------------------------,-,- ^ . -J- Tcčof i; «« Goricf, v pelekilG. avgusta Mffo m^. jiiidoih I • i mi: : '[ iiT----' ji>lilim m "r „>4. f": ' ' t > »; -•;•) • .• ji!./...' : m: • > •» /si*V f.'j l;ili 1' .IjlJiib «ir>il;"iil.!t>b lili :m ujMido oil........ • ; > i ■ic-l ... ii-» Ini-iij« r 1 - .v-jtVMtlilltoVj.u-ifoii «a f mnifcli JU.II 1. J/»id»lr,(»n» It M^Jffiili) TiikorP • na MritotU luUi VH«ilovuii*k«u) l'l*V»e II MMko uailano »ral» Pthrti tefrl' u T<»v so •«u.|:»i k«.'M llMipalj. . .i J|.|iif> 1.1. ' ' , 1 ' pofldbno za primorsko^dožolne, pa tudi sploh alovouske nadeve. vam aa. LIST • likaj* ti »k petek. . J-'^:. jr-trr-*—7 }U2iua Htr^MmM 4 poltain« «r«danala. I« cato lalo S gold..«» pol Lata u»j poliljijo VfJnllUu. *«aj«ai prodaj« > C«oci pri kukr»rji 4. 4olieai> ua Trevpdui pv 4 >«»W*. •i 1 j»»|lovo»fi?!7?Tntjrot$ « '| ulsrli nf*nm .»•!'..*'hi • ■■ i • IMENA IN PRIIMKI. P^larrio-Kn^nstpfiftCi (.fflffrava. *) ' ./is^^v^j-.-,;,:;;.:',,',» . '. .. Mcd,ficjui nrtroi,uki: Jih, imenuj«,4lcvck,tvoje, jo ime njegovo pmi ako smem tako refll, nar jaat-aejšu! lastnina. Imd .joulaptriuM os^in« v .pravem iif ožom pomenu. Po jlmonui ae odlikuje človek, kot du-kevijo iq pametno bltJB, od bivali,, ki prav za prav imor naglima; razločuje se, fio preden sq zbudita v njora pftr atesta um. Pp ,imosu.se loči in razloči kojt oaoba.nli Individnum . od ' razpok, ali: ■ plemena.35 imenom, ki m dobi, :aprojmo, fie preden ao jo jezika, tega božjega daril akvedel, eorkcv . jedcČegai v tvoj« naivno in. it driilbo >»eoiD. <)b: .tnilom iglami :imooa «0 zbuja r njem zavednost ib, ko je io ihvm bohotna trava, gomilo njo-gevp 'zarasla, tiri če na vek« njegov spomin r imeuu ^j«|iovonii. S.ll Jo-f «:.:•:'•» iil/:» lii io^lianj !>:.•: /j ia potem, kdo bi mobilne.poinsl, ti jojma.tfor volko imč v vseh razmerah. iivJjonJa? Imd otrokovo jO.^aj^koje vescljo.puj...ml^t.^jubeznjivo materofi v ^iho av^Oga Ijubgdh^a k^pmj^.oiia' BliriBim ipominja 'e» y<5č brpBtanlh ett- ro^one '4ovieb čisli^pojSl^htppjpJii gppp in opolno ljubezen;' im* jo palladium ^aki^nakjb zveetono. j— Imč jo tomolj ppdlaga, va^h pftvulli. itj poMavnih razmer. ;Na imč pO opjra /aatn(ua in posestvo, vja čast iu slava, don(pjan^tvp in j^cpio^iatvo. So. M .'V(IWJ^-lMi ob petkih j poiia jO bii:ifpr»ra todja lokjjlrje ▼Ua reilkt, go«n, Fr. Villicu« poriulim« govora o runih -tna«ilT«nib Hri^railih ▼'ilii'.1 aJof.'W ne^tkoAf Jiillču: M.' Wirt4Jli»tega le|š Je irad ttfi minit ^»Mi.'.',(Mc»ali.raagt]«t3nrki'.'M> Ui priobčoja r hti na- mrni,- ic:;k=q!r Jc ii! tc ft^-^Mailf »V1«?« ^"»f n» p«Ci f i*jo»prJanjl 10 Jo bo(J T.piianJj. Da bi Nfual nrmu oikruno-▼CiijUitdfc^ebako-^trarodikifr irelfnj, ^latl -tiVnarom1 'q> Siotancn, ko-likor itol*"* r'okorna [>fiW, 16'Ja bil in la piikM|Jk« «>Mea. l^Mli nalla Copklaj Mpr It», h»J.io lmejl«.,k»Mni.drtgtic»rii hi»crjr tU «»,kak* jih Jtoda ^poiifV1!' Slovanija b^fl« Io Je laJtrit imela podojio narodno, alovonako, kedar aa bodo r.j ena "kraj na" imena in oartaki priimki ijenih alotenakih prebivavcev vaelej| in povaod iloofiuki, p'aaM. — KaW Ji !art»«lnO In i/anMAtf aa naraik«g< knlUi^onoita, da ao na Oferakt«. ka^or hrti* «e lan* loplrili m»i. Canilgb-/. Maraa- "SiMpMai^h-l Itd.) U ni li IJudpi «e AUmiHo ia «a katiie km m kralna Md B« tlati, fkifJ* ipred j00-i200 . leti Ia ali t* fritviak ▼ kratoih bukvah. fr»i bil Jo—aloxrni^i Jf*iko»lprre, io }ije. kilor bo^e pomen .inun; riftiap«/'. da .na Jkrida: t, io .abolovali, .blior «ni, ki ji)in* juh ktAj?» iroflo«. ,Spfi)ia. _ Volti,(~V(ti) tako la.loImaSjaj.^ttfln, pq napafhem fo»J«n«krm iti »Ottiftnli- 80kan, it ii/toi/ker 10 So« bm ttviVnn\f\Včtlhwn^. Artu; Vf -ta■ WČI«C-Ud. in • ■ Olil :.V -s* ..Tj m « iil-llliriilll iri pa uhrW»: T/aiprinoall 1, ctffqvai», •01 o** Sicer pa Ja ta monogra a»:HI !|J. Q]a uma leti ciU Ia. fiimea. Klvljenjoiu smrt sta odvisna od imena, namreč od oso dcpolnoga lastnoročnoga podpisa vladarjovogu. ICno samo bitje jO brez imona, On, ki je aa IIo-robu is ;gorečcga grrns govoril: „som, kdor sem "f'ali .. ;.r Ako se ozremo Onmalo po zgodovini, najdemo, da manj ko'so ljudje sprjdeni in popačeni, bolj prosta, izvirna in po na turna ko se ljudstva. ve6 spoznavajo ceao io vatnost Svojlk imen. Bolj globoko ko sežemo v ataro-davnost nazaj, več pomenljiva in .bistroumna so im^hiL Ves 'ponoaj "Vio hi"epciBojrs, vero jvojo>ln abotnos«, sploli vso Gutchje življenja so polagala • prvotsm ljudstva v svoja imena. Zavoljo tega iniajo pa. tsdi rssak pslimlogične pomambo narvečo mitologično, zgodovinsko iu jezikoslovno važnost — Imena so velikokrat edini ostanki umrlih iuiofrphelh jezikov, enaki hrodju alj koBtujaku jircdpotppujh mamutov, -mAStodoetov in megotofjev: oiuank', aašjiti s peskom, k/ so g* nipesjl valovJ,--valovl zgodovino Jezikoalovskega razvitlfa^ to so imona no lo osphska, tomuč taai .imena krajev, gor iu^rek: dragooopi ostanki so iz davno minulih.č^ wjr.,' . vir- ■, •• -n i- •■•; Med naj imemiuejlo in čudnejSe zmožnosti, ki je mojiri Stvarnik vdahnil v človeško dnšo, je ježffr Po tem neprecenljivem daru so odprt pametni stvfri neizmerno brezduo božjo,modrosti; iu preiskovapjo jezikoslovnih postav jc čfpv<;šlf.craa duhu ravno tako i Postojno. -kakor, zvezdoslpvjo, ki jo utagalp fm v. ve vlclenilo. rekel bi; brezštevilne svetove !na nebu. Polje jezikoslovno pa. 10 silno Široko. Odkar jo Humbohlt iEvropo obogatil; oukip- |e Jv0rimm «Tfjo zgodovia-ako-grammfttiiko .anklaflnico ,odkleni^ odkar je naš ML-kloii4 -stov^nskemn . ^oiftoslovju svojp moči posvetil, »raslo ^je po iavno /r^j^no, drgvp, ki so mu linguittika pravi, in močno postajo takp„ da ie aa vse strani vejo m vruo poganja. Naj mlajŠa v^a lingujstike, polna evo-tfi, jo oiiomatologia ali imenoslovje. "! r ml>yx , ynnia mol) In Knko S4?r«;dl. Omenili smo v lutu ,nek%j ,0 skušnjajj i. novitti-.vvitadi (kavalirji) \y Slavoniji, d/urns naj po« dank> bravocm šo nekoliko- skuš#n> jn opazb uukega drozega «viloredca g- Km-ola L*bt*oo\f p, . l^.Semo {iajdcg) nqj no .^z zuoo v fknln Ijiei al* poši^ klora aaj lum vste y»Jno«Mjhiuih luknji ta »rak; bhuil naj ae na kakem Evinem, aubnm kraji, kjer.je od Odo 4- 8 R. stopinj gorkoto, za to, da ao ne eprid^o, pa tndi črviči pred časom no izvalijo. 2. Url ko začno hraatovjo spomladi zolonoti, naj ae dene aemo na kako tako meato, kjer jo 12 stopinj gorkote, v 10 dneh ao črviči izvalijo. i < , Da se očistijo in jajčca, ki ao moril v kopicah držijo, razpravijo, naj se spirajo v no prav mlačni vodi (14 stopinj); rabi naj ao pri lom kako poro in oplaha-vajo naj so z vodo v situ. Na to naj ao razširijo'na čistem, aoliem prestralu (rjuhi), in kedar so žo procej posušeni, uaj ae io rahlo z roko tjo in aem povaljajo, da ao do dobrega poaušč. Tako pripravljena Jajčca spravi, po kakih 100 sku- fiaj, v majhno sitea. Taka sitoa bo lahko naredijo iz openke (kartona, pčpancga nap i rja); dosti, da so on palec široka. Na onem kouorf so ovijojo iu zataknejo a arilnato tančičo (tulom), blizo unoga, odprtoga konoa pa naj ae vtakne en dratič skoz, za ktori ao Bitco na nrastovo. veje obesi. Ko jo sitoo tako napravljeno, pustijo so Bvilodi lahko kakih 8-fMni v njom, tor jih ni treba fio dovati na veje, pa vsak tretji dan ao morajo jajčca skoz nekoliko minut v 14 stopinj topli vodi kopati, ua prtu sušiti in nazaj v aitce spravljati. Med tim so denojo v aklenice, (flaške) s vodo napolnjene, zeleno hrastovo vojo; aklo-nično grlo se dobro t bombažem ali s čim takim zatakne, zato, da nobon črvič v vodo no pado, in konco osmih dni se aitoa tako na vejo privciojo nli pritaknejo, da črviči, ko ae izvalijo, brž blizo pero najdejo. Brž ko je zunanji zrak več kot 12 R. stopinj go-rak (navadna toplota spomladanskega časa), jo treba okna tiste aobo, kjer so svilodi valijo, odpreti; čo pa ni zunaj še tako toplo, se nora v sobi zakuriti, kajti čisti cananji zrak je tej divji sviloprejki prav potreben. (Da\j• frih.) \ dopisl Z Goriškega. 5. avgusta. — Koko, da so tako redki dopisi iz Istre ?!— Zakaj nam no dopisujete brati naši ondašnji?— Saj ste si poknežena grofija Goriška in mejna Isterska sestri po zgodovini. Zakai bi si v sedanjih časih pak tako ptnji bili druga drugi?— Jezik vaš ni našim Slovcncem tako nerazumljiv, kakor mord mislite. Tndi pri vas se ne manjka možakov sprotnih v pisanji; poprimite se tedaj organa skupnega, naše „ Domovine". Rada vam bo ona svojo prodale odpirala, aaj se vam je ponudila sama že v začetku. Tudi vem, da je Istra našim krajem v marsikakem ozlru lahko v zglad: Ko sem pTeteklo vigred za kratek čas ptf nekem opravilu izhodno Istro obhodil, preveril sem se kako resno da duhovščina in občinska predatojništva ljudske učitelje podpirajo v njih težavnem poklicu, pa tudi kako ojstrč, p. kar poljsko policijo zadone, ne pazi na to (med drugim), da so ljubi tifii ne zatirajo. Slišal aem sam, kako da jo neki srojnaki predstojnik t zaporom žugal nekomu proganjavcu slavčoka. Kako pa pri nas?— Brez kazni poredni pastirji tičja gnjez-da pokončavajo. Izhodna Istra ob bregu Kvarnerskega zaliva—dal krasna jo deželica! kakor p: okoli Lovrano, (kjer se mi jo reklo, da v okolioi po kostanjovih borfitih prido-lajo toliko marona, da do 40000 lor: na leto zanj po-tegnojo)^ Abacijo itd. Vredna jo reB, da jo visoko osebe včaai z nazočnoatjo svojo počostč- V Lovrani p. je plošča v spomin vzidana, kjer jo pred nekimi leti pod košatim drevesom kralj Saksonski počival. Tudi iz na-ie slavne cesarsko rodovino nadvojvodo včaai nekteri te krajo obiščejo, ao mi je roklo.— Severna Istra pak, okoli ftrarake ceBto, ae mi jo jakoTevna zdela. Malo popotnikov tam zapaziš. Le kak eamoten Ctf te poz-dravi mimo gredč z: „Hvaljen bod' Jez's in Marija"; ali kaka samptn* tjovojka na paši skoraj jokaje pftje: „Mila moja majka"____TA pa tam Išče kakn drobna ptica, trudna svojega potit, kam bi so vsodla, in počiva potlo obirajo ae na električnem dratu. Tiha jo vsa kamnita okolica, res „Arabia petroa". naših krajov. — ,Lo ona nemila tiogodbiea mi je nekoliko motila vose-lje na potovanji. Ko sva so namreč s prijatlom po pe-ati proti Novemu gradu fPodgrad) nekoga vrotyijftppr polano vozila in hotla neko tauiošnjo zapornico (šlran-go) prestopiti, nama mitnlčar pred nosom r.hpornioo aa-pro, pitajo naju po oilju naj noga potovanja, po Itnonih, značaji, domačiji in kaj vom, Kaj šo. CudnOtso mi jo to zdelo, pa tudi zelč ueprijotno bjlof tamo na splnol sirovemu cestninarju odgovor dajati, m dragi čas tratiti, kor sva mislila tisti dan šo daloč priti. Joz kar urno v žep sožeiiK da costnlno plačam. A mifar nolzprosljlv je mislil več naviši policijski poklic nogo na zauičfji- vi d nar, rokši da mu je došlo po žaudarmu povelje, popotno vozovo ustavljati. Legitimacijo mu tedaj pomolim, pa čudi so bralec I—moj Corborus odnika, da Čltatl no zna. KnJ todtd pofiotl?—kako naprej iti?— Ker Časa zgubljati nisva mogla; prosiva ga naj so k nama vsodo in so do okrajno praviee v Kastolnovo poljo, ako nama no zaupa. Todš nI bilo mu po volji. Sedaj jnmova se b prijatlom nad njim hudovati, in potom šo lo po dolgem pričkanji, kakor da bi se mu no hotelo počaai potno ranto k višku spušča.— •) Jo II bi ne bilo prav, ko bi dotična pravica saj takega moža v opazovanje; pot* nikov ( ako bi bilo toga tamo troba) postavila, ki bi vsaj legitimaoijo prebirati znal?— No dvomim.nad poštonjcin unoga roveža; pa saj nisva celo nrijho- pot po flrarski cesti no jednega potnega voza srečala. Zvečer kasnč Bva so s prijatlom v neki gostivnid blizo Kastva na franki ceati odpočila, kjer nama Jo gostilničar, gospod M, (blaga duša, on in njegova gospa) prav vljudno poatregol in nam bližno pot na Reko in Lov* rano razlagal: Hvala mu lepa! i •»'•>• • v] C. ' ••.• ___ • : r.-j.... v.',rh ci'"?'. Iz Tomaja. Kar aem v SL 3f. „Domovino" bral o Atiramantani, bilo mi jo čez vso všeč. Jez sem si dal potrditi kakor pravo to zelišče, ki so tod okoli Tomaja lahko mtfde, po raincem g. Miklavu Cicu (Zltzu), dekanu v Toržlfil (Monfalk onu). Poslal' sem bil namreč temu gospoda Ono stebelce tega zelišča v pismu po pošti, ino prejel od rgega list, ki ga kakor Žlahten spominek šo zdaj branim. V tem pismu mi jo potrdil zvedoni gospod dokan, da zelišče, ki som mu jo poslal, je zares prava Astramontana ali botaniški imenovana „Innla." pa dostavil, da pod' imenom „lnula" je vei6 sort zelišč, katere ao ai. po. barvi, po peresih in no stebelci dosti podobno. Prava Jnula aster, ali Aatramonta• na, piše on, raato lo v suhih, goratih, kamnitih krajih^ kjer solnoo bolj prij>oka; da ta ovete le v drugi polO: vici junija, dru^o sorte pa avgust« ino septembra. Drugo so vofjnejšo in mastnejše, kedar jih z roko primemo, prava inula jo pa na steblicd ino na plrji bolj trda ino. ojfctra., ' : . ,, ' •': h Izleček iz tega zelišča, pravi pismo, so pa: takole narodi, da ae to zelišče pri tleh porežo. po tem na drobno skosi. in dene r lonec ali v kotel, da dobro zavre, da zelišče mehko postane; potlo so voda v drugi Ionee ali kotel oeodi, omehčano zelišče v to ocejeuo ▼odo dobro dobro otisne ino ta ooojena ino otianjona voda so spot kuhat dene, da se dosti pokuha, prej v voči, potlor zmirom v manji ino manji posodi. talijo' dolgo, da postano ta pokuhani sok kakor rodok močnik, ino barvan kakor čraa smola; ino kodar se ohladi,dene se v clbjaato ali zemljene posode, kjor so utrdi ino leta in leta. dober ostane. Rabi ali nuca se pa tako, da so vzame za en vinar tega izlečka, ao z ogretim •) Ruki «9bim>ja0 bU*. prav vmu bodi. Tr. noiČem d* en košček platna raztegne i no človeku ali jtfvini na rano, kjer je upičona, postavi; ravno ono toliko Izlečka. to jo, ca on vinar ali kakor jo zdaj, za po| solda, ao (lene v eno malo gorico vodo, ae imela, da ae raztopi ino ao da vplčenem« človeka ali blagu (živini) Izpiti. Vaakili dvanajat ur ae to ponavlja, ino, čo brčeTpo vpičonji"začno, v dveh ali treli dneli Je vpičoni apel zdrav: Čo ao pa to zdravilo začno kaanejše Vabiti, n^f ae vaakili dvanajat ur jomUo; in boUo, da ae pije, kakor na rano atavl. Kar zadeno drugi način (vlžo). to zdravilo proti strapeniui napraviti, jo ravno tak kakor g. FL v v Domovini" pravi, a tim razločkom, da ao zato namcati tro-plnakega Žganja, vinaki ovet (špirit) rabi. 8 tim zdravilom »e v okoin prido tudi. kedar komu roka ali noga tako grdo oteče, kakor da bi to od atruponlne bilo. To ae pa tako dela, da ae od tlatoga od aatramontane od-ocjonega vinskega cveta, kateri ao mora v s zamahom dobro tainašont sklatile! (flaški) hraniti, oa en polič vode le 20 kaneev, na on bokal 40 kaneev kane; v tej vodi so bloki staroga platna močijo ino mrzli na otečeno roko ali no^o atavijo; to naj so ponavlja zaen-drngomn Ino ozdravilo ao bo. Saiuo čo jo šena (rože-pila) ae ne ame kaj takega delati, kor ae no ame mo-m. A. U. V Volčali 7. avguata.— A. M.— Dno 6. t. m. smo imeli v Tominu tičiteljsko konferencijo. IUzgovar-jali amo se o naslednjih predmetih: t). Naj ae razvija zaimek načina in povo^ jo li veliko ležečo na načina nčenja,- ter naj so navajajo pogreiki, kojih treba ao o* gibali. 2) Naj se obširnejše razlaga način potreben k rednemu branju. 3.) Naj so razkazuje, z ozirom na vsak-daaje potrebe, korut računstva, poaebno onega iz glave ter. dooajo kakšni zgledi posebno umetnosti a prehitijo* Jfe?«' ■ _•. ..w > Pričajoči so bili, domača učitelja in. oba kateha-tn pa nekteri učitelji duhovskega stanu Iz okolice. Pisaril je g. A. Makarovič." V razgovorih se jo posebno odlikoval č. g. dekan J. Doljak, kot predsednik, s temeljito, pa jedrnato besedo. — Konferencijo, ki je od 10— V,1 are trajala, gotovo ni ostala brez dobrega vspo-ha. — Šolska izpraševanja »e pričnejo v naši dekaniji 19. L n. v Dreicnci in se končajo 11. dr. m. v To-mins. domače vesti (i.) Cerkvene. \ 5— V R«fftljo tli-1, m. je imel Dri čč, 00. kapaeinih novo maio mašnik tega reda, O. Marko OristofoUai, Goričan. — Za fajmoilra v Ajela jo imenovan prč. g. Anton Ceknie, duh. pomočnik pri sv. Ignaciji v Gorici. I- . — Pfetekll ponedeljek so začeli zidati s eorkve-nim premoženjem v (goranji) Vertojbi ("blizo Gorico) novo eerlcev; sedanja atara oatano za preabiteri. Zve-denost č. g. vikarja Fr. Mozetič-a v atavbnih zadevah na*' |e porok,' da pojde delo dobro od rok. ... b.) Raznotere. ■ Deželni odbor Je poslal miniateratva krepko očitbo zastran razpisane vodjeve slnžbe na tuk. e. k. normal-ki, v kteri tirja, da mora med pogoji tudi znanje slovenskega jezika biti. ogled po svetu. O delovanji ogerske in dunajske deputacije, do Sedaj drnzega ne vemo, kot kje in kedaj ao shajate, in S koliko ur njune seie trajajo! Ogri namreč nočejo, bi ae te zdaj razglašalo obravnar o. — Francoski ce- sar ae Ima srečati kedar se vino iz Salohnrga tudi a pruskim kraljem. *) Menijo, da to utegne pomeniti , '.I.'.;,.] Vr. — 44P — i jjh imelj: v. laati republikami j $o so s^l, bilo ipji2jhq bolezni v mostu. v loziiči Juarcž-ov-epy prod rocšipip jo bilo vso razkačeno zavoljo (rdo-vr* tuneli M*ra lastniki, ki ao bili v cesarski «biibi- KotiU »oae, da vso pob^o, kedar m vzanjejp.- ~ ' flrjfc) SLOVSTVENE ZADEVE. V zboru MS(A(ičijjcm" f- L iq.jo.gosp. predsednik dr. Toman snregoyorilnoklcrc bcspdo o razovoiu slo-venatva sploli in našega posebej, ozcrl ho na ppfcto jugoslovansko akademijo z vošči lom, da nuj bi srečno nnpiedvala z Božjim blagoslovom, pozdravil gosto, iu „ Matico", ter pričel sejo. Tajnik g. Lčsar jo uato či-tajo sporočilo povedal, da med dragimi rokopisi „Motim" poniuleuo ,.ahniw*ko nagUpU)«" (stcipigrala) iu periko-ilo venska slovnica. Udov jo 1206, lansko lQfp ■......*...... j- , jih je pristopilo več kot predlanskim; pričujočih jo .bilo nekako do 60. Premoženja ima naprava čc/. 26.600 gl., za natis knjig ostaja 2-r gl. za pr»lioiliyo '-lp-to. Na predlog dr. Tomnna ii^ prigovor dr. lUeivpisa jo zbor ieljo izrekel, dn naj bi Koseski svojo postni izročil „Matici".— Dr. Zupuncc jo potlej prečita! prp-štove. Dr. T<}mm> jo nasvetoval, naj bi bilo zaJUprej v Ljubljani več in zuijfj. manj odbornikov, ker šolah ko nameri, da so pri uosvolili njib zadostno iiovifo po-grcšui. (Ali bi ne moglo pa zunaj ravno to Število o«ta ■ R, čo Se todi znotraj zmožijo?) — Enajsteri izvoljeni od-horniki so gg.: Dr- Knsta, Lčs^r, Marn, Prnprp^mkj Šolar, dr. Poklukar, dr, JI<}čcraf,; Einspiclcr. Coganr, Cigalo, dokipn Grabr)jan. Po pnjktčrili dpnarnjh prtpvčtjli jo y>cqaeda^k. zbor sklenil z vošeilopi, jl^biso v prihodnjo v^u4ov; vrelciv^fo,' ^arjflktej-i, praV dragi Ata-jai^t-io flnigi gotUj po mtf.^U Pt)i «wlty in T gimnazijskem "progTimtr' iz Novomesta je letos spis, ki nam je v s«*^il»©Whi6ktih potreben, kakor ribi voda., ^blodva v slovcoBkom pisanji jo žo taka, da se č1o¥cko -studi "Brtftf,;rkar nekteri pišejoj tako prisiljeno je vse, tako nenaravno, nelogično so besedo raz-Bko* naredilo tisto nesrečno epkliti-k4 njih raba. Evo I slavnoznani prof,| O. 0ffroi>at «am jo podal nati^o rabi ouklitik ia ta pisavo." Nektcri mislijo, da p/.dovolj *aob#l", moderno in pa—učeno, čo no pišejo, a. prv „ Vat pQHa^lieai gostjo bili m židauo volje, >iwao aad enim videlo -seje, da mu gostarija, *i bila pQ voli; " nv. iia ta »- I----II--1.-- y■ - »:w jw «uiu »vi u< rv m»l«u(»l i mwv« Slovtae^i^jkij (govorih pravo ije: Vsi povabljeni gonje bili.....eo j« videla Ud., t- O. Ladislav uam /pj&e, da jo dal iatisov svojih; pravil posebi natisnite ter žal;, da bi se jjb »lasti ullft4i Uuhoviu v smouiščik na-ro#»lt» da bod« eakrat pridigo piavllne* ifl do ,»e Ijud^ jo pravega slavonskega duha navzfimejo» { Kdor liače „prav. za pisavo" naroiili, uaj ge obrno do g> ipiaa-telja v NouompBlo.) '..A . Uradni ozjuuulnik ^ in t crrij, !Vi6 f.LRri okr. ««dniji r Tominu po oAlni.' JrptV.l n* D«» iil 12. upi, i. t. bo pff»olonJo Jm. JfW«fA «, gkr. ■odniji r Tominu po o&lni Jr»ftl n» P rod »j. n. K. okrolut Mdmja v. (lorirl razglkta, da Jo r«jpl«»o Jčon" knn n» (>remo<(injft Alojt« CoHot-i i« Uorico, «o upniki •JegO^i 'd* 1«. okt. t. |. potaL!J«ni. **«Jc tirplae pi • tac no izkazati; JI. oki_ p« k« poravnala..jjcvri^o.Voj «>Jn'Ji- ; o.. . Boriiil furs »»a J)unag 14. rivg.: KeUt--liques "56:80; narcdnO posojilo 67:40. London 125; afl-Žjo cckiiji £:95. . ; ^»"UM' lr ni. »«, Id. »o, T^i.v Tvtu lt Jo. it, J'rih, na Dunaji. 21-, V TrjUu t. m. IJRtnloa vK-dnUtvn.. u. A. i. rr^o*« do«^ Izpisana bukVsrnioa priporoča '|'i. duhpV^A|r|| jž folska darila primernih fojjijf V slpvpha^jB^; W ^roškem jeziku. f V florlzi mpsoca Julija 1367. ' M. ROchat intor«finaiiti>blM4ioa iNiHfiiU«, ivilcha »m* Callcrio slavisclier Zcil^nossen bllden und ausscr den slavisubou llerrsojicr l^amilien und deu berUhnitestcu MUnnern der VVjaHouaebaft, dor Literatur und Kuuh^ dio hervorrngoudsten ^Javisp^oti rioMen, idtautsmilnner und hoheti Wllrdcnlrilger unifasr snu >iir Jtickfitc tim« kur« bmgrafUisch*, -Skif^f fsndeH Persintiekksit enthmllen. . - . / ,<>' ",,. Vat VnisrnthmSM iti, ^nfe diet te/ion oul t*iner Anltift jami d*m ptr tim frmtMtUf Mit m Mit * fiorlfmUt tfMttfg *»ft»tM< *w% iv«UM5 trsiokitieh iit, muf »imen groJ*r*/ir*u o«1 *Afwrk lHjtftU**e», nnd ioir pUuken «u difAtr Mtditgur^ seJkoHim ^r^u dure h dim *>mr*i* und lehkmfte Symfathii vtrsicfort »iti kalin, w*/čkif nlla Slaven jedem natiomalem, dat gemeinttme IVerk der BfVltT^ littkkeit nnd Tutmmm^nfekdrifkaii fUrdibmdan Unltmtkrnitn tn»-ftftnlmstn, .: i ) ■ ■ J>r> jofertigtii Amslolt, tpelfk« ttjt ihr«r lm /ahre tfitfiffr foljjten Oruudung viefa IVerk« dtr Cileraltfr und Kuti^t frsfikfi-rtem H *f,w>**tn titii die m ritim det JhifUl^tTfiet^t*^ nnd mf\Aer. LmmU-AnttMlung dtt drtfetntn tirnigtticktl maham, 0r+aA*n Hlantnitn mit »teti; tilhmm *kdmiUt* Qi*r koekstrn Aiumeichnunt) framiirt tcurdtn, Wj-b/ fUr tiai ktcksl ftegante Auslattung det Alkuma und fir dit Klegan* und Tbrtrefltekkeit der ParfrtUt, tonile fir Se Hitfttiglirit dat Wo-jrafkisehen Teactet. • nherlptlona- llc-dlngnliic. 1. Dit 8uhtcri'il(a*'wtrd[nin lefto* Seplemier 1897 9t-tcktttstn. Antter den tuktcrikirlen toerden nur menige tCxem ftmrt mekr aufgeUft, ^fimk jfoird in den Bučk- und mmmtlkamdlungen mckl mm verkaufan tein. * D*r l^kmr^imlif^mj-aiu \ KU »M »lm jll« —l-M/1 JII/L. tyrafid*cJu* Fttrtršitt keTrtgiltSJt%. \V,, teovtn jŠjčtUl ' mM« mit der thttgcriftton p-**Vo elnmkiende* tikf. 0«i arfltlft dia Akaendung dea Alkumt mil SO PkolOf+aallttM JH* •M i^a PcrlrmU %atrdtn m {rti monaikokem JJtftmngen mu tO Pmitr* . mu ««nj«■ ■ [j f ,