitve, ker «e temu predlogu protivt državno finančno ministrstvo, ki se s tem čuti ovirano v svojem poslovanju. Zborovanje avstrijske socialne demokracije. Opozirijonalna socialna demokratska stranka zboruje letos v izredno težki atmosferi. Galerija in dvorana, delegati in gledalci, vsi so pod vtisom ene najneumnejših revolucij v svetovni zgodovini — dunajskih julijskih dogodkov. Mešana so čuvslva. Kadar ploska galerija, protestira dvorana z opolnomočenimi delegati. Vse čaka na zmago prvega aH dragega mnenja, ki ga zastopata prvaka stranke dr. Ronuer in dr. Bauer. Prvi zagovarja vstop v vlado, drugi brenka na radikalizem. Preko njega gre leader in ideolog profesor dr. Adler. Vmes so oglašajo govorniki po vrsti: iz Šte-jerske. Tirolske, Salzburške, Avstrije, Dunaja, »doktorji« in tisti, ki radi zabavljajo nad revolucionarji za znanstveno miz.o. Protest se meša z aplavzom, vsaka skupina pozdravlja svojega govornika. Kaj hoče dr. Renner? Napovedal je svoj nastop že v prejšnjih govorih, v katerih je socialno demokratsko stranko snubil z vlado. Vidi nevarnost razcepa, a kot stari socialni demokrat bi le rad obdržal stranko enotno. Hoče disciplino v demokraciji, ne v komandi stranke. Svari pred brezbrižnostjo, a tudi pred napuhom. Kajti 15. julij je stranki ogromno škodoval. Svari tudi pred radikalizmom in dogmatično okostenelostjo. Kajti gospodarstvo se menja iz desetletja v desetletje in mogoče pride doba, ko od Marksovih programatičnih trditev ne bo ostalo ničesar več. Odločno je proti meščanski vojni, zato ponuja vladi sodelovanje. To je za dosedanje zadržanje stranke žrtev, a ta žrtev je potrebna. In delavstvo ima pravico do soudeležbe na vladi. Renner brani socialiste pred kmetskim prebivalstvom, češ, saj niso tako hudi. Napad na buržuje ne sme manjkati: Zato parola: dr. Seipel računa z meščanskim blokom kot principom. In tako so govorili njegovi somišljeniki. Oto Bauer je leader druge struje. Maks Adler mu pomaga. Dr. Seipel je kriv dunaj- Dunaj, 1. novembra. skih dogodkov, njegova vlada je provokacija, v taki vladi socialna demokracija ne more sodelovati; ponavlja socialistično teorijo, razredni boj, stavlja predlog nn splošno upravno reformo države in zagovarja radikalno mladino. Sodelovanje v tej buržujski vladi je zanj izključeno in vsaka taka vlada pomeni ojačenje socialističnih vrst. Med govorom, ko se v dvorani dviga hrepenenje, po močnih besedah do viška, izpusti krepke krilatice proti kapitalistom, meščanstvu in kanclerju dr. Seiplu. In tako tudi njegovi somišljeniki. Govorniki se priglasajo, drug hoče prekositi drugega. Sem in tja odleti iskra v navidezno postransko, v resnici bistveno točko, namreč: Kaj je z razorožitvijo med organizacijami samimi, kaj je s samopomočjo? Kaj s protestnimi zborovanji, da se izogne krvopre-litju... Vse kaže, da do sporazuma v plenumu ne pride. Uporabi se znano taktično sredstvo. Debata se prekine, izvoli se odbor, ki bo sestavil resolucijo in predlagal novo vodstvo stranke. Resolucija se res predloži in tudi sprejme, a kaj pomeni? Spora ni odstranila s sveta! Vladi očita, da smatra meščanski blok za princip. Seipel da je razredna nasprotstva po 15. juliju še poglobil. Organizirajo se fašistovske skupine, kar daje povod za meščansko vojno. Socialisti so pripravljeni sprejeti razorožitev, bi bili za sodelovanje v vladi pod izwstnimi pogoji, a trenutno je koncentracija izključena. Potem napada dr. Seipla. Vabi kmete, naj ne gledajo stranke po strani in prepove podrejenim organizacijam vsako demonstracijo, ki ni odobrena od vodstva stranke. Končno se zavzema za svoje obrambne organizacije. Torej videz: Volk sit in koza cela! Nič rešenega, ničesar sklenjenega. Nasprotstva ni bilo mogoče odstraniti in ta bodo v koalicijskih pogajanjih, če do njih sploh pride, igrala glavno vlogo. kongres mednarodne zveze krščanskih železničarjev. Prejšnji mesec se je zopet vršil v Budimpešti kongres Mednarodne zveze krščanskih železničarjev ln cestnih železničarjev. Zborovanje se je vršilo v domu krščanskih cestnih železničarjev. Pripravljalni odbor je bil' sledeči: Predsednik iz Rotterdama na Nizozemskem, tajnik iz Utrechta na Nizozemskem, odborniki iz Francije, Švice, Nemčije (Trter), Nemčije (Berlin), Avstrije (Bregenz), Jugoslavije. Italije (kateremu je bil prestop meje zopet zabranjen), Belgije, Madjarske in Luksem-btirške. Predsednik je otvoril sejo ob 10 in pozdravil navzoče člane predsedništva, posebno zastopnika Jugoslavije in Triera, ki sta bila prvič navzoča. Upa, da bodo vsi navzoči delali v prid krščanske ideje med vsemi železničarji Evrope, kakor tudi v prid železničarjev posameznih držav, ki jih zastopajo. V nadaljnjem govoru je poudaril, da se krščansko organizacije železničarjev zelo dobro in vztrajno razvijajo iu da so v internacionali krščanskih železničarjev zastopane že vse države Evrope, razen Španske, Romunije, Bolgarije in seveda tudi Rusije. Se neprijavljene organizacije krščanskih železničarjev so na Dunaju, v Gradcu in na Češkem. Naloga delegatov je, da pripravijo vse, da bodo imenovane organizacije včlanjene pri internacionali. Jugoslovanski delegat kot najbližji sosed imenovanih organizacij, dobi nalogo, da se sporazume z njimi za njihov vstop na prihodnjem zborovanju. Posebno v Avstriji se opaža povsod propadanje rdeče rnternacionale in naraščanje krščanske želozničarske organizacije. Nato se jo sklenilo, da se sklepi mednarodnega kongresa v Kolnu 1. 1926. tiskajo v francoskem, nemškem in liolandskem jeziku. Jugoslovansko organizacijo je zbor sprejel v osrednjo zvezo. Na vprnšanje predsednika o razmerah krščanskih železničarjev v Jugoslaviji, je poročal delegat naše Prometne zveze g. I. Wur-zinger sledeče: V naši državi se dobro razvija ideja krščanskega solidrrizma. Mlada organizacija je že večkrat uspešno posredovala za svoje člane. Vodstvo Pro-motne zveze je delavno in odločno njeni člani so zavedni. Največ podpore imamo pri Slovenski ljudski stranki in njenem Jugoslovanskem klubu. Mi smo del osrednje organizacije Strokovne zveze, katera podpira železničarje v največji meri. Predsednik kongresa jo govorniku čestital in poudaril, da je taka mala pa živa in trdna organizacija veliko boljše, ker je po mišljenju enotnejšo, kakor velika, ki ne dela po določenih ciljih. Takoj nato se je jugoslovanska organizacija soglasno sprejela v Mednarodno zvezo krščanskih železničarjev in ccstnih žolczničarjcv. Predsednik jc naznanil. da je s tem organizacija sprejeta kot stalna članica mednarodne zveze. Na vprašanje glede članarine, je naš delegat razložil slabe gmotne razmere društva in prosil, da se ji odmeri najnižji prispevek. Odbor je na predlog tajnika določil, da plača organizacija najnižji prispevek holandskih goldinarjev, to je 550 Din na leto, kakor Luksemburška. Naš delegat jo predlog v imenu Prometno zveze sprejel, ker jo zadnja to sprejela že na svoji seji dne 5. septembra 1927. S tem sklepom bo stalni član jugoslovanske organizacije na sejah mednarodne zveze dobil povrnjene vse stroške. Delegat Luksemburške je predlagal, da se tovorni promet ob nedeljah in praznikih omeji, da zamorejo železničarji obiskati cerkev. Ker pridejo vpoštev vse evropsko države, se je sklenilo, da se zadeva predloži mednarodnemu delovnemu uradu v Ženevi ooiruma v Amsterdamu. Francoski delegat je predlagal počivanje dela na železnicah ob sobotah popoldne in ob nedeljah. Nemški delegat jo bil mnenja, da je v Nemčiji popolno u stavljenje prometa ob nedeljah nemogoče, ker gre čez Nemčijo samo enega dne okrog 100.000 vagonov tranzitnega prometa. Samo mesto Berlin dobi na dan 100 vlakov mleka. Nemčija od tega živi in plačuje .eparaclje. Holandski delegat Je izjavil, da je na Hoiandskem že deloma ustavljen nedeljski tovorni promet. Ustavitev osebnega prometa ob nedeljah jc zasedaj seveda nemogoča. Sicer imajo holandski železničarji en dan na teden (po možnosti nedelja) prost. Sklenilo se je, da se morajo sestaviti vprašalne pole, katere se razpošljejo vsem delegatom zastopanih držav, ki se bodo morali sporazumeti s svojimi organizacijami in nato odgovoriti. Kongres v KBlnu 1. 1926. je sklenil, da naj se peča letošnje zborovanje Mednarodne zveze krščanskih železničarjev z vprašanjem izdaje posebnega zveznega časopisa. Vsi delegati so se za tak časopis izjavili. Vsak delegat zastopanih držav bi moral skrbeti za članke. V vsaki posamezni številki bi se pisalo o enem in istem predmetu. In vsak delegat bi moral k temu podati svoje oziroma svoje organizacije mnenje. Izdajal bi se vsako četrtletje v francoskem, nemškem in hoiandskem jeziku. Tiskal bi se v vsakem jeziku zase. Blagajna bi imela s tem sledeče izdatke: Tisk 480 hol. gld., prevod 200 hol. gld., administracija in porto 250 hol. gld., kar znaša 9kupno 930 hol. gld. Naročnina znaša 0.50 hol. gld., to je 11 Din letino. Uredništvo tn upravo bi prevzelo tajništvo v Uttrechtu. Avstrijski delegat ie imel pomisleke, da se časopis no bi rentiral, priznal pa je potrebo po strokovnem glasilu. Časopis prične izhajati 1. januarja 1928. Prihodnji kongres Mednarodne zveze krščanskih železničarjev in cestnih železničarjev se bo vršil 1. 1928. na južnem Bavarskem, ali pr tudi v Curihu oziroma v Baslu v Švici. Nato sc je sprejela na osebno prošnjo vodstva organizacijo krščanskih železničarjev na Madjar-skem madjarska organizacija, ki šteje 18.000 članov, v mednaro-lno zvezo. Končno je predsednik z zahvalo vsem delegatom zastopanih držav zaključil sejo dne 30. septembra ob 16. Večerja dne 29. septembra, katero je priredilo budimpeštansko županslvo, se je razvila v krasno manifestacijo krščanskega mišljenja železničarjev iz vseh evropskih držav. Navzoči so bili mestni župan. dva ministra, visoki železničarski funkcionarji, zastopniki oblasti in časnikarji. Upamo, da bodo naši železničarji sedaj uvideli, kdo največ dela zanje in kje bodo dobili največ oporo za svoje pravične zahteve. Zato naj vsi pristopijo k Prometni zvezi! SMRTNI OBSODBI V CSR. v Praga, 2. nov. (izv.) Danes sta bili pred J olomuSkim sodiščem obsojeni na smrt sestri ' 27 letna omožena Terezija Tatzlcr in 21 letna Marija Zboril. ki »ta svojega očeta zastrupili z arzenikom. Oče je po smrti svoje žene zasledoval starejšo hčer z nedostojnimi zahtevki, vsled česar je v družini bil veden prepir. Ob razglasitvi obsodbe sta obe sestri omedleli. PAROPLOVNI RF,D NA DONAVI, v Praga. 2. nov. (Izv.) Dne 1. novembra je stopil v veljavo enotni paroplovni red na Donavi od Ulma do Rraile, ki ga je izdelala mednarodna donavska komisija. VATIKAN ZA OBNOVITEV PALESTINE. v Rim, 2. novembra. (Izv.) Papež je sprejel v avdijenci predsednika ziionistične ekse-kutive Sokolova in se zelo zanimal za obnovitvena dela v Palestini. Izjavil je, da občuduje oživitev hebrejskega jezika v Palestini. Vatikan so lx> vedno zavzemal za preganjane Žide in podpiral prizadevanja za obnovitev Palestine. Plače sodnikov po tujih državah. ŠVICA: 1. »Bundesrlchter«, to so sodniki, kl jfh lahki primerjamo z našimi kasacijsklml sodniki lmi plačo mesečno: 1660 švic. frankov = 18.083 Dia Predsednik »Bundesgeiichta« ima še posebiM doklado mesečno po 83 šrlc. fr. = 904 Din. 2. »Versioherungsrichter«, to so sodniki vlŠj« vrste, ki jih lahko primerjamo z našimi sodniki apolacijskega sodišča, imajo plače mesečno: 1501 švi«. frankov =.- 16.275 Din. Predsednik ima še posebno doklado mesečn« po 83 švic. frankov — 904 Din. 3. »Kantonsrichtor«, ki odgovarjajo nafiin sodnikom I. instance, imajo, v kolikor so juristi u plačani, plače mesečno do 1260 švie. frankov = 13.562 Din. NB: Cene žtvljenskih potrebščin v Švici s« sicer za 20—30% višje kot pri nas, toda kakor i» haja iz gorenjih številk, so plače sodnikov za naj manj 300% višje od naših. NEMČIJA (SAKSONSKA). 1. Sodniki, ld odgovarjajo našim kasacijskin! sodnikom, imajo plačo mesečno: 647—950 ilatil mark = 8475—12.445 Din. 2. Sodniki, ki odgovarjajo našim apelacijskin] sodnikom, imajo plače mesečno: 516—731 ilatil mark — 6708—9503 Din. 3. Sodniki, ki odgovarjajo našim sodnikom okrožnih sodišč, imajo plače mesečno: 436—648 sla tih mark = 5668—8424 Din. 4. Sodniki, ki odgovarjajo našim srezkln (okrajnim) sodnikom, imajo plače mesečno: 382 d« 547 zlatih mark = 4966—7111 Din. NB: Cene življenskih potrebščin v Nemčiji niso višje kot pri nas. Kljub temu bodo ravnokai navedene plače v kratkem zopet povišane. MADJARSKA: Na Madjarskem se draginjske doklade in posebni dodatki, ki jih imajo 6odn.iki, večkrat menjajo, po vsakokratnem stanju cen življenskih potrebščin. V splošnem pa so draginjske doklade ln dodatki enaki kot pri nas. V naslednjem primerjamo samo temeljne plače, ki odgovarjajo našim osnovnim ln poloiaj-nim plačam. 1. Sodnijski pripravniki imajo temeljne plače mesečno: 1,800.000 madjarskih kron = 1440 Din (pri nas osnovne in položajne plače 450 Din). 2. Sodniki s 6 službenimi leti imajo temeljne plače mesečno: 2,200.000 madjarskih kron = 1760 dinarjev (pri nas osnovne in položajne plače 910 dinarjev). 3. Sodniki z 12 službenimi leti imajo temeljne plače mesečno: 2,760.000 madjarskih kron = 2208 dinarjev (pri nas osnovne in položajne plače 1250 dinarjev). 4. Sodniki z 21 do 80 službenimi leti imajo temeljne plače mesečno: 4,200.000 madjarskih kron do 6.200.000 madjarskih kron = 3360—4960 Din (pri nas osnovne in položajne plače 2200—3000 dinarjev). NB: Cene življenskih potrebščin na Madjarskem v splošnem niso višje kot pri nas. BELGIJA: 1. Sodniki I. instance imajo plače mesečno: okrog 1850 belgijskih frankov = 4600 Din. 2. Sodniki apelacijskega sodišča in predsedniki sodišč L instance imajo plače mesečno; okrog 2530 belgijskih frankov — 6330 Din. , 3. Sodniki kasačijskegn sodišča' £n predsedniki apelacijsklh sodišč imajo plače mesečno: okrog 3200 bolgijskih frankov = 8000 Din. NB: Cene življenskih potrebščin so v Belgiji najmanj za 30% manjše kot pri nas. Sicer pa so bile navedene plače pred kratkim še povišane. AMERIKA. 1. Navadni zvezni sodniki imajo mesečno 884 dolarjev - 46.704 Din. 2. Sodniki vrhovnega sodišča imRjo mesečno 1668 dolarjev = 93.408 Din. ANGLIJA. Na Angleškom imajo sodniki povprečno mesečno 2084 dolarjev = 116.604 Din. Tudi v NEMŠKI AVSTRIJI -o sedanje plače sodnikov večje kot pri nas, bodo pa v kratkem še povišane in so tozadevna pogajanja že v teku. Poleg običajnih doklad (rodbinske, stanovanjske itd.), ki obstoje tudi pri nas in v drugih državah, je vpeljana v Nemški Avstriji še doklada posebne vrste za sodnike iu državne pravdnike, tako zvana vBelastungszulage«, ki se ravna po meri dela, ki ga izvršuje posamezni sodnik ln državni pravdnik. Zanimivo je končno še, da imajo preiskovalni sodniki skoraj v vseh drugih državah posebno v Franciji, Belgiji hi Madjarskem in tudi drugod, poseben položaj in ranžirajo po največkrat takoj za predsedniki zbornih sodišč. KAJ DELA FERDINAND V PRAGI? v Praga, 2. nov. (Izv.) Kakor poročajo »Večerni Listy«, biva bivši bolgarski kralj Fer-nand v Pragi radi pogajanj, ki jih vodi neka nemška agentura in neka praška zavarovalna družba za prodajo koburških posestev neki angleški družbi. BOLGARIJA RATIFICIRALA KONVEN-CIJE Z NARODNO BANKO. v Pariz, 2. nov. (Izv.) Kakor poroča »Temps« iz Sofije, je bolgarska vlada ratificirala konvencije z bolgarsko Narodno banko glede 4 %% hipotekarnih obligacij. Obresti se bodo v bodoče plačevale v švicarskih frankih ramesto v francoskih. D2INGISKANOV GROB MISTIFIKACIJA? v Ijondon, 2. novembra. (Izv.) Kakor poroča Reuter iz Moskve, je profesor Kozlov izjavil, da se mongolski grob, ki ga je našel, še ne more z gotovostjo označiti kot Džinjr*-skanov grob. LAB0UR PARTY PRIDOBILA 98 MANDATOV. v London, 2. novembra. (Izv.) Pri obnovi tretjine občinskih svetnikov v 330 angle-Sklih mesta ih občinah je delavska stranka pridobila na novo 98 mandatov, izgubili pa so konservativci 63, liberalci 21 in neodvisna stranka 9 mandatov. 2)an v besedi in sliUi Na ljubljanskem pokopališču. Na dan Vseh svetih romajo množice po vsem krSCanskem svetu na grobove svojih pokojnikov, da tu priigo lučice v njihov spomin, okrase grobove s cvetjem in pomolijo za njihovo dušo. Na ta dan ln na dan vseh vernih duš dan se vsakdo spomni s tiho žalostjo svojih dragih, ki so umrli in kdor le more se pomudi vsaj za nekaj minut s svojimi mislimi pri njih. Mirno in spodobno, kakor vsako leto so tudi letos na dan vseh svetih romale množice ljubljanskega prebivalstva na obe pokopališči: k Sv. Križu ln k Sv. Krištofu. Po Vidovdanski, Kette-Murnovi ln Pokopališki cesti se je v torek vila ena sama neskončna procesija žalujočih. Z vsakim je bila otožna misel, v Brcu vsakogar je bila tiha bolest nad izgubo pokojnikov. Redki in slučajni smeh mladine je utonil v splošni resnosti in zamišljenosti starejših. Pokopališče Sv. Križa je bilo spremenjeno v morje cvetja in luči Le malo je bilo pozabljenih grobov, na katerih ni bilo ne cvetja in ne svečke, ki bi jo prižgala žalujoča oseba. Tudi grobovi onih lz tujine, ki morajo radi svetovne vojne počivati v naši zemlji, so bili osnaženi in okrašeni, za kar gre zasluga mestni občini, vojaštvu in šolski mladini. Grobovi ljubljanskih rodbin — kdo naj jih popiše vse? — drug je bil lepši od drugega; med nagrobnimi spomeniki so nekatera prav umetniška dela. Z globoko pieteto je hodila množica mimo grobov Cankarja, Ketteja m Murna. Tri vrtnice, trije simboli življenja, so zasajene v njihov grob. Zveza pevskih društev je tudi letos zapela na pokopališču v spomin vsem pokojnikom dve turobni žalostinki. Pri spomeniku padlim vojakom se je vršila nato žalna slovesnost na čast vojakov — domačinov in tujcev —, ki počivajo na tem pokopališču. Slovesnost je otvorila godba dravske divizije, ki je dovršeno zaigrala žalostinko, nakar so vrli pevci iz vseh ljubljanskih društev zapeli pod vodstvom g. Zorka Prelorca v srce segajočo »Pomladi vse se veseli.. .c G. bivši kurat Bonač je Imel nato krasen, pesniško navdahnjen govor v spomin vseh, ki počivajo na gališklh poljanah, v tirolskih planinah, na Doberdobu in po vseh drugih bojiščih Evrope. Med govorom g. kurata se je marsikomu v številni prisostvujoči množici orosilo oko. Govornik se je zlasti toplo zahvalil g. mestnemu komisarju dr. Mencuigerju, da je ukazal popraviti vojaško grobove, enako tudi vojaštvu in šolski mladini, ki sta pri tem pomagala. Po govoru g. Bonača je opravil duhovno opravilo na grobovih umrlih vojakov g. Kogej. Pevci so nato zapeli »Oj Doberdob.. .«, vojaška godba pa je zaigrala žalno kora&iico, nakar se je množica razšla po pokopališču. Na spomenik padlim vojakom je mestna občina položila krasen venec v narodnih in mestnih barvah Najlepši pogled na pokopališče je bil golovo zvečer v mraku, ko so še skoro vsi grobovi žareli v lučicah. Šele pozno zvečer je ponehalo vrvenje na pokopališču. Pokopališče pri Sv. Krištofu, kamor ne pokopavajo sedaj več mrtvih, sicer ni moglo tekmovati po obisku žalujočih s Sv. Križem, vendar jo bilo tudi tu mnogo lučic in cvetja in celo grobnica pisateljskega društva je bila osnažena plevela. Ugoden vtis je napravilo na občinstvo, da so gorele lučke tudi na spomeniku padlim junakom pri Sv. Petru. V splošnem je obiskalo na Vse svete obe ljubljanski pokopališči približno 30.000 oseb. Avto-omnibusi pa nikakor niso mogli zmagovati vsega prometa, in je želeti, da se prihodnje leto poskrbi tudi za to, ker je šest omnibusov le premalo za tak promet, kot je bil v nedeljo. Krvav obračun med macedonsklm! komitaši. OCE IN BRAT KOMITAŠKEGA VOJVODE USTRELJENA. — MAKEDONSKI FKDERALISTI SE MAŠČUJEJO NAD CENTRALISTI. V ponedeljek zvečer so na mostu v Štipu za-Suli pet revolverskih strelov. Meščani, ki so bili v velikem številu na ulici, so pričeli bežati. Policija jo takoj hitela v smeri, odkoder so se čuli streli in je naila na mostu v mlaki krvi Mišo Mihajlova-Gavriloviča, lastnika tovarne posteljnih odej, in njegovega sina Rista. Oba sta bila mrtva. Zdravnik, ki je takoj prihitel na lice mesta, je ugotovil, da je nadtopil smrt trenutno, in da je bilo vseh pet stre-Idvsmrtonosnih. Med prebivalstvom Štipa je zavladal velik strah, ker so splošno mislili, da je ta novi atentat delo kake komitaške trojke. Panika, ld je nastala radi strelov, je olajSala napadalcem beg. Policija je takoj pričela zasledovati morilce in je obkolila mesto. Uvedena je bila najodločnejša pre- Ljubezen in geografija. — Milostljiva, radi Vas bi šel prav do konca sveta. — No, če bi ne vedela, da je svet okrogel, bi Vas takoj prijela za besedo. iskava, pa do srede ni privedla do nobenega uspeha; sodijo pa, da se napadalci nahajajo še v Štipu. Zdi se, da gre to pot za medsebojno razčiščevanje in maščevanje med federalističnimi člani macedonske organizacije in centralističnimi člani organizacije, čije vodja je bil Prctogerov. Ustreljeni Miša Mihajlov je oče znanega bo Ig. komitaškega vojvode Panče Mihajlova. Kakor znano, je Panča eden najodličnejših članov macedonskega komiteja. Poročen je z Menčo Karničin, ki je v dunajskem Burgtheatru ubila bolgarskega komitaškega vodjo Panico. Znano je, da je bil Panča eden glavnih organizatorjev atentata na pokojnega generala Kovačeviča. Sodijo, da jo najnovejši atentat maščevanje macedonskih federalistov nad Pančo Mihajlo-vom in Mančo Karničin, ki sta ubila njihova voditelja Sulova v Milanu in Panico na Dunaju. Ker se niso mogli maščevati nad Pančo in Menčo, so pa ubili očeta in brata Panče. močnih športnih Čevljev ter svedsk'h snežnih, dobite po nizkih cenah pri A. Z5IS>erf, Prešernova ulL Automobil zgorel. V torek, na praznik Vseh svetnikov, se je peljala neka hrvatska družina — gospod, dve dami in trije otroci — iz Kranja v Škofjo Loko. Izposodila si je v ta namen šestsedežno limuzino tipa »Ansaldo«, last tovarne >Jugočeska< v Kranju. Na serpentini, kjer se odcepi od glavne ceste posebna cesta v Škofjo Loko, pa je nenadoma nastal v motorju defekt. Gospod, ki je sam šofiral, je poskušal popraviti motor, vendar pa ni mogel zapreti bencinskega rezervoarja. Bencin se je vnel in naenkrat je bil ves avtomobil v ognju. Sreča v nesreči je bila, da je vsa družba še pravočasno izstopila iz avtomobila, tako da ni bil nihče poškodovan. Avtomobil je gorel celo popoldne tja do večera, dokler ni ostalo le kup železnega ogrodja. Škode je približno 90.000 Din, vendar pa je krita z zavarovalnino. Chartreuse, bivši samostan Kartuzijancev, ustanovljen 1. 1084. oi sv. Bruna na visoki planoti Jura-Alp. Naselbina leži 977 m nad morsko višino in tvori velik kompleks poslopij z 10 stolpi. Samostan je bil 1. 1793. razrušen; 1. 1816. so se redovniki povrnili, 1. 1903. pa so ga Kartuzijauci radi novih zakonov proti redovnikom morali vnovič zapustiti. Po samostanu se imenuje tudi liker, kot so ga producirali prvotno le redovniki. V zadnjem času so napravili Francozi velik projekt, da bi ves ta kompleks poslopij z bližnjo okolico priredili kot Bredišče Intelektualnih delavcev, kjer bi se v tej gorski tišini, z vsemi tehničnimi pripomočki mogli posvetiti mirnemu delu. V projektih so najraznovrstnejfii vrtovi, skupne jedilnice, laboratoriji, razdeljeno po posameznih panogah vede in znanosti. Strahote krimskega potresa. Potres koncem septembra in v oktobru je vzel Krimu njegov najboljši kras. Zrušil je oba vrha gorovja Aj—Petri (Sv. Peter). Desettisoči ljudi še vedno spe pod milim nebom, ker so porušena cela mesta z Jalto na čelu. Potres je povzročil do 60 človeških žrtev. Slutile so ga samo živali: krave in konji niso nič jedli že 6 ur poprej in so hoteli ven iz hleva, psi so tulili, vse mačke so se izgubile za več dni od doma. Poleg Balaklave gorijo sredi morja plini, ki kažejo, da se je razpo-čilo tudi morsko dno. Ribiči so prinesli cele ko- šare tekočega asfalta, ki plava po morju. Hiša pisatelja Cehova. kjer se je nahajal njegov muzej, s« bo kmalu sesula. Tudi nekdanje carske palače: Li-vadija, Oreanda in dr. so dobile toliko razpoklia da so odposlale oblasti takoj v Moskvo vse pohištvo in dragocenosti. Zdaj se prodajajo v Moskvi na dražbi slike Ajvazovskega in drugih mojstrov, ura porcelan, bron in steklo iz teh palač. Izkupiček se bo porabil za popravilo poslopij oz. preureditev v stanovanja. KUPUJTE SREČKE II. STADIONSKE LOTERIJE Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.— s Lovec Matevž. Starejši lovci, ki so svojčas lovili po ne-prodirnih goščavah okoli Snežnika, edinih ostankih nekdanjih pragozdov na Krasu, se gotovo spominjajo starega gonjača in lovskega paznika Matevža Vrha v Loški dolini. Ta Matevž je veljal za najbolj izkušenega poznavalca gozda in vsega, kar živi in raste v gozdu. Le če je kaj pripovedoval iz svojih doživljajev, je malo preveč pretiraval in se je zdelo čudno celo lovcem. Ali če je Matevž nekaj povedal, je bil sam prepričan, da je vse do pičice resnično, kar pripoveduje. Prišli so gostje iz Ljubljane na šneperško graščino. Sami lovci. In, kai se rado zgodi, pri zadnjem »halali« po lovu so naprosili Matevža, naj jim kaj pove iz svojih lovskih doživljajev. Matevž vzame pipo iz ust, debelo pljune in prične v božajočem, ribniški govorici podobnem loškem dialektu: »Nu, to mi boste gotovo verjeli, saj je natančno res vse. Grem, po snegu, — pred tremi leti je bilo, — po lisičjem sledu. Poldrugo uro grem po »ledi, kar ti lisičja sled zaide na cesto in se zgubi. Primoj h ... .1 zakolnem. Da ne bi zaklel prvič, vam ne bi mogel tega povedati. Tam nekje je bila drvarska koča. Stopim vanjo in hočem zakuriti. Zeblo me je, saj veste. No, vžigalic nisem imel, pa najdem v prazni koči staro kresilo. Krešem, krešem in še dvakrat zakolnem onega, — no ja, rogatci zakolnem! Ko zakolnem tretjič, se mi kresilo res uige, ali todaj se odpro vrata in notri stopi temen mož. Prižgem pipo in pogledam natančnejše: bil je res sam rogatec. On pa se mirno vsede na klop in prične: »Lepa reč s tabo, Matevž! Res si priklical vraga! Kaj pa imaš v ustih?« »Pipo, gospod vrag!« pravim jaz. »Pipa, — a, — kaj pa je to?« »Tobak kadim iz nje!« »Tobak? Pa je to dobro?« »Boljše kot vse na svetu!« »Daj meni malo pokusiti.« Dam mu pipo, on jo vtakne narobe v usta in mi pogoltne žerjavico. »V peklu imamo že boljši tobak!« Domislim se in pravim: »Gospod vrag, ali takega tobaka pa nimate, kot je v onile pipilc Pokažem mu svojo puško. »Daj pokusiti še onega!« Vtaknem mu puško s cevjo v usta in ga vprašam: »Ali naj prižgem?« »Prižgi!« Jaz pritisnem na petelina in sprožim. Vrag zakašlja, vzame puško iz ust in pljune krogljo iz ust. »Malo prehud tobak kadiš, Matevž!« Zamižim in napravim križ čez čelo, najprej po naše, potem pa še po latinsko. Ko odprem oči, ni bilo vraga že nikoder!« Gospodje sc spogledajo, se nasmehnejo in eden od njih pravi: »Bosa je ta, Matevž!« -Ni bosta, gospod, v en škorenj je H obutal« Hoja teta. Ker me je moj prijatelj Pimbery poznal kot skeptika, me je venomer skušal pripraviti do spreobrnjenja. »Z menoj boš šel v ueko spiritistično družbo,c mi je povedal nekega dne. In res sem šel. Sedeli smo v krogu v zatenineli sobi. Sredi sobe na stropu je bil pritrjen navaden zvočnik, kakršne imajo na radio-aparalili. Osivela dama je sedela v kotu pred harmonijem ter slovesnemu večeru primerno igrala. Bili smo zelo resmi. Medij je bil lep mlad moški, ki je sedel sredi sobe ter si brisal nos z velikim rdečim robcem. »Tam v trobente govore duhovit mi je Pim-bery tiho pojasnil ter kazal na zvočnik. »Koga želite da pokličem?« je vprašal medij. Povedati moraim, da sem skromen in zmeren človek, četudi bodete rekli, da se hvalim. Kako naj torej zahtevani, da bi se kateri mojih rajnkih prijateljev povrnil v dolino solza. Toda vedno rad ubogam, zato sem rekel: »Vprašajte teto Je-mino, če ima par minut časa.c Pričelo se je. Luči so popolnoma ugasnile. Harmonij je utihnil, medij pa je pričel mrmrati in stokati. In oglasil so je ženski glas. »Harold, tvoja tota Jemina sem,« se je glasilo iz trobente. »Kako ti gre, teta?« sem vljudno vprašal. »Ne trpim toliko kot sem na svetu, moj Harold t je odvrnil glas tete Jemine. »Moj revmatizem me več no muči in tudi dva para očal ne potrebujem več.« Tu je glas tete zamrl in prijatelj Pinibery se je nagnil k meni ter mi šepnil na uho: »No, si li sedaj prepričan?« »Ne popolnoma« sem odvrnil »n«, v taki rf»ni stvari ne«. V naslednjem trenutku mi je nekaj priletelo na levo oko. Zdelo se mi je kot da je kepa mrziegs testa. »Kaj je to, Pimbery< sem zaklical, toda oglasila se je zopet teta: »Moj Harold, hotela sem ti zopet enkrat pobožati lice. »Ah kaj, nič moj Harold« sem jezno odgo« voril »prosim te da greš proč od mojega obraza s tvojimi prsti.« Pimbery me je sunil v rebra. »Tepec neumni, to je vendar roka tvoje tete. Vprašaj jo kaj.« Ker nisem mogel drugače, sem dejal: »Teta, kako pa je s kurjimi očesi in ozeblinami?« »Jih nimam več, vse ej izginilo«, je odvrnil glas. »Kako pa, ali se imaš dobro tam na onem svetu med duhovi?« »Zelo dobro in lepo je tu,« se je glasil odgovor. Zopet se je oglasil Pimbery. »Vprašaj jo kaj, kako je bilo na tem svetu.« »Teta, ali še veš kako je bilo takrat, ko si pri Broadstairs padla iz čolna?« Duh tete je imel očividno dober spomin, kajti pritrdila je. da se spominja. »Ali pa še veš, kako bi se nekoč skoro zastrupila z gobami?« sem nadaljeval. Tudi to ji je bilo še v spominu. »In pa vdovca, ki jo škilil na eno oko, ki t« je prišel snubit?« »Saj ni škilil« je protestiral glas iz trobente Pimbery jc bil zopet s prsti med mojimi rebri. »Nikar Harold, ni zdravo stavljati duhovom zanjke. Oni vedo vse. da vse.« Sedaj je medij zastokal kot zastoka bolnik, ko prido k zavesti po operaciji. Nekdo jc privil Kič in obrazi vseh so m obrnili vame. »Izvrstno, izborno« je navdušeno vaildikal Dnevne KOLEDAR. Četrtek. 3. novembr i, Ilubert, Viktorin, Ve-nefrida. * * * k Mousignor Franc Jančar, župnik n. v. r. pri Sv. Elizabeti na Dunaju, je umrl na ventili duš dan popoldne v redovni bolnišnici v Brezah na Koroškem. Doma je bil v škocijnnu na Dolenjskem, kot duhovnik je služboval v Podzemlju in v Metliki. Iz Belokrajine je prišel kot župnik na Dunaj, kjer je prebil nad <>olovico svojega življenja. Bil je mož finega nastopa in sila radodaren. V svojih čilih letih je stal kot velik dobrotnik našim slovenskim dunajskim visokošolcem ob strani Prejšnja leta je zelo rad prihajal vsako leto pogledat v domovino ter obiskovat svoje mnogobrojne znanci in prijatelje. Zadnja leta je močno obnemogel, tudi leta pokoja je preživel na Dunaju. Dosegel je ča-•titljivo starost 81 let. Pokopljejo ga v petek v Brezah. R. I. P. ic Jubilej župuikovanja. O.Anton Vogri-n e c, rodom od Sv. Vida pri Ptuju, je postal leta 1896 duhovnik in je če® šest let potem, dne 1. novembra 1902 prišel za župnika v Libeliče. Tu je tudi on čutil vojno usodo koroških Slovencev. In letos na praznik Vseh svetnikov je obhajal 25 letnico tarnošnjega župnikovanja. ■k Koledar naše Kmetske zveze zn leto 1927 izide te dni. Izide v trdni vezavi in z bogato vsebino. Ima ž »pno obliko. Prosimo vse somišljenike po deželi, naj ne kupujejo drugih žepnih koledarjev. Naročajte koledar na naslov: Jugoslovanska Kmetska zvena, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Zaupnikom na deželi se tudi razpošilja prihodnje i ni, da ga po navadi razpečajo. ir Imenovanje veroučiteljev. P. Ciprijaji M a pa s t v Novo mesto; p.Bogdan Mar kel j na deško osnovno šolo Ljubljana VI; Alojzij Kosi na meščansko šolo v Šoštanj. -k Premeščeni so sledeči učitelji in učiteljice: V ljubljanski oblasti: Ivana Repič v Zalog; Pavla Žumer v Dobravo; Josipina Vodi-Sek v Rakek na meščansko šolo; Viljem Kus v Sv. Lenart. — V mariborski oblasti: Marija T a v z e s na meščansko šolo pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; Stanislava Mabuc na meščansko šolo pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah; Hermina Mihlar na meščansko šolo v Ormož; Marija Šuštar v čemeče; Karolina K1 u n na lezno; Alojz Belina v Ožbalt; Ivan Lazar pri Sv. Lovrencu. — Ostavko na državno službo je podala Danica Logar-Lederhas. k Sprejem učiteljev Slovencev is Italije v državno službo. Albert Rojčič na Jesenice; Gajo Vlilneršič v Srdoče; Milan Jereb v Vinico; Avgust K r a v o s v Vinico; Jakob R o j i c v Škof jo Loko; Franjo Pivk v St. Jošt; Anton Maslu v Tur je; Franc Lasič v Koroško Belo; Pelagija Bekar-Kampjut v Radence. — V kratkem bo imenovalo ministrstvo prosvete tudi ostale učitelje kontraktualce. ic Imenovanja učiteljev abiturijenlov. — V mariborski oblasti: Svojmir Jamšek na mešč. šolo v Ljutomeru; Viktorija Ž m a v c pri Sv. Ani v Slovenskih goricah; Marija Gorjanc pmi Sv. Barbari; Jožefa Škufca pri Sv.Rupertu; Marija Inglič v Šoštanj; Marija Vozel v Marijo Snežno; AIo*uja Kerinel pri Sv.Florijanu. — V ljubljanski oblasti: Vekoslav Rubeša na meščansko šolo v Kastav; Josip Zupančič v Dražgoše; Vladimira Engelman v Sevnico; Zora Hauptman v Hrastnik; Josipina Žleb-nik v Št. Jiinž; Antonija Kolbezen v Talčji vrh; Frančiška Žitnik v Konjšico; Štefanija Pogačnik v Gaberje; Kornelija Rooss v genčur; Marij« Jančič pri Sv. Lenartu. — Z ukazom so postavljeni: Za učiteljico IV. dekliške osnovne šole v Ljubljani Amalija H a r t m a n ; Angela Soršak na Bledu; Vojteh Hren v Šmartnem na Pohorju; Ida Vodenik v Mari- Pimbery, »naš prijatelj je spreobrnjev, brez dvoma spreobrnjenj »Tudi jaz mislimi, da je,« se je oglasil medij ter si obrisal čelo z rdečim robcem. »I seveda je< je zopet povzel Pimbery. »Mar nisi slišal glas svoje rodne tete Jemine?« »Da, zdi se mi, da sem-, sem pritrdil »samo — — —« »Kaj samo, nič samo« me je prekinil Pim-bery »povedala ti je o ozeblinah, kurjih očesih, o vdovcu, nezgodi v čolnu, mar ni res?< »Res je, samo---« sem zopet pričel. »Tiho« je skoraj aarentaCfl nad menoj Pim-bery in celokupno omizje me je merilo z nič kaj prijaznimi pogledi. >Pa vendar ne boš tajil, da te je roka tete udarila po licu?« >Je žo res« sem pritrdil »nekaj sem res čutil na očesu enkrat ali dvakrat. Samo, Plrabery poslušaj — — —« sem še emkral pričel. Sedaj ae je zopet oglasil medij. Ali je bil to glas vaše tete Jemine, ali ni bil?« Jc vprašal svečano. »Precej podoben je bil res, samo--—.« »Samo, samo« me je zasmehoval Pimbery »ti ln tvoj večni samo. Kaj samo, povej vendar že, kaj samo?« »Samo to sem hotel povedati« sem pogumno dejal, vzel klobuk v roke ter z očmi premori!, koliko korakov imam do vrat »da nisem nikdar in nikoli imel kako telo, Se manj po, dn bi ji bilo ime Jcmina.« Zbežal sera, ne da bi počakal, kakšen offtkt ie na navzoče napravila bomba. Kadar »rečuni Pimberyja, gre z visoko po-vzdignjeno glavo mimo. Zdi se mi kakor da bi na nebu iskal znamenj moje tete Jeuiiiie. novice boru na IV. dekliško osnovno šolo (prldeljena v pisarni okrajnega šolskega nadzornika). ic Otvoritev novih rairedov, vzporednic in šol: Na osnovni šoli v Presarjih se otvori 4. razrod — Pri Sv. Lenartu nad Laškim se otvori 4. razred. — Na Dobravi ee dovoli vzporednica — Zasilna šola v Konšici se pretvori v stalno enorazreduico. ic Osebne norice * poŠte. Premeščeni so z Bleda V. K u n s t na glavno pošto v Mariboru; P Ztibuko včevu, Fr. T ur kova, D. ICo-balova na ljubljansko glavno pošto; Fr. Ur-blč h glavnemu brzojavu v Belgradu; M. Mesojed č o v a iz Mozirja v Mislinje; M. P i r n a t o -v a iz Hrastnika na glavno pošto v Mariboru; M. Globočnikova od Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru v Lesce; A. F a b j a n č i č e v n iz Loč pri Poljčanah nn ljubljansko kolodvorsko pošto; M. Kraljeva iz Celja na ljubljansko glavno jx)što; Z Grobelnikovn iz Celja v Slatlno-Radence; K. Horakovn z Vrhnike v Litijo; O. Moslr-jeva iz Podnart« v Sent Vid nad Ljubljano; E. Kcttnerjeva iz Višnje gore na mariborsko glavno pošto; H. Dekl o v o v u iz Maribora v Mežico; Iv. Radič iz Ljubljane v Ptuj; Anka Hu-dalesova iz Ljubljane na Vrhniko; Jos. Zi-darič iz Velike Nedelje v Središče ob Dravi; A. J uho va iz Maribora v Moste pri Ljubljani; zvaničnik 3. skupine L. P a r k e 1 j Iz Ljubljane v Šiško; služitelj 2.skupine Iv. Mahkovec z ravnateljstva na ljubljansko glavno pošto; Al. Zoppe iz Grobelnega v Celje. — Izpremeniba priimka. Pogodbeni uradnik III-3 Alojzij Toni na ravnateljstvu Je zaradi posinovljenja izpremenil svoj priimek v Toni-Čamernik. ic Znameniti zgodovinski dnevi. 3. novembra: 1762 se je rodil Karagjorgje Petrovič, voditelj srbskih vstašev. — 1904 so pričeli slovenski poslanci v štajerskem deželnem zboru z obstrukcijo radi zapostavljanja slovenskih kulturnih zahtev. — 1892 je avstrijsko notranje ministrstvo ukazalo mestnemu magistratu v Celovcu, da mora reševati slovenske vloge slovensko. — 1914 je nemški podmorski čoln ->D 5' zadel ob mino in se potopil. ic Na šmarni gori ne bo v zimskem času, to je od 1. novembra do konca februarja ob nedeljah redno službe božje; pač pa bo tudi v tem času sv. maša ob praznikih, če bo količkaj vremena. Pri tej priliki prosimo vse ljubitelje Šmarne gore, naj se spominjajo šmarnogorskih zvonov, da jih čimprej dobimo. ic Sodna vest. G. A. Sever, sodnik, je prestavljen iz Ljubljane h okrožnemu sodišču v Maribor. •k Deželna cesta cd Kamnika skozi Črno proti Gornjemgrailn je v toliko popravljena, da se more voziti z lahkimi in srednje težkimi vozovi, ne pa še n pr. s tovornimi avtomobili. Tudi sicer se priporoča za enkrat le dnevna vožnja, ker stanje ceste še ni docela vzpostavljeno in manjka deloma tudi obcestne ograje. ic Uprava »Mladega junaka«, Ljubljana, Poljanski nasip 10, prosi vse, ki so list dobili na ogled, pa ga ne marajo naročiti, naj ga vrnejo, da more uprava postrečd z listom novim naročnikom. •k V Domžalah je g. dr. Matija Hočevar, okrožni zdravnik in zdravnik OUZD. Nima pa, kakor smo poučeni, prav nič proti temu, če se naseli še kak drug zdravnik. To radi jasnosti. •k 0 razmerah dclavk-plctilk na Javorniku nam pišejo: V občani Koroška Bela in na Javorniku .je večje število pletilk, lujtero izdelujejo jopice, nogavico itd. ter imajo delu primerno število delavk-pletilk in šivilj, katere morajo delati od 7 zjutraj do 10 zvečer in še dalje, z eno uro odmora opoldan in to neglede na os eni urni delavnik Dekleta, katera so pri tem delu zaposlena, vidno hirajo, kar ni čudno, ako morajo 15 ur na dan presedeti in požirati prah, katerega dela volna. To pa še ni vse. Imenovane delavke delajo ludi — čujte! — ob nedeljah in to med sv. mašo; vse to pa na ljubo zagrebškim Židom. Ali se ne da temu izkoriščanju delavk od strani delodajalk na kak način odpoinoči? Pristojna oblast, ali čuješ? -k Jugoslovansko dijaštvo v Pragi in nemška visoka šolo. Začetkom oklobra je prineslo »Jutro-: notico, kjer je ožigosalo dejstvo, da je mnogo jugoslovanskih visokošolcev vpisanih na nemških vi-sokih šolah, kar gotovo ne more ugodno vplivali na narodni čut bratskega češkega naroda. Odbor jugoslovanskega katoliškega akademskega društva »Krek t v Pragi d šteje v svojo častno dolžnost poudariti, da ai bil do sedaj noben njegov član vpisan na kako nemško visoko šolo v Pragi. ic Sejm v Rečici ob Savinji se bo vršil v ponedeljek 7. novembra. Sejm je krnmnrski in živinski. ic Požar v Sneberjih pri Igu je uničil v ponedeljek 81. oktobra zvečer posestnikom Marincku in Štefančiču skedenj, kozolec, vso ajdo in vse seno. Štefnnčiču je zgorela tudi vsa koruza, katero je Imel obešeno v svojem kozolcu. Oba sta majhna in revna posestnika. Stefančič je ravno lani z dolgom postavil nov kozolec. Priporočata se usmiljenim srcem! Darove sprejema župni urad v Želimljem, p. Studenec pri Ljubljani. ic Uboj ▼ Rnčinji vasi pri Suhorju. V soboto popoldne je v naši tako miroljubni Belokrajlni zopet podivjalo ljudstvo. Drugi dan po umoru Petric« na Rndovici se jo Marko Stepan rotil, da se no bo nikdar pretepal, n sedaj leži nn mrtvaškem odni. Sinova Stepana in Tnjčmann sta se začela prepirati radi neke ure. Stepnnov, ki je kot narednik nn dopustu, ni odnehal. Ko sta se mladn dva tepla in ntvaln. je prišel ravno iz lože domov Mari Murko Stepan in pomagal sinil, mesto, dn bi ga pognal domov Tudi stari Tnjčman jc priSel svojemu sinu na pomoč. V tem pretepu jo mahal mladi Tnjčman s kolom, s katerim pridržuje »lamo pri pokrivanju strehe, Im se branil pred napadalcem, ki je bajo vihtel sabljo. Stari Tajčman je pa menda z baltioo (malo sekiro) udaril Stepana po glavi in ga ubil. Obdukcija bo pokazala, na kakih poškodbah je Stepan izdihnil. •k Dva bančna ravnatelja aretirana. V torek so v Zagrebu aretirali Tomo G. Stipnnovičn, generalnega ravnatelja »Banke i štedioniee d. d.c na Sujflku in Mate Mihletiča, ravnatelja podružnice omenjene banke na Reki. Aretirana sla bila na zahtevo okrožnega sodišča v Ogulinu radi poneverbe. k Žalostna posledica alkohola. V gostilno Ivnna Matičiča v Dobu pri Domžalah je prišla na praznik Vseh svetnikov zvečer že pijana družba. Gostilničar jim ni hotel dati pijače in jih je odpra-| vil skozi vrata na ceslo, nakar je vrata zaprl. Dm-! žba je pričela razgrajali in en razgrajač je pričel s kolom tolči po oknih. Ker ni bilo miru, je gostilničar ustrelil s samokresom skozi okno prvega nadstropja. Nesreča je hotela, da je strel zadel v glavo neko žensko, ki je bila v družbi. Prvo pomoč je ženski nudil zdravnik dr. Hočevar iz Domžal, ki jo uato odredil, da so jo še ponoči prepeljali v ljubljansko bolnišnico. ic Nasilen pijanec. V sredo okoli poldne se je odigral nn Viru pri Domžalah razburljiv prizor. Neki voznik — močno pijan — je ustavil voz pred Srajcvo hišo, zlezel z voza in šel z nožem nad gospodarja, da bi gn zaklal. Ker tega ni dobil doma, je šel v sosedno kovačnico in tam začel z bičevni-kom mahati po navzočih. Pri tem je seveda močno razgrajal in klel. Ker le ni dal miru, so ga zvezali in poslali v Domžale po orožnike. V par minutah sta bila na licu mesta dva orožnika, ki sta pijanca 7. največjo težavo uldeuila, toda mož je z rokami verigo raztrgal. Ker ga orožnika nikakor nista mogla spraviti z mesta, so ga naložili na voz in odpeljali v Domžale na orožuiško postajo. k Pod konja je padel. Zadnji teden se je ponesrečil posestnik Lužar iz Sp. Podloga pri Žalcu. Padel je ]>od konjn, konj mu je stopil na prsi ter mu je opavio poškodoval prsni koš. Lužar leži v celjski bolnici. ■k Vlom v trgovino. V filijalko novomeškega trgovca g. Cirila Dularja v Radohi pri Novem mestu je bilo pred kratkim vlomljeno in odneštvio raznovrstno blago v vrednosti 3500 Din. Vlomilci so izsledeni ter se bodo zagovarjali za ta čin pred sodiščem. •k Javno zahvalo izrekamo zdravljene! za kostno tuberkulozo na Rakitni Društvu za narodno zdravje v Ljubljani in njegovi podružnici v Borovnici, da sta nam omogočila par mesecev zdraviti se v njihovem bolniškem paviljonu, kjer smo v tem času izredno pridobili na zdravju, nekateri pa smo celo že popolnoma ozdraveli. Posebna dolžnost nas veže pri tem. da se javno zahvalimo zdravniku g. im«k«qa blaga po skrajno znižanih cenah! Že zn mal denar dobite volneno blago za žensko obleko ali • plašč, za moško obleko ali suknjo! A. Fotofcar, Vodnikov trg Mubljsna zamudi nihče te prilike in naj si ogleda to res lepo delo. O Pastoralna konfercnea zn mesto Ljubljano bo danes ob 16 v semenišču. O Mestne električno luči. Kdo bi jih ne bil vesel, če bi kazale pravi čas. Tako bodo pa samo za zmešnjavo. Vernih duš dan so bilo štiri minute zn srednjeevropskim časom. Nnj se v mestni hiši napravi še dober radio, ki bo naznanjal pravilen čas. Ali pn naj se ravna osrednja ura v mestni hiši po uri Luke Vilhnrja, ki je brez dvoma na'-bolja v Sloveniji in kaže do sekunde natančno. 0 Nočna služba lekarn. Nocoj imajo nočno službo sledeče lekarne: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustnr na Sv. Petra cesti in Hočevar v Spodnji Šiški. 0 Mesto venca na grob umrli mami dr. M. Božiča, tajnika Zadružne Gospodarske banke, je darovalo uradništvo zavoda 400 Din kuratoriju za zgradbo doma slepcem. 0 Planinska senzacija. Nn dan Vseh svetih se je razširil jx> Ljubljani glas, da se je v Kamniških planinah ponesrečil 18k-tni učiteljiščnik Edvard Kordelj, stanujoč na Emonski cesti 17. Kakor pa se je včeraj izkazalo, vest ni bila utemeljena hi je Kordelj le zgrešil pot. S svojim tovarišem Ivanom Bitencem se jc nameraval Kordelj v nedeljo povzpeli na Ojstrico. Tik pred Prescdljajem sta se ob pol 2 ločila Bilenc je krenil naravnost proti Kocbekovi koči, Kordelj pa proti Korošici. V večernem mraku pa je zgrešil pot in Bitenc ga je zaman čakal v koči. Alarmirana je bila podružnica 9PD v Kamniku, ki je poslnla reševalno ekspedi-cijo šest oseb, da bi poiskali domnevno ponesrečenega Kordelja. Ekspedicija se je vrnila včeraj v Kamnik, kjer jc nn svoje začudenje zvedela, da se Kordelj nahaja že živ in zdrav v Ljubljani. Svojci Kordelja so bili radi alarmanhiih vesti seveda zelo vznemirjeni in je bila zato radost, ko se je Kordelj v torek zvečer vrnil domov, tem večja. © Tatvine. V splošnem se je pripetilo na praznik vseh svetih le malo tatvin. Odsotnost domačinov je izrabil 17 letni Stanko S., ki je temnimi] skriti ključ in z njim odprl neko stnnovanje na Dunajski cesti 17 in odnesel kukih 60 Din gotovine. Tatu so izsledili že naslednji dan. — Pečar Mariji, trgovki v Mostah, je v ponedeljek popoldne odnesel neki tat iz čebra za približno 240 Din še mokrega perila. b ,, O Tatvina kolesa. Včeraj zjutraj ob 9 dopoldne je neznan zlikovec izmolcnil iz veže čekovnega urada slugi Zadružne gospodarsko zveze Zahrnd-niku Rudolfu 2000 Din vredno kolo. Kakor se vidi, so kolesarski tatovi še vedno na delu. © Prijeta tatova. Včeraj zjutraj je policija odkrila v Knezovem hlevu na Gosposvetski cesti prenočišče dveh vojvodinskih tatov, ki jih že dalj časa zasleduje radi velike tatvine policija v Su-botici. Oba tatova sta se mudila dalj časa v Avstriji, odkoder sta se na Vseh svetih pripeljala s tovornim vlakom iz Avstrije v Ljubljano, seveda brez voznega listka. Oba talova bosta ekspedirana v Subotico. O Mlad tatič. Mlad čevljarski vajenček Polde S. v Škofji Loki je pomočniku nri istem mojstru pobral 570 Din in se odpeljal v Ljubljano. Ali v ponedeljek dopoldne ga je pričakal na ljubljanskem kolodvoru detektiv in mu napovedal aretacijo. Razen 30 Din so dobili pri njem še ves denar. O Nogavice vseh vrst v velikj izbirj in najceneje pri Dobeic-u, Pred škofijo 15. © Krasne dunajske bluze. — Kristofič-Bučar. © Baržunaste plašče kemično čisti, damske in moške obleke tudi samo lika tovarna Jos. Reich. Razr^oženie človeka v topli, fini suknji, je gotovo boljše od onega, ki Hči v slabi. Polagajte važnost na fino blago in fini moderni kroj, ter seveda na nizko ceno. Vse to Vam nudi samo tvrdka DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA Društva za pospeševanje ciSjev Dmštvd narodov. (K današnjemu ustanovnemu občnemu zboru ljubljanskega dritšfra.) Še pred ustanovitvijo Lige narodov so so osnovale razne organizacije z namenom, da propagirajo idejo lige in jo popularizirajo. Za časa mirovne konference so se k »,icem januarja 1919 zbrali v Parizu delegnti teh orgnnizacij, da skupno zborujejo. Na tem zborovanju so se zedinili na skupen odpor proti vplivom, ki so nn mirovni konferenci hoteli jireprečiti ustanovitev Lige narodov. S podpisom mirovnih pogodb iu ustanovitvijo Lige pa ni izginil sporazumu med narodi sovražen duh in pokazala se Je še večja potreba po intenzivni proppgandi mirovnih idej. Zato so se v decembru 1019. združile vse te organizacije v Mednarodno unijo društev za pospeševanje ciljcv Lige narodev in si ustanovile skupen odbor in sicer s sedež« m v Bruslju, tako dn ostanejo neodvisne od Ženeve, kjer je sedež Lige narodov, število teh društev le rnstlo od leta do leta. D.mes je v Mednarodni uniji združenih 45 društev iz 35 držav. Težišče dela je v trajnih komisijah zn prnvna in politična vprašanja, za propagando Ligine ideje in za narodne manjšine. Za nas Jugoslovane je posebno to slednje delo uprav velikanske važnosti, ker nam je na ta način dana možnost, sprnviti vprašanje naših manjšin v drugih državah pred mednarodni forum. Uvidovai važnost teb društev in njih zgoraj naštetega dela so Belgrajčuui in Zagrebčani ustanovili taka društva že pred leti. V Ljubljani imamo že dve leti tudi akademsko društvo za pospeševanje ciljev Lige narodov. Meščansko društvo so je osnovalo v Ljubljani letošnjo pomlad, ln takoj začelo z delom. Delegat društva, g. dr. J. Pretnar, 6 zastopal društvo na mednarodnih zasedanjih nije koncem maja v Berlinu in oktobra na sejah manjšinjske sekcije v Sofiji, na katerih obeh kongresih se je razpravljalo tudi o naših manjšinah v tujini. V društvo je do sedaj pristopilo premalo število članov. Zato se vabijo na današnji ustanovni občni zbor vsi, ki so jim pri srcu visoki cilji društva. Na zboru bo imel kratko predavanje član glavnega tajništva Lige v Ženevi, g. Djura Popovič, in sicer o dosedanjih uspehih Lige na političnem polju. Občni zbor se vrši danes ob osmih zvečer v veliki dvorani mestnega magistrata. Društvo je strogo nadstrankarsko ln vabi vse naše narodne in kulturne delavce, vse stanove brez razlike, posebno pa tudi naše ženstvo, da mu pristopi v največjem številu. Le tako bo društvu mogoče, vršiti svojo veliko mirovno nalogo in obenem pomagati našim bratom tam preko. Maribor □ Praznik Vseli svetnikov. Kakor vsako leto, |e bil tudi letos dotok občinstva na pokopališča ogromen. Mestni avtoomntbusi so bili že v pondeljek ln torek prenapolnjeni, v torek popoldne pa se je vršil naravnost boj za mesta, dasiravno so bili v obratu vsi mestni in zasebni avtomobili. Grobovi so bili vsi v cvetju, tudi vojaški, ki so bili prejšnja leta vedno precej zapuščeni. Grobovi odličnih mož, ki počivajo na mariborskih pokopališčih, so bili vsi zelo lepo oaaljšani. □ Mestni ijvtoomnibus se zelo dobro razvija in sedaj tudi že predmestja zahtevajo, da dobo avtomobilno zvezo. Tezno je že vložilo pri mestni občini tozadevno prošnjo in je upati, da jo bo mestna občina mogla upoštevati. □ Mariborsko gledališče. V četrtek zvečer bo vprizorjeua »Bajadera« za abonma B. P Cvetoče jagode. Redkokdaj se dogodi, da bi jagode cvetele v jeseni v tako velikem številu kot letos. Na Pohorju je sedaj vse v cvetju. Celo Pohorje je polno belega cvetja jagod. P Cercle jran^aise. Francoski tečaj se s 1. novembrom preseli z moškega učiteljišča na državno gimnazijo. Poučevalo ne bo ob torkih in petkih od 18.—19-, oziroma od 19.—20. Novi člani se še sprejemajo pred pričelkom ur. □ Žrtev škrlutinke. V izolirnici mariborske bolnice je umrla 7 letna Marija Ricelj, hčerka trgovca na Pobrežju. Pogreb bo danes popoldne na pokopališče na Pobrežju. □ Otvoritvena slavnost. C. novembra ob 5 popoldue se vrši v mladinskem domu slovesna otvoritev gledališkega odra z zelo pestrim sporedom. □ Dve kolesarski tatvini. Kolesarske tatvine so zadnji čas zelo množe, dasiravno jo policija aretirala že precej tatov. V torek sta se zgodili zopet dve tatvini. Ukradeno je bilo kolo Josipu DoTinšku iz Zadružne gospodarske banke, Vinku Ribiču pa iz gostilne »Kos« v Lajteršpergu. □ PoZar. V noči od torka na sredo je izbruhnil požar v seniku posestnice Roze Mož, ki leži za železniško delavnico. Gasili so gasilci iz Maribora in Studencev, ki se jim ni posrečilo pogasiti senika, pa? pa so obvarovali sosednja poslopja. Pri gašenju so štirje gasilci dobili lažje opekline. □ Norec na ulici. Na Tržaški cesti je na praznik Vseh svetnikov ustavljal ljudi Franc B. in jim odvzemal na poti na pokopališče iz rok vence. Policija ga je aretirala. Ker se pa je še v policijskih zaporih obnašal tako zmedeno, r-o poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da je B- znorel. Oddali so ga takoj v bolnico. Ljubljansko gledališče. DRAMA. Začetek ob 8 zvečor. Četrtek, 8. novembra: Zaprto. Petek, 4. novembra: UKROČENA TRMOGLAVKA. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven. Začeitek ob 15. Sobota, 5. novembra: DVA BREGOVA. Premier-ski abonma. Nedelja, 6. novembra ob 15: VEČNI MLADENIČ. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ob 20: UKROČENA TRMOGLAVKA. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Četrtek, 8. novembra: ORI.OV. Ljudska predslava po izredno znižanih cenah. Izven. Petek, 4. novembra: Zaprto, Sobota, 5 novembra: RIGOLETTO. Ljudska predstava po znižanih cenah. Gostuje gospod Vi-čar iz Zagreba. Izven. Nedelja, 6. novembra: B A JADER A. Opereta. Pre-mijer6ki abonma. Ljubljanski L!udskt oder. Začetek ob pol 8 zvečer. Nedelja, 6. novembra: ZLATOROG. NascnanHa Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« Ima nocoj ob 8. uri pevsko vajo mešanega zbora. Po vaji je kratka odborova seja. Vsi in točno. — Pevovodja. Ljudski oder v Ljubljani. Vse člane in članice in vse ostale sodelujoče gospode in gospodične opozarjam, da je v petek 4. t. m. točno ob 7 uri zvečer generalna vaja za »Zlntoroga« z orkestrom, petjem in plesi Obvezno za vse. — Tajnik. ..... Družabni klub. Danes drugi kegliaški večer, ki se bodo ponavljali vsak četrtek večer v Rokodelskem domu. Dostop imajo vsi člani družabnega kluba r svojimi rodbinami. Posebno vabimo tudi dame, da dobi kegljaški večer bolj družabno lice. Prispevek za večer in osebo, ki sc ud«leži kegljanja, samo 4 Din. Ljutomer. Ljutomerski Urci uprizori dne 13. In 20. novembra t. 1. krasno žaloigro »Požignlka«. Začetek ob pol 4 popoldne. □ Smrtni slučaji v Mariboru. V Mariboru je umrl znani 86 let stari bivši vinski trgovec Friderik Baudinger. Pogreb bo v sredo ob 3. url popoldne izpred hiše žalosti Kopitarjeva 6 na Po-brežje. — Pljučnica je pretrgala nit življenja komaj 16 letnemu realčanu Danilu Preglju, ki bo pokopan v sredo ob 4. uri popoldne na Pobrožju. — V ponedeljek popoldne se je vršil pogreb 76 letne Elizabete Novak, vdove po nastavljencu v mestni klavnici. □ Vaja požarne hrambe. V nedeljo dopoldne se je vršila na objektih tovorne Frerund velika vaja mariborske in okoliških požarnih bramib. Vaja je zelo dobro uspela ter pokazala sigurnost in pripravljenost mariborskih ognjegascev, ki so gotovo najbolje organizirani in opremljeni od vseh, tudi poklicnih ognjegascev v naši državi. Ob priliki te vaje je bila preizkušena tudi mala, zelo priročna : turbinska motoma brizgalna. Brizgalna je lahka, da jo štirje možje brez težave nesejo, motor ima 12 konjskih sil in dela na štiri cevi. Za podeželske požarne brambe je taka brizgalna kot nalašč, seveda le tedaj, Če razpolaga z izučenim šoferjem, ; ki se na motor spozna. Drugače se občutljivi motor kmalu pokvari, ker je za slučaj nesreče lahko usodno, Cc?I#Mladi junak je dobil z letošnjim letnikom novo lično naslovno sliko ter se je v vsakem oziru dvignil. Posrečilo se mu je pridobiti za sotrudnike naše najboljše pesnike in pisatelje. Snov je izredno skrbno zbrana in vse v listu tako lepo razvrščeno, da se ne čudimo, ako spada .vMladi junake med najbolj razširjene mladinske liste. Pod rubriko >Delo malih« se objavljajo prispevki sotrudnikov — mladih junakov. Tako si list sam sebi vzgaja sodelavce. Naslednje rubrike tvorijo nekak otroški časopis. Vez med urednikom in mladimi naročniki je prav prisrčna, saj se v posebnem oddelku objavljajo pisma, ki jih mladostno navdušeni borci za treznost pošiljajo v velikem številu. — List staršem in vzgojiteljem prav toplo priporočamo. Celoletna naročnina je 10 Din, pri večjem skupnem naročiln do 40% popusta! Uprava »Mladega junaka« v Ljubljani, Poljanski nasip 10 je pripravljena na željo poslati tudi eno številko na ogled. — J. G. Cankar v esparantskem jeziku. Berlinska ve-lezaložba R. Mossc se je pogodila za prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja« in ga bo izdala v kolekciji Biblioteko Tutmonda pod naslovom »La servisto Jernej«. Prevod je preskrbel znani espe-rantist Rud. Rakuša, prof. na drž. trg. akademiji v Mariboru. »Peveco- 9., 10. štev. prinaša sledečo vsebino: Bengrafijo Frane Lahamarja, sestavil V. Vodopi-vec. — Anton Dobronič piše o »obradbi in harmo-nizaciji pučkih melodija « — Vestnlk P. Zveze. — Iz naših okrožij. — Iz koncertnega življenja. — Nove skladbe. — Iz glasbenih listov. — Razne vesti. — Priloga prinaša 3 Dobroničeve mešane zbore I. cikla »Iz života našeg naroda«: l. Nema dike, 2. Teško travi, 3. Gdje si sinoč bio! ♦ ♦ * Koncertni večer krajevnega odbora Rdečega križa v Brežicah. V soboto, dne 5. novembrn ob 20 priredi krajevni odbor Rdečega križa v Brežicah dobrodelni koncertni večer v dvorani Narodnega doma v Brežicah. Češkoslovaške državne nagrade ia glasbo. Češkoslovaška republika oddaja vsako leto nagrade za zaslugo na glasbenem polju. Letos so dobili nagrade: Skladatelj J and ček za opero »Makro-pulov«; skladatelj Foerster za simfonična dela; zborovodja Vach; Češko kvartet; operna pevka Gabrijela Ho r v A t o v A ki šef češke opere Ot. OstrčiL Četrtek, l. nov. 1917. Kar navadili so se nas buditi ob treh rju-traj. Toda danes ni šlo s tako brzino kot včeraj. Saj smo tako malo počivali! Dobili smo kave in krompirja, pa že smo ubirali pot pod noge. Rinili smo po jako dolgi cesti, katere ni bilo ne konca ne kraja, v našo nesrečo je bila pa čisto ravna in zelo pusta. Sicer pa dolgo itak ne bo taka; za to bodo žc poskrbeli naši avtomobili z železnimi obroči. Laški imajo gumijaste, zato so ceste tako ohranjene. Kakšna razlika med našimi in laškimi cestami. Kdor je šel po ce^ti skozi Dornberg in Rihenberg, ta vc ceniti to razliko. Tam cele brazde in na mnogih krajih lijaki od granat, tu pa ravna, široka, gladka cesta kot ravnilo. Pot nas je peljala skozi Aielo in naprej mimo pokopališča. Tu nas je vse globoko pre-sunilo: Danes so Vsi sveti. Grobi so bili očiščeni, skoro vsak grob je imel sveže šopke rož. Sicer pa pokopališče popolnoma zapuščeno. Ob teh okinčanih grobovih smo se spomnili tovarišev, ki so tam ob Soči še zadnje dni paOb-enlm milom doseči. — Specialni artikel aa AMCenJe medenine, oakra, kopalnih banj i.t.d. oolstl tudi vse od vsake rlnvlne. — Dobiva »c povsod I — Trgovci zahtevajte engros cen« 1 Speealnl kemldnl proizvodi Artur Kobn. L|ubl|ana Cerkvena ulica Stev. 19. 2.500.000.000 Din prihrankov I Lota 1925- so znašale v Sloveniji hranilne vlogo 1850 milijonov Din, danes jih pa lahko ca-nimo na 2500 milijonov Din! V milijonih Din so znašale vloge: 1925 1927 Zadruge 800 1100 Reg. hranilnice 400 600 Banke 650 800 1850 2500 Danes smo že prišli na predvojno stanje hranilnih vlog: pri zadrugah še zaostajajo za predvojno višino, pri regulativnih hranilnicah jih Je že 10 odst. več kakor pred vojno, pri bankah pa še več! V splošnem smo na predvojni višini. V dr< žavah pa, kjer jo bila inflacija strašnejša kot pri nas, je slabše. Tako znašajo vloge pri hranilnicah v Nemčiji 20 odst. predvojne vsote, v Avstriji 23 odst.; nadalje znašajo na Češkem 76 odst. predvojnega stanja, v Franciji 57 odst., v Italiji pa 120 odst., na Švedskem, kjer vojna ni prekinila naraščanja, pa "celo 413 odst.l . ✓ " *« ' - ■ S % .c M ... v % rt 'jo ■• 0 Optimist. Le čakajte, pobalini, ko pridem iz toplic( mi ne uide več nobeden. Vremensko poročiSo Meteorološki zavod v Ljubljani dne 2. novembra 1927.. Višin n baromefrn 308'8m Opu ovanja Barometer Ioplolo v C' Kel. vlaga ' % Veter In brrlno i m Oblačnost 0—10 Vrsta padavin H Ss «■ 1» Ss !.rnl ra* oh opsrovanlu »mm d«/h Mnblfana 8 774-3 8 92 mirno megla 14-4 4-5 Maribor 773-1 5 98 mirno 0 24 b Zagreb 774-0 9 99 mirno megla 9 7 Belgrad H 773-9 9 98 SW 2 0 10 8 Sarajevo 774-5 6 98 mirno 10 17 5 Skoplie 772-6 8 82 mirno 2 18 3 Dubrovnik 766-5 17 48 mirno 0 1/ II Split 7 768-4 17 45 NE 10 0 22 16 Praga 773-4 3 — SW 4 megla 15 2 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 3. november: Jesensko vreme z meglo, na Sivinah jasno in toplo. Mark Twain: Krailevič in siromak. 53 Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. >Tako govoriš? Saj si bila vendar zaprisežena. Potemtakem si po krivem prisegla, ko si rekla, da je samo osem pens vreden. Takoj nazaj pred sodnika, da boš dajala odgovor za svoj zločin! Fant pa pride potem na vislice!« »Oj, pa dobro, dragi gospod, nobene besede več, zadovoljna sem. Daj mi osem pens pa molči o celi stvari.« Ženska je jokaje odšla, Hendon pa se je splazil nazaj v sodno sobo; kmalu je za njim prišel tudi stražnik, ki je bil med tem skril svoj plen na primernem kraju. Sodnik je pisal še nekaj časa, nato pa je naredil kralju modro pridigo in ga naposled obsodil na kratek zapor v navadni ječi, po zapora pa na javno bičanje. Začudeni kralj je na široko odprl usta in je bržčas nameraval ukazati, da bi dobremu sodniku na licu mesta glavo odsekali. Tedajei pa je opazil svareče znamenje Hendona in posrečilo se mu je zapreti usta, preden je kaj bleknil. Hendon ga je prijel za roko, se poklonil sodniku in obadva sta odšla v spremstvu stražnika proti ječi. V tistem hipu pa, ko so dospeli na ulico, se je razvneti vladar ufelavil, se iztrgal Hendonu in zavpil: »Tepec, mar misliš, da bom živ stopil v navadno jeco?«_ Hendon pa se je sklonil do njega in mu rekel skoraj osonio: >Ali hočeš zaupati v mene? Kar mirno! In nikar ne poslabšaj svojega polo/ain z nevarnim govorjenjem. Kar Bog hoče, to se bo zgodilo; tega ne moreš ne pospešiti, ne izpremeniti. Zavoljo tega čakaj in bedi potrpežljiv — dovolj bo še časa, da se boš veselil ali pa robantil, ko se zgodi, kar se ima zgoditi.« Štiri in dvajseto poglavje. Rešitev. Kratki zimski dan je bil malone pri kraju. Ulice so bile zapuščene, samo nekoliko posameznikov je hitelo v naglici dalje; poznalo se jim je, da bi samo še radi opravili svoje posle, potem pa poiskali na lagodnem domu zavetje pred naraščajočim vetrom in mrakom. Ozirali se niso ne na levo ne na desno, zmenili se tudi niso za našo družbo, katere sploh opazili niso, kot je vse kazalo. Kralj Edvard Šesti je spotoma na moč radoveden ugibal, ali je podoben prizor, ko so gnali kralja v ječo, kdaj vzbudil tako čudovito brezbrižnost in malomarnost. Stražnik je polagoma pripeljal vso družbo na zapuščen trg in šel naprej, da bi ga prekoračil. Ko pa je dospel do srede, mu je Hendon položil roko na ramo in mu rekel s tihim glasom: »Počakaj malo, dobri gospod, nikogar ni blizu, da bi naju slišal. Rad bi namreč spregovoril besedo, dve, s teboj.« »To mi prepoveduje dolžnost in služba, gospod; prosim te, ne oviraj me. Noči se že.« »Vseeno malo počakaj, zakaj stvar se precej tiče tebe. Obrni se za hip v slran in se naredi, kakor da ne bi ničesar videl, pa pusti, da ia ubogi fante pobegne.« »Kaj takega praviš meni! Gospod, primem te v ime--« »Ej, nikari se ne prenagli. Bodi vendar pameten in ne zagreši take bedaste pomote,t nato pa je poniža! glas v šepet in mu rekel na ušesa: prašič, ki si ga kupil za osem pens, te lahko stane glavo, človek! Stražnik, tako presenečen, izprva ni mogel izpre- govoriti besedice, vendar je kmalu prišel do glasu in je vzrojil in začel groziii. Hendon je ostal miren in je potrpežljivo čakal, da mu pride sapa; nato pa mu je rekel: »Všeč si mi, prijatelj, in ne bi rad. da bi prišel v škodo. Vedi, slišal sem vse — vsako besedico. Takoj ti dokažem. Tako rekoč je ponovil ves razgovor, ki sta ga imela stražnik in ženska na hodniku, besedo za besedo, in je končal rekoč: »Tako vidiš — ali nisem povedal popolnoma točno? Mar ne bi mogel vsega tega še enkrat ponoviti pred sodnikom, ako bi bilo treba?« Stražnik je za trenutek onemel od strahu in bed-nosti, nato pa se je ojunačil in rekel s prisiljeno malomarnostjo: »To ge pravi iz šale narediti važno zadevo; samo v zabavo sem mučil žensko.« »Ali si tudi njenega prašiča obdržal za zabavo?« Stražnik mu je ostro odgovoril: »Prav nič drugega ni bilo, gospod — saj li pravim, bila je samo šala.« »Skoraj bi ti verjel,« je odvrnil Hendon z glasom, iz katerega je zvenela čudna mešanica roganja in nekakega prepričanja; »ostani samo za trenutek tukaj, v tem pa se požurim do sodnika in ga vprašam — ker je namreč možak, ki je vešč postav, je izveden v šalah in--« Tako govoreč je počasi odhajal. Stražnik se je pomišljal, se nervozno in nemirno kretal semintja, zaklel enkrat, dvakrat, nato pa mu je zaklical: »Počakaj, počakaj, dobri gospod — prosim, počakaj malo — sodnik—! Ej, ta ima za šalo tako malo smisla kot za mrtvo truplo! Počakaj, da se že malo pogovoriva. Zlomka! Kakor vse kaže, sem v hudih škripcih in io samo zavoljo nedolžne, lahkomiselne šale. Družinski oče sem, imam ženo in otroke, ki —. Bodi pameten, dobri gospod; kaj bi rad od mene?« EiilEIII a ts > r c (J C-j s = « o J« ffO sisrfe i 8 s!* 2 0 s* s s ff S -o S > , p 1 & a- 1 o« trn & o K $ 3 f s g . 2 o. < 6 s» 1 - ur SJ B g g E « £ « r jf 5 f » F f tro S' co M 2. t & S § s- 5 g S 5 P - ■ % 3 o . < ® =• & m O | O 3 »S s * S «■ jfr i < S S " «o (K 3 5 - i p F S" o IO ■ h:| « S 8 f £ g g. c - t«? " S ® ca n a 2: >• « S ~ 3 K s? f as U 0» N P "g" ? * 111=111= Hektografični aparati, zvitki, masa, črnilo, trakovi se dob6 vedno po konkurenčnih cenah pri LUP. BARAGA, LJUBLJANA ŠELENBURGOVA UL.6/1. Telefon štev. 2980 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1-50 Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas 3 sli S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo vtte. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Kavarn, kuharica želi službe v Ljubljani ali Kranju. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8741. "prodajalka"^ vešča v špecerijski in delikatesni stroki, s petlet. prakso in dobrim spričevalom, išče službo. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna«. ~dobrt kuharica starejša, išče službe k mali rodbini ali samostojnemu gospodu. - Naslov v upr. lista pod št. 8738. Trgovski pomočnik izurjen v mešani stroki, prost vojaščine, vešč tudi pisarn, del, išče primerne službe za takoj ali pozneje. — Naslov pove uprava lista pod št. 8740. Izkušen MLINAR ki zna samostojno delati z manjšim mlinom na turbino, sc išče Prednost imajo oženjeni. Ponudbe na: Rastko Veseličič — Prijepolje. 8635 ~~ PRODAJALKA mešane stroke, v manu-fakturi dobro vizirana, in UČENEC poštenih staršev. se takoj sprejmeta v večji trgovini na deželi. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod št. 8730. Učenca sprejmem takoj za krojaško obrt. -Anton Jamnik, Rožna ul. št. 29, Ljubljana. ~~ Vajenec »e sprejme. D. Marinko, urar, Ljubljana, Sv. Florijana ulica 31. 8737 VAJENEC za sedlarsko in avtoličar-sko obrt se takoj sprejme. - Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: VajeHec. Brezplačno sprejemamo prijave stanovanj in jih oddajamo najboljim najemnikom. — »Posredovalec«, Sv. Petra cesta St. 18. 8633 "Stanovanje s pritiklinami vred (klet, hlev in šupa), se takoj odda. Pripravno je za vsako obrt. - Poizve se na Dolenjski cesti it. 72, Ljubljana._8707 ^Stanovanje 2—3 sob ter pritiklinami, iščem v sredini mesta. Če je mogoče, takoj, ali za februar. - Franc MIKEC, plačil, natakar, »Kavarna Evropa«. Qnhirn z domačo hra-OUMIuU n0 sprejmem takoj; najraje v bliž. glav. kolodvora. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Sobica«. 8709 Dve do tri SOBE za pisarniške svrhe, se takoj odda. Naslov pove uprava lista pod št. 8705. Zračna soba lepa — se odda — z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v sredini mesta, - Naslov v upravi lista pod št. 8739. Inserirajte v ,Slovencu'! Poročni prstani F. Čuden Liubliana, Prejemov« 1. Kupim večji kompleks BUKOVEGA GOZDA blizu železn. tovorne postaje, po možnosti z dobro urejeno parno žago. - Ponudbe s ceno pod: »Bukov gozd Stev, 8667« na upravo »Slovenca«. Pisalno mizo rabljeno, kupim. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »MIZA«. 8708 Jesenove deske goste, ravne, vzporedne rasti, 3 cm, brez grč, v vsaki množini, kupimo takoj. - Ponudbe z navedbo cene upravi pod značko: Jesenove deske. POSESTVO je naprodaj, oddaljeno 1 uro od uradov in cerkve. Posestvo meri nad 80 oralov, redi se do 12 glav goveje živine, 8 prešičev in 30 ovac. Celo posestvo je ena parcela na malem gričku. Iz gozda se dobi brez škode do 20 vagonov OGLJA. Cena 85.000 Din. - Več se poizve pri I. MAJCEN, Št. Janž na Dolenjskem. Peči železne, zelo pripravne tudi za delavnice »POSREDOVALEC«, Sv. Petra cesta 18. 8633 200 sodov hrastovih - od 100, 200, 300, 400, 500. C00 in 700 litrov, v popol. dobrem stanju, za vino in žganje, se proda po ugodni ceni. - Vprašati pri Br. Nova-kovič, Ljubljana, Kollzej. Jedilnica iz trdega lesa, dobro ohr., po ugodni ceni naprodaj. Informacije pri uradu na velesejmu. 8534 Črn ženski PLAŠČ poceni naprodaj. - Naslov v upr. lista pod št. 8735. Laurin-Klement 6 sedežni, elektr. luč, 12 tisoč dinarjev. - Naslov v upravi lista pod St. 8734. PREHRANA 1 Sprejmem na hrano več boljših gospodov ali go-spodičen. - Naslov pove uprava lista pod St. 8732. Perje gosje, račje, kokošje, pu-ranje, proda vsako množino in po najnižji ceni tvrdka E. VAJDA, čako-▼ec, Medjlmurie. - Telefon št. 59. 60, 3. 8562 Mizarji vezane plošče (Sperr-platten), lepe, suhe, dobavlja najceneje tvrdka IG. REPSE — Ljubljana, Tesarska ulica 3. 8703 Oves fn koruzo kupite najceneje prt rvrdkl VOLK, UDDUANA Resljeva cesta 2.' Veletrgovina t iltoro Stavhuo podjetje ACCETT0 & drugo v drtiiba z o. z Maribor. Roroščevn nI. Družba »Ilirija« Premog - drva - koks - oglje. Dunajska cesta 46, poleg Iv. Zakotnika Tel. 2820 Sveže najfinejše, uorveško ribfe olje iz lekarne dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani se priporoča bledim, slabotnim osebam Prvo vrst kroj, DELAVNICi? sprejema vseh vrst popravila brez izjeme ter izdeluje najfinejše obleke vsake vrste po silno zmernih cenah. Popravila se izvršujejo hitro in solidno - Ne zamudite te prilike. - Postrežba točna! - Cene nizkel M. I šmid MARIBOR Tržaška cesta it. 9. JAKOB SENEKOVIČ MARIBOR - Vojašniška ulica 13, »ob Dravi« sprejema po najnižjih ce-1 nah v delo slikarska in pleskarska ter vsa v to stroko spadajoča dela, ev. popravila. — Postrežba točna. Cene nizke. »SLOVENEC Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo. v tem med na- šim ljudstvom s- -----------_ po deželi naj- bolj razširjenem dnevniku Vsak ogias, pa bodisi v veliki ali I ~~ 17"! maihni obliki (najmanjši pa tudi v |l|l!|fe03f prostorza enkratsamo5D} priprosti _®_JLJ zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti ali pa misli kaj kupiti, je " »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najboij Prostov. javna dražba dobro ohranjenega POHIŠTVA dne 4. novembra ob 2 popoldne na Sv. Petra nasipu Stev. 39. Električ žarnice kupite najugodneje pri tvrdki Slavo Kolar LJUBLJANA Dunajska cesta itev. 22. 100.000 glasbil sramofoni od 345"— Din, vicline od 95'— Din dalje mandoline od 136*— Din, citre od I92— D>n dalje Ročne harmonike od 85 — Din dalje, gltare. tamburice, vsa pihala Itd. po izredno nizkih cenah s tovar niškega skladišča. S dni na ogled Vsako glasbilo lahuo vrnete, Če ne ugnjn Velik katalog zastonj' Zahtevajte ga tako) od tv. skladišča MEINEL IN HEROLD tovarna glasbil, gramofonov in harmonik MARIBOR Si. S02 Najodličnejši poznavalci čevljarske industrije priznavajo, da so najpopolnejši izdelek obuvalne stroke ČEVLJI znamke: w ww Tudi v Ljubljani se bodo že v nekaj dneh pričeli prodajati ti prvovrstni čevlji. — Slavno občinstvo naj potrpi še par dni z nakupom obuval in se bo prepričalo, da, če kje, velja glede tega izdelka izrek: »DOBRO BLAGO SE SAMO HVALI.« llininPI'" ieleno Irancosko žganje t»9 »-»■»■"»Jt*^* je najboljše sredstvo proti revmatizmu glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se v vsaki lekarni, drogerijl tn trgovini. - Trgovci zahtevajte engros cene. - Glavna zaloga: Vitomir Dolinšek, agentnra „Juniperw Oelje. Gosposka ulica 26. Lepe božične jaslice p* največje cele tare, ako so v cerkvi postavljene o priliki božičnih praznikov. Takšne izdeluje v treh velikostih in razproda/a po ugodnih cenah staroznana tvrdka za cerkveno umetnost. Stolna al. 5 A. ZORATTI, MARIBOR Stolna ul. 5 vO® -QV<® ,0 v s pregreto paro, tvrdke Wolf, 58—75 HP, izborno ohranjena, še v obratu, se zaradi povečanja obrata proda pn Opekarna v Račjem. sag Posojilnica v Slov. Bistrici, r. z. z n. z., naznanja, da je njen dolgoletni blagajnik in član načelstva, gosp. Hlnko Grli hišni posestnik in mestni obč. odbornik v Slov. Bistrici po dolgotrajni bolezni dne 30. oktobra t. 1. boguvdano preminul. Blag mu spomin. Slov. Bistrica, dne 31. oktobra 1927. V?: mi 1 ■ m' m Prvovrstna pekarna nudi svojim cenjenim odjemalcem slav. občinstvu pecivo in pogače - gibanice vsak dan. Ob sobotah in nedeljah ves dan tople pogače in gibanice na razpolago. V njeni krčmi se dobiva tudi dobro novo vino zmernih cenah. - ALOJZIJA ŠAFARIČ, Maribor, Splavarska ulica 5. 5S70 Vse barve, barvaste svinčnike, navodila za slikanje, celotne zbirke barv in čopičev v ličnih skrinjicah ima na prodaj Nova založba r. z. z o. z. v liublfani, na Kongresnem trgu. Oglejte sf vzorce! Zahtevajte cenik! Ceneiše kot ori RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/aklurno blago Samo bri TRPIN, MARIBOR, Glaon, ,rg *,eo:'tt Resnična tolažba ^r v/ za bolne na živcih je moj ravnokar lzisli spis I Tam bo opisano mrvo it c dolgoletne izkušnje o vzrokih, povstanku in zdravljenju živčno bolnih. Pošljem vsakomur ta zdrav-stvoni evangolij popolnoma zastonj, ie piše poni na spodnji naslov. Tisoči zahvolnic potrjujejo doslej edino doseženi VBpeh neumornega skrbnega raziskavanja v blagor trpečega človeštva. Kdor spada v veliko armado živčno bolnih, kdor trpi na raztroeenosti, strahopotnosti. slabem spominu, norvoznostnem glavobolu, pomanjkanju spanja, motenju v želodcu, preobčutljivosti, bolečinah v udih, splosni ali delni telesni slabosti ali drugih podobnih bolezenskih pojavih. si mora naročiti mojo, tolažbo prinašajočo knjižico! Kdor jo bo prebral pazljivo, bo dospel do pomirjevalnega prepričanja, da so je našla enostavna pot do zdravja In voselja do življenja I Ne čakivjto in pišite io danes 1 Ernst Pasternack, Berlin $0 Michaelkirchplatz 18. Abt. 716. t Umrla nam je dne 25. oktobra naSa ljubljena edina hčerka, bebica Katica španiček. Vsem, ki ste umevali naio žalost ter nas tolažili, kakor tudi spremljevalcem na zadnji njeni poti, izrekamo srčno hvalo. Rogaika Slatina, v novembru 1927. Žalujoči starši.