UDK 808—31+808—54 »ganati« Alenka Šivic-Dular Filozofska fakulteta v Ljubljani P O M E N O S L O V N I I N E T I M O L O Š K I P R I K A Z S L O V A N S K E G A GANATI V članku se obravnava slovanski glagol ganati -ajg nedov. 'ugibati, domne- vati, prerokovati' in 'govoriti, blebetati', pritegnjeni pa so tudi (deloma rekon- struirani) glagoli, s katerimi je etimološko soroden (*gonati -ajg, *goniii -jg, *gonjati -ajç, *gonetati -ajg/-jg), in njihove sestavljenke ter izpeljanke. Besedotvorna, oblikoslovna in pomenoslovna razčlemba besednega gradiva je pokazala nezadostnost in neustreznost doslejšnje splošno priznane etimologije in nakazala tudi njeno rešitev. Glagole je zanesljivo treba izpeljevati iz ide. ko- rena *gVhen- 'udarjati , tolči', ki je pri Slovanih sicer lepo ohranjen. Izločitev novega pomenskega podsestava, ki ni le slovanski, ampak tudi baltski, lepo osvetljuje nekatere točke slovanske duhovne kulture. The article deals with the Slavonic verb ganati -ajg, impf., meaning 'guess, presume, foretell' and 'speak, babble'; also taken into account are (partly recon- structed) verbs which are etymologically related to it (*gonati -ajg, * goniti -јд, *gonjati -ајд, *gonetati -ajpj-jç) as well as their composite forms and the forms derived from them. The word-forming, the morphological and the semantic analysis of the word material has disclosed the inadequacy of the so far generally accepted etymo- logical explanation and also indicated a solution to the problem. It seems beyong doubt that the verbs in question must be traced back to the Indo-European root *gl'hen-, meaning 'strike, beat', which, as it happend is very well preserved among the Slavs. The identification of a new semantic underlying form, which is not only Slavic but also Baltic, very well elucidates certain points in the Slavonic spiritual culture. Beseda ganati je že zelo z g o d a j p r i š l a v znans tveno evidenco, s a j je o n j e j r a z m i š l j a l že A. Ma tzenaue r . 1 N j e g o v a e t imologi ja se sicer ni ob- d rža la , p a č p a je v e t imološki l i t e r a tu r i do d a n a š n j i h dn i obve l j a l a n j e - gova p o v e z a v a t i s t ih besed iz s lovanskih jez ikov, k i n a j b i bi le v n e p o - s redni e t imološki zvezi z n jo . Osnovo gana- t ega glagola je i zpe l j a l iz ide. ko rena , k i ga je b i l F i ck 2 p r eds t av i l kot *gad- 'donet i , govori t i , pe t i ' (skr. gad 'govori t i , reči ' , ir. gadli 'glas ' , lit. žodis, godôti ' domneva t i , meni t i ' , let. gadat, s lovanskega besednega g r a d i v a p a ne p o d a j a ; danes vseh teh besed seveda ne i z p e l j u j e m o iz is tega korena) , besedo tvorno p a ga je po j a sn i l kot obliko, nas t a lo z d o d a t k o m nekega -n-, t j . *gad-n-, ki ga n i do ločneje opredel i l . Is t i koren , le v obl iki *god-n-,s n a j b i bil izhodišče 1 A. Matzenauer, Prispevki ke slovanskemu jazykozpytu, LF 7, 1880, str. 173, 175. г A. Fick, Wörterbuch der indogermanischen Grundsprache, 1868, str. 55. 3 Vendar 'pa ne pove nič določnejšega o tem, ali je ta *god- isti kot pri bese- dah goditi, godъ itd. t ud i za sh. gonetati, r. zagonut'/ugonut', d luž . z goniš. Čis t , n e p o d a l j š a n ko ren *gad- p a n a j bi se z a d r ž a l v s lovanskem glag. gadati -ajo. P o eni s t r a n i je t o r e j »izolirano« besed(n)o (skupino) poveza l z glag. gadati ipd . , p o d rug i p a z besedno druž ino , k i v s e b u j e ko rensk i god-. To raz lago j e b rez p r i d r ž k o v in brez d o d a t n i h po j a sn i l sp re j e l Miklo- šič,4 doda l je le še sh. besedo zagonati. Berneker 5 j e s k u š a l dopoln i t i p r e d - s tavo o besedo tvornem p o s t o p k u , t j . goni-fgana- j e p o j a s n i l kot novo- tvorb i p o glag. * godnoti/* gadnoti. T u d i Smal ' -S tock i j " je p r i s p e v a l le d o d a t n o u k r a j i n s k o besedno grad ivo . Machek 7 se je sicer p r i d r u ž i l t e j »klasični« povezav i besed, le da j e g lasovni raz loček med gadati in ganati po ja sn i l kot m e n j a v o zobn ikov d/n,B e t imološko p a je ločil t ud i k o r e n a *god- in *gad-, za to ni povsem jasno n jegovo m n e n j e g lede obl ik s ko ren- sk im gon- (gonetati, -gonad ipd.) . T u d i Va i l l an t 9 je sicer meni l , da j e nedov . glag. ganati d r u g o t e n in da je na s t a l kot v idsk i p a r k dov. * gadnoti, in p r i tem je poenos tav i t ev -dn- > -n- s s lovanskega s ta l i šča povsem p r a v i l n a in celo n u j n a . N a s p r o t n o p a je za r a z m e r j e med glagoli z gon- in glag. gadati iz recno meni l , d a ga je t ežko po ja sn i t i , a ga je ven- da r l e t r eba dopus t i t i . T u d i pslov. e t imološki slovar1 0 odločno z a g o v a r j a e t imološko zvezo med glagoloma gadati in ganati; g lasovni raz loček p o j a s n j u j e — p o d o b n o ko t M a c h e k — z m e n j a v o de t e rmina t i vov , z r a v e n p a p r i s t a v l j a , da p a č ni mogoče vsega p r e p r o s t o š te t i za d r u g o t n o tvorbo po glag. *gadnqti, č e p r a v tega svojega s ta l i šča z n i č imer n a d r o b n e j e ne u t e m e l j u j e . Kot po - seben geselski č l anek o m e n j a sam. *gana (stč. ' ža l i tev ' , č. ' g r a j a , s ramo- t i tev ; n a p a k a , h iba ' , sle. ' s r amoten je , g r a j a , n a p a k a ' , po l j . na reč . ' s ra ino- ten je , g r a j a ' , u k r . ' g r a j a , s r amo ten j e , s r amota ' , blr . na reč . ' g r a j a , s ramo- ten je ' , blr . k n j . lian ' n a p a k a , h iba ' ) , k i n a j bi bil i z p e l j a n iz glag. ganati. Iz p o m e n s k i h razlogov p a v posebnem geslu p r i t e g u j e kot e t imološko so- roden tud i glag. * ganiti (stč. ' z m e r j a t i , žal i t i ' , č. ' g r a j a t i , s ramot i t i , črniti*, sle. ' g r a j a t i , s ramot i t i , z a s ramova t i , žal i t i ' , po l j . ' g r a j a t i , za s rumova t i , obsoja t i ' , r. na reč . ' zas ramovut i , g r a j a t i , obso ja t i ; p r i č a k o v a t i ' , u k r . ' za- « 4 F. Miklošič, Etymologisches Wörterbuch der slavisehen Sprachen, 1886, str. 59. 5 E. Rerneker, Slavischcs etymologisches Wörterbuch, 1908—13, str. 288. 0 R. Smal'-Stoékij, Ukrajinska mova v etimologičnomu slovari E. Bcrnekera, Slavia 5. 1926—27, str. 35, 39. 1 V. Machek, Etymologicky slovnik jazyka českčho a slovenského, 1957, str. 120, s. v. hâdati. 8 Verjetno je mislil na dva različna determinative. • Л. Vaillant, Grammaire comparée des langues slaves IV, 1974, str. 75 in passim. 10 Slovar' slavjanskix jazykov 6, 1979, str. 99—100. s ramova t i , g r a j a t i , z m e r j a t i , k leve ta t i ' , b l r . ' g r a j a t i , obsoja t i ' i td.)1 1 in tu m u je glagol ganaii »čisti v e r b u m dicendi«. N i č p a ne pove o r a z m e r j u do besed s ko renom gon-.12 P r a v z a r a d i d o k a j š n j e enotnost i v l i t e ra tu r i bi p r i čakova l i , da je eti- mološka reš i tev v sekako r u s t r e z n a ; n a d r o b n e j š a r a z č l e m b a oblik, k i vse- b u j e j o *gon-, *gan-, te r n j i h o v o r a z m e r j e do gadati in besedne d r u ž i n e iz *god- p a n a m v e n d a r l e p o n u j a d r u g a č n a e t imološka izhodišča , oz. kaže , d a i m a m o op rav i t i s h o m o n i m n i m i t vo rbami . P r e i d i m o na razč lembo g r a d i v a v s lovanskih jez ik ih , n a j p r e j v slo- venšč in i . P le te r šn ik 1 3 p r i n a š a glag. gûnati -am nedov. 'ugibat i ' 1 4 z i z p e l j a n i m sam. ganàlica ' u g a n k a ' (besed ne locira) te r glag. uganati -am dov. ' uga - ni t i , zadet i ' , z n a n i m iz Id r i j e , z i z p e l j a n i m sam. uganalica ' u g a n k a ' , zna - n i m v Gor i šk ih b rd ih . Z d r u g i m i p r e d p o n a m i glagol nepos r edno ni iz- p r i č a n . Po dos l e j šn j em p r e p r i č a n j u n a j bi bi l t a glagol t ud i besedotvorno in pomensko izhodišče spls ln . sam. uganka, t o r e j *uganbka < *ugadnbka, in vzhs ln . zaganka ' isto'15 < *zaganbka < *zagadmka. D a n e s je ta sam. v nepos redn i asocia t ivni zvezi s spls ln . glag. uganiti -nem dov. ' ugani t i , zade t i , določit i ' , k i ima nedov. p a r ugibati -am/-bljem.u V e n d a r p a glag. -gibati v t e m p o m e n u še Hipol i t 1 7 ni p o z n a l — pomen i l m u je le 'movere ' — pozna l p a je le vganoDâti/ogânîoDati,18 k a r d o k a z u j e , da se je ta (vidski) p a r obl ikoval šele pozne je . G lag . uganiti -nem t o re j l ahko rekon- s t r u i r a m o kot *ugadnoti, in ne kot *ugbbnoti. Kaže , d a je bil glag. gadati -am nedov. v p o m e n u 'ug iba t i ' p r e m a l o živ v sin. n a r e č j i h — v n j e m je p r e v l a d a l p o m e n ' čveka t i , klepetat i* — z a d r ž a l p a se je v »bese- do tvo rno mla j š em« glag. *-gadnoti dov., k i je v e r j e t n o z a m e n j a l dov. *-gadati -ajq. Zavest o e t imološki povezanos t i glag. gadati -am nedov. in uganiti -nem dov. se je t o r e j izgubi la z a r a d i r az ločka v p o m e n u in (gla- 11 Zavrača pa etimologijo R. Brandta in M. Vasmerja, po kateri je glagol izpeljan iz korena * gi,n-[* gon-, gl. op. 10. 12 Mordu bo to razmerje osvetljeno v posebnem geselncm članku v nasled- njem delu. ia M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, s.v. ganati in pussim. Kjer podatki niso iz tega slovarja, citiram vir. 14 F. Bezlaj, Ftimološki slovar slovenskega jezika 1, 1976, str. 135: etimološko je raztolmačen kot izpeljanka iz glagola gadati. 15 Morda ga je Miklošič vzel iz llabdeličevega slovarja. 16 Po pričevanju sin. etimološkega slovarja je tak par znan le v osrednjih sin. narečjih. " Hipolit, Dictionarium latino-eorniolanum, rkp., s.v. gibati. 18 Gl. op. 17, I, str. 128, 145 itd. Še Vodnik ima v svojem rokopisnem slovarju, s.v. mutmassen, erraten le vganooâti in vgâniti. sovni) obliki . G lag . uganiti -nem dov. < *ugadnqti -nq -nešb se je na - slonil n a g lasovno in besedo tvorno p o d o b n i ugeniti -ganem dov. ' o d m a k - ni t i , odr in i t i ' < *ugbbnqti -nq -nešb, k i v s e b u j e ide. ko ren *gheubli- ' k r iv i t i , p r e m i k a t i ' . O b l i k o v n i raz loček m e d t e m a sin. g lagoloma je bi l v k o r e n s k e m samoglasn iku v nedo ločn iku (in m o r d a v r az l i čnem nag las - n e m mes tu) , v e n d a r p a to ni b i la z ados tna ovi ra za n j u n sovpad . T a k o je t u d i v nedov. *ugybati l ahko n a s t a l nov p o m e n 'ug iba t i ' šele p o p r e - k r i t j u obeh dov. glagolov. Y sin. s r ečamo tud i glag. ugoniti -im dov. ' ugan i t i , zadet i , p r e r o k o v a t i , določi t i ' (Človek uganja, bog ugoni), k i ga je e t imološka l i t e ra tu ra 1 9 r e k o n s t r u i r a l a ko t *ugodnoti;20 t a r e k o n s t r u k c i j a p a ne zdrž i k r i t i ke , k e r bi n u j n o mora l i imet i s e d a n j i š k e obl ike *ugonem -neš, ko t je p r a v i l n o ugotovi l že P l e t e r šn ik . Zato se n a m zdi u s t r ezne j še izhodišče glag. *ugo- niti -jo -išb dov., k a t e r e g a obs to j v vzhs ln . n a r e č j i h pos redno p o t r j u j e j o t u d i i z p e l j a n k e ugonitva, ugonitba, ugoniika. Z a r a d i s t r u k t u r e ga je p r i - m e r n o š te t i za v idsk i p a r k n e k e m u nedov. *goniti -jo -išb, k i je mora l imet i p o m e n 'ug iba t i ' . Zelo mogoče je, d a je sin. uganjati -am nedov . ' ug iba t i , določat i , skleni t i ' , k i ga o m e n j a j o Janežič , S lomšek, C a f , v bi- s tvu d r u g o t n i n e d o v r š n i k (s p o n a v l j a l n i m pomenom) p r a v k t emu ugo- niti -im dov., s a j p r a v ta danes n a j p o g o s t e j š i besedotvorn i t ip v idskega n a s p r o t j a p r a v i l o m a n a s t o p a le v p r e d p o n s k i h ob l ikah . M e d t e m p a d r u - gotni nedov . glag. uganjeoati -jujem l a h k o i z p e l j u j e m o t u d i iz glag. uganiti -nem dov. Seveda to ne pomeni , da v sin. n i mogoče n a j t i os tankov , tvor jen i l i n a pod lag i glag. *-godnoti -nq -nešb. T a k o n p r . sin. na reč . glag. odgoniti -nem dov. ' ugan i t i , zade t i ' d r u g a č e s k o r a j ne moremo po jasn i t i , ima p a p o p o l n o v z p o r e d n i c o v r. otgonut' -neš'. Preseneča nas p i sanos t obl ik, k i so j ih o h r a n i l a sin. n a r e č j a , m e d t e m ko so v d r u g i h s lovansk ih jez ik ih i z p r i č a n e le posamezne . T a k o n p r . C a f in Š t r e k c l j p r i n a š a t a t ud i glag. ugônjati -am dov. ' ugani t i , zade t i ' z d r u - go tn im n e d o v . - p o n a v l j a l n i m glag. ugonjaoati -am. Ke r je dov., ga n i k a - ko r ne moremo štet i za v idsk i p a r k dov. ugoniti — t emu bi na sp ro tova l t u d i korensk i voka l i zem — temveč k n e k e m u nedov. glag. *gonjati -ajq. P l e t e r š n i k o m e n j a še sam. odgonetka in odgonetljaj poleg glag. gonetati -am nedov. 'ug iba t i ' , k j e r p a v i r i kaže jo , d a gre za sh. vp l iv . Če povzamemo, v id imo, da iz sin. besednega g rud iva l ahko r e k o n s t r u - i r amo n a s l e d n j e izhodiščne ob l ike : 19 Gl. on. 14. 20 Ta glagol je v enakem pomenu znan iz sevcrnoslovanskih jezikov. 1. *-gadnoti in *-godnqti, oba dov., in s icer ko t o s t anka , ne p a kot p r o d u k t i v n i p r v i n i ; s p r e d p o n o u- in od--, 2. * ganati -ajo nedov. ; p o v e z a n še s p r e d p o n o u-; 3. * goniti -jq nedov. ; o h r a n j e n le v zvezi s p r e d p o n o u- ; ne povsem n e d v o m n o je izhodišče vzhslov. zgônka ' u g a n k a ' ; l a h k o b i b i la i z p e l j a n a t u d i iz glag. *sbgoniti, k i je v k a j k . i z p r i č a n ko t zgoniti; 4. *gonjati -ajo nedov. , o h r a n j e n le v zvezi s p r e d p o n o u - ; 5. *gonati -ajo nedov. , o h r a n j e n le s p r e d p o n o u- ; 6. *gonetati -ajo nedov. , s p r e d p o n o od- ali brez n j e . S r b o h r v a š k o gradivo 2 1 k a ž e m a n j š o obl ikovno razč len jenos t , s a j iz n j e g a l ahko r e k o n s t r u i r a m o le š t i r i besedo tvorne t ipe , p r i čemer ima če t r t i t i p dve razl ič ici . Glag . ganati j e p r v i č i z p r i č a n že s redi 15. stol. v P o l j a n a h v D a l m a c i j i (ganat i na planide), k a s n e j e p a še večk ra t . T a k o ga v p o m e n u ' p ropone re ' s k u p a j z g lago ln ikom gananije n a v a j a S tu l ič v svojem s lova r ju , z opombo, da je besedi dobi l v g lagolskem mol i t ven iku ; s l edn jo ima še nek i p isec iz 16. stol., k a t e r e g a jez ik je p o m e š a n s ce rkve- nos lovansk im (Prva zapoved opoveda, zabranjuje i osudjuje ... čaro- deanja, baliorja, gananja).22 Iz 16. stol. s ta z n a n a še im. mn . ganafci, k i k a ž e n a im. edn . *ganavbcb,23 in sam. ganka ' u g a n k a ' (Reči ču da s' dobil gusle i glas mani i da s' ganku upril, Da ganku ovu istumači i žagana — oboje Zoranič) . D a n e s je glag. ganati -am nedov . v p o m e n u ' reševa t i u g a n - ko, ug iba t i ' z n a n iz Vodic, p r a v t ako t u d i sam. ganač ' u g a n k a r , vedež ' in ganka ' u g a n k a ' ; v Is t r i p a ganka p o m e n i t u d i ' C h r y s a n t h e m u m leucan- t l iemum' 2 4 in sam. gankarica 'dekl ico, k i ž reba ' ( D j e c a izaberu jednu koja ždrijeba /gankaricu/, a drugu penicu, da pazi da gankarica broječ ne bi prevarila). Poleg teh pomenov , i zpe l j iv ih iz ' ug iba t i ' ali ' p r e rokova t i ' , j e v čak . na reč ju 2 5 živ že glag. ganût nedov. v p o m e n u 'govori t i ' p o z n a ga že P a r č i c v 19. stol. — in iz n j e g a i z p e l j a n i sam. ganka ' p r i p o v e d k a , a n e k - do t a ' (Vodice) s p o m a n j š e v a l n i c o gančica ' zgodba , p r a v l j i c a ' (Hvar) . Jasno je tore j , d a ta glagol i z p r i č u j e d v a t e m e l j n a p o m e n a , t j . ' ug iba t i ' , ' p r e r o k o v a t i ' in 'govori t i ' . 21 Opiram se predvsem na Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika JAZU, passim, in P. Skoka, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I, 1971, str. 550; deli sta trenutno najpopolnejši zbirki sodobnega in zgodovinsko izpri- čanega sh. besednega gradiva. 22 Očitno se vsi trije izrazi nanašajo na črno magijo. 23 P. Skok, op. cit., ga obravnava kot poimenovanje vršilca dejanja na -anac. 24 Zelo pogosto se uporablja v zvezi s pridevnikom: bijela ganka. Ta rastlina n a j bi dobila ime po tem, ker so jo uporabljali pri prerokovanju oziroma ugi- banju o ljubezni. 25 Našteti so naslednji kra j i : Opatija, Garica, Cres, Brzac na Krku, Vrbnik, Dobrinj, Dubašnica, Selca itd. S s ta l i šča sodobne sli. j ez ikovne zaves t i gre v sekako r za h o m o n i m n e pomene , z r a z v o j n e g a s ta l i šča p a bi j u v e r j e t n o l a h k o poveza l i v po - mensko »verigo«, k i n a j bi k a z a l a n j u n o m e d s e b o j n o gene t ično r a z m e r j e . P o m e n 'govori t i ' bi se teore t ično l ahko razv i l iz p o m e n a 'ug iba t i ' , če bi bi lo ' u g i b a n j e ' p o j m o v a n o ko t i z raz i t a u m s k a de javnos t , t j . ko t 'misl i t i , v mis l ih i ska t i reš i tev ' ; nas t a l bi po p r e h o d u glagolov m i š l j e n j a med gla- gole g o v o r j e n j a , kot ga p o z n a m o iz sin. meniti 'misl i t i , v misl ih imet i ' (nedov.) : meniti ' reči ' (dov.), soditi i p d . P r i t a k e m p r e h o d u se n a v a d n o s p r e m e n i glagolski v id . R a z č l e m b a kaže , da glag. ganati ni n ikol i razv i l pomenov , k i bi k a z a l i n a a b s t r a k t n o r a z m i š l j a n j e , za to se mi t a k a r az - v o j n a možnost ne zdi v e r j e t n a . Ke r n a s p r o t n a po t , t j . od glagolov govor- j e n j a do glagolov m i š l j e n j a , ni mogoča, m o r a m o izločit i t ud i to. Še n a j l a ž e p a bi se p o m e n 'govori t i ' r azv i l p r e k ' p r e rokova t i ' , s a j je a k t g o v o r j e n j a ses tav ina p o j m a ' p r e rokova t i ' , oz i roma g re za govorno n a p o v e d o v a n j e p r i h o d n j i h dogodkov (p rek k a k e g a m e d i j a ) . Teže je p o j a s n i t i medsebo jno r a z m e r j e pomenov ' ug iba t i ' in ' p r e roko - vat i ' , t j . , a l i sta se r azv i l a d r u g iz d r u g e g a (mogoči s ta obe smeri) ali p a s ta le sopomena k a k e v e č p o m e n s k e besede. Ke r so vse n a š t e t e besede vezane le na p o m e n s k i k rog 'ug iba t i ' , p r e d - vsem kot ' i s k a t i reš i tev (uganke) ' , n a s nekol iko p re seneča p r i Belo- stencu2 9 i z p r i č a n i sam. ganka ' n e j a sno / t ežko v p r a š a n j e , k i ga je težko reši t i , p r o b l e m ' oz i roma ' t isto, k a r je pos tav l j eno ' , posebno ke r sh. p r a v i - loma loči med ' p o s t a v l j a n j e m u g a n k e ' in ' r e š i tv i jo u g a n k e ' s tem da do- d a j a p r e d p o n o za- ali od-, m e d t e m ko sin. oba p o j m a iz raža z ' reš i tev uganke ' , gl. uganka. To p o m e n s k o dvo jnos t z l a h k a po ja sn imo , če sam. ganka (iz *gati7>ka) o b r a v n a v a m o kot p r v o t n o ime d e j a n j a glag. ganati, t j . kot ' ug iban j e ' , k i je n a t o p reš lo v ime u d e j a n j e n e g a , m o r d a celo ime orodja . 2 7 S k r a t k a , to p o m e n s k o n a s p r o t j e je l ahko p r a v i l n o nas ta lo le z n o t r a j s amos ta ln ika , k a s n e j e p a se je p renes lo tud i na glagolske obl ike ; sčasoma se je m o r d a izobl ikovala zavest , d a v s a k a teh besed l ahko z d r u - ž u j e oba p o m e n a . Glag . ganati j e i z p r i č a n p r e d v s e m s p r e d p o n a m a zfl- in u-: zaganati -am ' ugani t i ' 2 8 ( V i d i t ču, ki vaju hitrijega uma hude, da ganku ovu istu- 20 J. Belostencc, Gazophylacium seu latino-illyricorum onomatum aerarium II, str. 100. 27 Slownik praslowianski I, 1973, str. 94: enako razlaga tudi severnoslovanski samost. gudka (iz *gadhka), bajka (iz *bnjbka). Primerjamo lahko še str. gada- nije (gl. Srezncvskij, Mat. I, 1893) in stč. hadanie »argumenta« iz 14. stol. (Ge- bauer, Slstč. L, 1903). Gl. še Vaillant, GC IV, 1974, str. 352 d. 28 Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika JAZU, XXI, 1973—74, str. 847: na- pačno pojasnjuje ta glagol kot nedovršen. mači i žagana, Zoranič) , zagananje ' p r e r o k o v a n j e po p t i č j e m le tu ali p e t j u ' (Belostenec), zaganka ' u g a n k a ' (Belostenec), žagana ' sk r ivnos tno v p r a š a n j e ' in p r i Šu leku 'p rob lem' ; 2 9 gotovo je s t a re j š i p o m e n ' u g a n k a ' , t j . p o i m e n o v a n j e za s lovstveno zvrs t , ko t p a p o m e n ' p rob lem, n p r . m a t e - ma t i čn i , f i lozofsk i ipd . ' ; opozor im n a j spe t n a p o m e n s k o dvo jnos t z n o t r a j t ega p r e d p o n s k e g a t i pa , t j . n a ' ugan i t i ; p r e r o k o v a t i ' in ' pos tav i t i v p r a - š a n j e / u g a n k o ' ; mogoče je tud i , da je sam. žagana n a p r a v i l Šu lek sam, ke r je sam. zaganka r a z u m e l kot p o m a n j š e v a l n i c o ; g lagoln ik uganànje 'ugi- b a n j e , d o m n e v a n j e , p r e r o k o v a n j e ' (Belostenec)30 k a ž e n a glag. *uganati, k i se obl ikovno povsem u j e m a s sin. na reč . uganati. D r u g i glagolski t i p v sh. (nareč j ih) n i nepos r edno i zp r i čan , l ahko p a ga zanes l j ivo r e k o n s t r u i r a m o iz oblik, se s t av l j en ih s p r e d p o n o . K a j k . zgoniti -im. dov. ' p roreč i ' (Belostenec, Vitezovič) je n p r . oči tno na s t a l na pod lag i nedov. glag. * goniti, s e s t av l j enega s p r e d p o n o *sb(n)-\ iz n j e g a je i z p e l j a n še sam. zgonitelj ' vedeževalec ' (Belostenec), zgonjenje 'vedeže- v a n j e , u g i b a n j e ' (Vitezovič, Jambreš ič ) . N jegov d rugo tn i n e d o v r š n i k je zganjati -am ' vedeževat i , p r e rokova t i ' , zganjanje, zganjavac ' p r e r o k o v a - lec, vedeževalec ' . T a n e k d a n j i nedov. glag. *goni t i ima l ahko t u d i p r e d - p o n o za-: zagoniti -im dov. ' p ro reč i ' (Habdel ič , Vitezovič) , zagonit ' sk r iv- nos ten (Vuk); ugančen , t j . t ak , ki je v zvezi z u g a n k o (Ivekovič) ' , zagonka ' z agone tka , odgone t an j e ' (Vitezovič, Jambreš ič ) ; 3 1 n j egov d rugo tn i nedov. j e zaganjati -am ' ug iba t i , p r e r o k o v a t i ' (Belostenec), zaganjanje, žaganjka ' en igma ' (Vitezovič). Z d r u g i m i p r e d p o n a m i je malo p r i m e r o v , n p r . z u- le uganjam ' d o m n e v a m , ug ibam ' , uganjavec (Belostenec)3 2 in z iz- (ver- j e tno iz *jbz-) glag. izganjam ' s lu t im, p r e roku jem ' . 3 3 Zan imivo je, da ta t i p tvor i s sin. ob l ikami s t r n j e n area l , m e d t e m ko na d r u g i h del ih sh. jezi- kovnega ozeml ja n i i zp r i čan . T r e t j i glagolski t i p je spe t s amo k a j k a v s k i . Iz Belos tenca je z n a n glag. zganiti -im dov. 'p roreč i ' , n a pod lag i k a t e r e g a l ahko r e k o n s t r u i r a m o nedov . glag. * ganiti -jo. Tu ni mogoče z a n i k a t i možnost i , da gre za tvorbo iz sam. ga na, ki p a b i se p o m e n s k o mora l u j e m a t i z glagolom. Č e t r t i glagolski t ip ima koren *gon- p o d a l j š a n s p r i p o n a m a -etati ali -otati, p o m e n s k o p a se ne loči od p r e j š n j i h t reh . Že iz 16. stol. s ta z n a n a glag. gonetati -amj-cem nedov. ( sedan j ik je b i l *gonetajq ali *gonetjq) 29 Omenja ga v slovarju znanstvenega izrazja, cit. po Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika JAZU, s. v. ™ Gl. op. 26, 11, str. 563. 31 Gre za enako vlogo pripone -ъка in za enako razvojno pot kot pri samost. ganka. 32 Gl. op. 26. Prim, še sin. glag. ugoniti-im (lov., iz kakršnega je moral biti izpeljan tudi omenjeni kajk. glagol. 38 Gl. op. 26, str. 148. in iz n j e g a i z p e l j a n i dov. gonénuti, gonenem (iz *gonetnoti -nq), in sicer s p r e c e j š n j e g a de la sh. j ez ikovnega ozeml ja , n a s t a l a p a s ta v e r j e t n o n a ( južnem) š t o k a v s k e m ozeml ju , če sodimo p o n e k a t e r i h p o d a n i h l o k a c i j a h (Risan, D u b r o v n i k , Č r n a gora) al i p o i z samos ta ln i škem glagolu gunetkht - a m nedov. ' z a s t a v l j a t i u g a n k e ; k l e p e t a t i , čenča t i ' (Kosovo). Poleg t ega so z n a n e še izglagolske i z p e l j a n k e : gonet ' p r e r o k o v a n j e po zvezdah ' (Ka- v a n j i n , 18. stol.), goneta (Vuk, R i san ) /gone /oa (Dubrovn ik , 18. stol.)/go- netka ( D u b r o v n i k , 16. stol.) ' u g a n k a ' . O b l i k o v n o ni ne spo ren le sam. goneta-, Skok 3 4 ga p o j a s n j u j e z v p l i v o m sam. planeta, n a j v e r j e t n e j e p a gre za d r u g o t n o tvorbo, m o r d a p o sam. gonetka. Izg lagolski p a so še sam. gonétalac (Vuk, Č r n a gora) (iz *gonetalbcb) t e r p r i d . gonetan in gonetav. Glag . gonetati j e ses tav l jen p r e d v s e m s p r e d p o n a m a za- in od-, k i tvor i t a p o m e n s k o n a s p r o t j e ; zagonétati -am!-čem nedov. ' po s t av l j a t i u g a n k o ' in z a g o n e n u t i -nem dov., pov r . zagone ta t i se ' k a d a r si p o s t a v l j a j o u g a n k e in j i h r e šu j e jo ' , iz tega še v p i smens tvu p r e c e j r a z š i r j e n i sam. zagonetka ' u g a n k a , skr ivnost ' , zagonetua zagonetaljka (Lika), zagonetan ' n e r a z u m l j i v , ne j a sen , č u d e n ' ; odgonetati -am/-čem ' r eševa t i (pos tavl jeno) uganko ' , odgonenuti -nem dov., odgonetka, odgonetljaj. To p o m e n s k o na - s p r o t j e je zelo l epo v idno iz p r i m e r a Ja ču Dam zagonenuti zagonetku, pa ako mi je odgonenete, daču vam trideset košulja (Danič ič) , p r i p r e j o b r a v n a v a n i h t r eh g lagolskih t i p ih p a pogos to t u d i obl ike s p r e d p o n o za- p o m e n i j o ' reš i t i u g a n k o , u g a n i t i ' in iz tega 'p roreč i ' . O č i t n o gre za d v a r az l i čna p o m e n a p r e d p o n e za-, ki v e r j e t n o n i s ta e n a k o s ta ra . Mogoče je m l a j š i t isti , ki s toj i v ostrem n a s p r o t j u z od-, s t a re j š i p a tisti , ki s k u p a j z glagolom d a j e p o m e n 'ugani t i , n a j t i reš i tev ' . E n a k o p o m e n s k o v rednos t ima p r e d p o n a za- t u d i v sh. k a j k . zagoda/zagodna 'uganka', r. zagodka 'uganka*. P r v o t n e j š i (konkre tn i ) p o m e n p r e d p o n e za- je gotovo zelo težko r ekons t ru i r a t i . Morda ni p r e v e č p r e d r z n o p r i t egn i t i sin. na reč . zapovedati ' dopoveda t i ' , zaiti 'doit i ' , zapoldne 'dopoldne ' , 3 5 k j e r p r e d p o n a za- po- meni isto ko t v k n j i ž n e m jez iku n a v a d n e j š a p r e d p o n a do-, in ji p r i p i s a t i p o d o b n o p o m e n s k o n a s p r o t j e , ko t ga v s lovanskih jezikil i k a ž e tud i p r e d - p o n a и-, t j p o m e n a 'p r i , do ' (v t em p o m e n u je t ud i prej l log) in ' s t r an , od, raz ' . P r v e g a izmed n j i j u n a j b i ohran i l i sin. n a r ečn i p r imer i , d r u g e g a p a o m e n j e n i p r i m e r i s p o m e n o m 'uganiti*. D r u g a č n o n a r e č n o razš i r j enos t , omejeno n a severna in z a h o d n a sh. n a r e č j a , k a ž e p o d a l j š a v a s p r i p o n o -otati: glag. gono/af£.(Belostenec, S tu - lič), gonotka ' u g a n k a ' , gonotnik 'ki ug iba ' , p r i d . gonotan. 34 P. Skok, gl. op. 21. 35 F. Bezlaj, O imenih Snebrje, Sostro in drugo, JiS XXI/8, 1976—77, str. 225. Za sh. l a h k o r e k o n s t r u i r a m o n a s l e d n j e izhodiščne obl ike: 3 5 3 1. * ganati -ajo nedov. ; p r o d u k t i v n e j š i je bi l v čak . k o t v k a j k . , in ver - j e t n o n i bi l š t okavsk i ; 2. * goniti -jo nedov. ; z n a n p r e d v s e m v k a j k . ; 3. * ganiti -jo nedov. ; z n a n iz k a j k . ; 4. a) *gonetati -ajq/-jq nedov. ; z n a n p r e d v s e m v juž i D a l m a c i j i , Č r n i gori, n a K o s m e t u ; b) '"gonotati -ajo/-jo nedov . ; o h r a n j e n p r e d v s e m severno od a rea la , k j e r je bi l živ glag. *gonetati. N e k a j sledov te besedne d ruž ine n a j d e m o t u d i na b o l g a r s k e m jez ikovnem ozeml ju (za m a k . n i m a m poz i t i vn ih p o d a t k o v ) . Iz b l iž ine ju - gos lovanske d r ž a v n e meje , t j iz Тъгпа , C e r o v a in K j u s t e n d i l a , sta i zp r i ča - n a sam. ganètka ' u g a n k a ' in gonètka ' p rav l j ica ' . 3 6 T u d i t u gre oči tno za i z p e l j a v o s p r i p o n o -bka iz n e k i h v big. n e i z p r i č a n i h glagolov *ganetati in *gonetati, k a t e r i h d r u g i b i imel vzpo redn ico v sh. gonetati. Z a r a d i zem- l j ep i sne lege k r a j e v , k j e r je beseda i zp r i čana , smemo sk lepa t i , da gre v b is tvu za s t r n j e n a r ea l besedo tvorne možnost i , k i se p a č ne u j e m a z da - n a š n j i m i j ez ikovn imi m e j a m i . N a s p r o t n o p a sam. ganètka t a k e v z p o r e d - nice n i m a n i k j e r , v e n d a r p a s t r u k t u r n o , t j . z a r a d i p r i p o n e -et-, ni osam- l j en in jo smemo k l j u b t e m u uvrs t i t i v isti a rea l . R a z m e r j e med pome- n o m a ' u g a n k a ' : ' p r a v l j i c a ' j e enako onemu, k i ga i z p r i č u j e sh. sam. ganka ' u g a n k a ; b a j k a ' , mogoče p a je bilo t u d i v sam. gonetka, če sodimo po kosovskem glag. gunetkM, k i je iz n j e g a i z p e l j a n . T a d v a samos ta ln ika , t j . gonetka in ganètka, p o j a s n j u j e big. e t imo- loški slovar3 7 iz osnove *god-n- in *gad-n- oz i roma iz glagolov *-godnoti in *gadnoti in j u p r i m e r j a z r . nareč . ugonût' dov. ' ugan i t i / r e š i t i uganko ' , sh. goneta in sin. ganati. P r i tem o s t a j a t u d i za glag. ganati le še Va i l l an - tova razlaga. 3 8 K e r je g lasovno povsem mogoča, bi bi lo t r eba dokaza t i p r edvsem, da se je izgubi la zaves t o e t imološki in p o m e n s k i zvezi m e d glagoloma *-gadnoti/*-godnqti in i zhod i ščn ima glagoloma gadati in go- diti i p d . te r d a je bil to l ahko vz rok za n a s t a n e k novega, d rugo tnega glag. ganati. D o k a z a t i bi bi lo t ud i t reba , da se je ta glagol d e p r e f i g i r a l , 35a Petega glagolskega tipa, ki ga omenja le Miklošič (gl. op. 4) opirajoč se na Habdeliča, t j . glag. *gonati -ајџ, izpričanega kot kajk. zagonati 'postaviti uganko', v članku nisem upoštevala. 30 V. Georgiev, I. G^ i .bov , J. Zaimov, S. llčcv, B-blgarski etimologičen reč- nik I, 1971, str. 229. 3 ' Gl. op. 36. 38 A. Vaillant, GC IV, 1974, str. 197: *et oïl peut admettre que sur *gançti a été refait ganati«. s a j s ta se *-gadnQti/*-godnqti več inoma u p o r a b l j a s p r edponami , 3 9 p r e d - vsem p a bi mora l i d o k a z a t i obs to j t a k e g a besedo tvornega t i p a p r i t e m korenu v sli. in big. ; ko l ikor sem l ahko ugotovi la , so ga pozna l a (morda ne vsa) sin. n r e č j a (gl. sin. na reč . uganiti -nem in odgoniti -nem), že sh. p a ne kaže nobene sledi. Nobenega raz loga p a ni, da bi domneva l i p r e - hod glag. d r u g e glagolske v rs te v čet r to . Iz p o v e d a n e g a sledi, da za big. l a h k o p o p o l n o m a zanes l j ivo rekon- s t r u i r a m o le: 1. *ganetati -ajo nedov. , 2. * gonetati -ajo nedov. Iz c e r k v e n o s l o v a n s k i h s p o m e n k o v p o z n a m o le g lagoln ik gananie ' ug iban j e , vedeževan j e , u g a n k a ' , in sicer v t r eh s p o m e n i k i h ; to kaže , da je mora l o b s t a j a t i t u d i glag. *ganati nedov.4 0 N a j p o m e m b n e j š a je to re j ugotovi tev , da so o m e n j a n i glagoli ali n j i - hove t v o r j e n k e nekoč mora l i bi t i znan i p r i vseh j u ž n i h S lovanih , č e p r a v oči tno niso imel i povsod e n a k e g a p o l o ž a j a v be sednopomensk ih ses tavih . N a s k r a j n j e m j u g u in v z h o d u južnos lovanskega j ez ikovnega p ros to ra j i h n a d o m e š č a / i z p o d r i v a besedna d r u ž i n a z deb lom gata-ti. S t a r o r u š č i n a 4 1 p o z n a g lagoln ik gananie ' u g a n k a ' in glagola ga- nanstvovati/ganatstvovati 'govori t i z d r u g i m i besedami ; p re rokova t i ' . P r v a beseda je zanes l j ivo na s t a l a na pod lag i glag. ganati, g lagola p a m o r d a po de ležn iku na -n ali -t; k e r s ta i z p r i č a n a p r e d v s e m v ce rkven ih besedi l ih , se ne zdi i zk l jučeno , d a g re za s lavonizme. V e n d a r p a nas n a - rečno besedno gradivo 4 2 p r e p r i č u j e v av toh tonos t i t e besede v rušč in i . O b s t a j a j o n a m r e č glag. ganat' (čto) ' domneva t i , ug iba t i , p r e rokova t i ' in v e n a k e m p o m e n u t u d i glagola gonat' in gonit'. Po p o d a n i h p r i m e r i h je jasno, da se l a h k o u p o r a b l j a j o tud i kot b r e z p r e d p o n s k i glagoli ( p r imer On po sebe gonit ' sk lepa , sodi ' k a ž e na nedov. * gonit', g lagolnik gonânie ' u g a n k a , u g i b a n j e , v e d e ž e v a n j e ' p a n a glag. *gonàt'). C lag . *ganat' l ahko r e k o n s t r u i r a m o iz p r e f i g i r a n e g a proganât', i z p r i č a n e g a v s t avku Proga- nali vsju noc. D r u g i p r imer i , k i j ih D a l j p o d a j a v is tem geselskem č l anku , obl ikoslovno in besedotvorno ne u s t r eza jo geselskim besedam, k a r d o k a z u j e , k a k o z a p l e t e n a oz i roma n e r a z j a s n j e n a so ostala t a r a z m e r j a :!U Med redke izjeme štejemo stč. liodnûti 'sagen, gestehen', ki ga omenja J .Gebauer, Slovnik starocesky I, 1903, str. 447, in se je razvil iz-* god-nç-ti. 40 Slovni'k jazyku staroslovënskcho, zv. 8, 1964, str. 391. 41 Slovar' russkogo jazyka, zv. 4, 1977, str. 10. — M. Vasmer, Etimologičeskij slovar' russkogo jazyka 1, 1964, str. 591: omenja še str. in cslov. glag. ganati, ki ga prej citirani slovar nima. 42 V. Dal', Tolkovyj slovar' živogo velikorusskogo jazyku I, 1903, str. 922. p r i t e j s k u p i n i besed. T a k o n p r . deležn. na l- dogonulsja (Dogonulsja, čto li? ' ugan i l je') l ahko p r i p a d a le glag. dogonut', v e r j e t n o < *dogodnqti, t o r e j iz k o r e n a *god-, sicer b i mora lo b i t i *dogonilsja ali *dogonalsja; 1. os. edn. p r ih . zaganu (Zaganu zagadku: perekinu za grjadku...) le iz *zaganut', v e r j e t n o < *zagadnoti, t o r e j iz k o r e n a *gad-, sicer bi p r i č a k o - koval i * žagana ju;43 2. os. raz ganeš (Ne raz ganeš' 'ne boš ugani l /zade l ' ) iz *razganut', v e r j e t n o < *razgadnoti, t o r e j k o r e n a *gad-, sicer b i p r i č a - kova l i *razganaes ;u ve le ln ik oigani le iz otganut', v e r j e t n o < '"otgadnoti, t o r e j spe t iz k o r e n a *gad-, s icer bi p r i č a k o v a l i "otganaj. Če smo v teh p r i m e r i h l ahko r ekons t ru i r a l i oz i roma r azme j i l i r az l i čne besedo tvorne t ipe , p a v p r i m e r i h , ko s ta ve le ln ika pogoni (Pogoni ešče 'pomisl i , raz- misli ') in otgoni »ugani« izhodišča ne moremo n e d v o u m n o določiti , s a j gre l a h k o za izhodiščni *pogodnoti/otgodnqti ali p a za *pogoniti/*otgo- niti.K Poleg že p o d a n i h oblik, k i n e s p o r n o v s e b u j e j o k o r e n a *gad- in "god-, p a se med D a l j e v i m g r a d i v o m n a j d e j o še sledovi za *zagodnqii (Zagonu zagodku: perekinu...) ' pos tav i t i / zas tav i t i (za reševanje) ' , 4 6 "ugodnoii (Ne ugones, gde utoneš')," *otgodnoti (otgonut'),48 t j . s ko renom *god- V osnovi, *dogadnoti (doganut' ' ugan i t i ' in povr . glag. doganut'sja ' spom- ni t i se')40 te r *ugadnoti (Ne uganeš, gde upadneš', gde vstaneš'),60 k i s ta i z p e l j a n a iz k o r e n a *gad-. Iz p r i k a z a n e g a je očitno, da s ta glagola veči- n o m a ses t av l j ena s p r e d p o n a m i (do-, ot-, u-, za-). Seveda ni nobenega raz- loga, da bi j ih vse raz laga l i iz is tega korena , t j . bodisi iz *god- bodisi iz *gad-, s pomoč jo k a k e g a fone t i čnega p o j a v a , s a j so besede t u d i severno- ruske , t a m p a se -a- in -o- m e d seboj loči ta v p r e d n a g l a s n e i n položaju . 5 1 Vsekakor m o r a m o to r e j p r i z n a t i obs to j dveh obl ikovnih s k u p i n : na eni s t r an i glagolov *-godnoti in '"-gadnqii, t j . glagolov s k o r e n s k i m *god- in *gad-, n a d rug i s t r an i p a glagolov *gonati, * goniti, * ganati,62 k i smo j ih 43 Gl. op. 42, III, 1907, str. 1493, s.v. razganut'. 44 Gl. op. 43: Dal' omenja dva pomena glag. razganut', t j . 'rešiti (kaj), uga- niti' in 'postaviti za ugibanje'. Ali gre za podobno antonimično dvopomenskost predpone *orz-, kot jo poznamo žc iz predpone za-? 45 Gl. op. 42, str. 1115: omenja glag. ot gonit' s.v. dogadat'. 40 Gl. op. 42, str. 1413. " Gl. op. 42, IV, 1909, str. 932. 48 Gl. op. 42, II, 1905, str. 1864 s. v. otgadat'. 49 Gl. op. 45. 50 Gl. op. 47. 61 K. F. Zaxarova, V. G. Orlova, Dialektnoe členenie russkogo jazyka, 1970, str. 74. 62 R. glag. garnit' in sh.-čak. garnit pričata o prvotno naglašenem veznem sa- moglasniku * ganati. Enako nuglasno mesto kaže tudi sin. glag. uganâii dov. Zelo verjetno je, da jc čak. naglas ganati in sin. ganati drugoten. r ekons t ru i r a l i t u d i p r i j u ž n i h S lovanih , s a j n i nobenega o t ip l j ivega raz- loga, z a k a j bi mora l i i z h a j a t i iz k o r e n a z o d p a d l i m k o n č n i m soglasnikom. Za u k r a j i n š č i n o in b e l o r u š č i n o t r e n u t n o n i m a m us t rez - n ih p o d a t k o v , povsem mogoče p a je, d a se bodo n e k a t e r e teh obl ik na š l e t u d i d rugod p r i v z h o d n i h S lovanih . Za vzhodnos lovansko jez ikovno ozem- l j e l ahko rečemo, da ta be sedna s k u p i n a n i p r o d u k t i v n a , t a k o ko t n i v big. in m a k . Iz dos le j ugo tov l j ene r az š i r j enos t i p a l ahko t rd imo, d a gre zanes l j ivo za besede, k i so nas t a l e in živele že p r e d razse l i tv i jo Slovanov. Sledi o b r a v n a v a n i h glagolov n a j d e m o t u d i p r i z a h o d n i h S lovanih , k a r d o d a t n o p o t r j u j e tezo o n j i h o v e m n a s t a n k u (gre za n a s t a n e k b e s e d n e in p o m e n s k e skup ine ) p r e d razse l i tv i jo Slovanov. T a k o g o r n j e - l u ž i š k o s r b s k i glag. zhonič -nju -niš dov. ' zvedet i , skusi t i ' 5 3 i n d lužs rb . zgoniš/nazgoniš/muzgonjomaš dov. ' isto', g lagoln ik nazgonjenje/ zgonjenje (po zgonjenju ' e r fahrungsgemäss ' ) . 5 5 T u d i t u m o r a m o rekon- s t ru i r a t i *sb-goniti -jo -nišb dov. k p r v o t n o nedov. * goniti - jo -išb ; p o m e n bi se l ahko razvi l iz ' ugan i t i ' . N i m a m sicer dokazov, t j . zgodovinsk ih po- da tkov , da so te besede v tem al i p o d o b n e m p o m e n u s tare , mis l im pa , da si t ako domnevo l ahko dovol imo n a pod lag i južno- in vzl iodnoslovan- skega besednega g rad iva . P o v z e m i m o r e k o n s t r u i r a n e obl ike iz s lovanskih jez ikov, ko l ikor j ih je t r e n u t n o mogoče zanes l j ivo ugotovi t i iz dosegl j ivega besednega g r a d i v a : 1. sin. d o k a z u j e obs to j glagolov *-gadnqti/*-godnoti : * ganati/* go- nati/* gonjati/* goniti, m o r d a še * ganiti; 2. sh. d o k a z u j e obs to j glagolov * ganati/* goniti/* ganiti/* gonetati/* go- notati; 3. big. d o k a z u j e obs to j glagolov *gonetati/*ganetati; 4. r. d o k a z u j e obs to j glagolov *ganati/*goniti/*gonati : *-gadnoti/ *godnoti; 5. lužsrb . d o k a z u j e obs to j glag. *goniti. N a j p r i p o m n i m , da so vse te obl ike glagolov mora le bit i p r v o t n o ne- dovršne , m o r d a celo p o n a v l j a l n e . P o s t a v l j a se v p r a š a n j e o (et imološkem) korenu , ki n a j bi ga vseboval i razl ič ici *gon-/*gan~. Že na zače tku , ob p reg ledu e t imoloških r az l ag o b r a v n a v a n e besedne d ruž ine , smo videli , k a k o so p o j a s n j e v a l i glag. ganati -ajo nedov. , v e n d a r p a i m a m o ob t eh 53 P.Völker, Ilornjoserbsko- nemški slownik, 1970, str. 895. 54 B. Swjcla, Deutsch-niedersorbisclies Taschenwörterbuch, 1953, str. 94, s. v. erfahren. 55 Opiram se na izsledke svoje doktorske disertacije. r a z l a g a h pomis leke , k i smo j ih izrazi l i ob big. g r ad ivu . O b s t a j a še teore- t i čna možnost , d a je ta glagol i z p e l j a n iz nekega n e i z p r i č a n e g a sam. *gadna, k i n a j bi se razv i l v *gana. Č e b i bi l v zvezi z glag. gadati, b i mora l pomen i t i n e k a j p o d o b n e g a ko t 'misel, domislek' ,5 5 i z p e l j a n i glag. ganati p a bi mora l pomen i t i ' domiš l j a t i se, n a misel p r i h a j a t i ' . T a k po- m e n bi m u p r a v gotovo omogoči l r a z v o j v p o m e n 'ug iba t i ' , n a p r e j p a še v ' p r e rokova t i ' in 'govori t i ' , ko t je t u d i i z p r i č a n ponekod p r i j u ž n i h Slo- van ih . V e n d a r p a se glag. ganaii loči od glag. gadati t u d i po tem, da nikol i ne pomen i 'misli t i , r azmiš l j a t i ' , m e d t e m ko glag. gadati t a k po- mensk i r a z v o j pozna . To je n a v idez neodloči lno in zanemar l j i vo , a zdi se, da p o s t a n e zelo pomembno , če p r i t e g n e m o še n e k a t e r e p o m e n s k e p rv ine . T a k o ima ta n p r . sh. g lagola goneiati in gonotaii p r i p o n i -etati/-otati,5e ki se je p r v o t n o d o d a j a l a p r e d v s e m o n o m a t o p e j s k i m osnovam, d a j a l a p a je p o m e n in tenzivnost i . V e r j e t n o je m o r a l b i t i t u d i i z p r i č a n i *gan- ob- ču ten kot onoma tope j sk i , m e d t e m ko n i t i glag. gadati n i t i domnevn i sam. *gadna n i s ta bi la taka. 5 7 Zato t u d i ne more bit i n a k l j u č n o , da osnova gana- ni razv i la p o m e n a 'misli t i ' . K e r se t o r e j osnova gada- in sam. *gad- na v b is tveni pomensk i ses tavini ne u j e m a t a z osnovo gana-, j u m o r a m o p o p o l n o m a izločiti iz n a d a l j n j e ob ravnave . Še j a s n e j e pos tane , d a so j u povezoval i le z a r a d i n a k l j u č n e glasovne podobnos t i in p o d o b n e g a po - menskega r ezu l t a t a , ne p a n a pod lag i s t r u k t u r n e in f u n k c i j s k e enakos t i . T a misel se še okrep i , če p r i t e g n e m o tud i obl ike z *gon- in j ih p r i m e r - j a m o z glagolom *-godnqti, s a j bi se p r a v t a k o p o k a z a l i b i s tven i razločki . V e n d a r p a ni t r e b a i ska t i k a k e g a posebnega , dos le j v s lovanskih je- z ik ih ne i zp r i čanega korena , t emveč l a h k o i z h a j a m o iz ide. kor . *guhen- ' uda r i t i , uda r j a t i ' , 5 8 k i je v ide. j ez ik ih boga to i z p r i č a n : slov. gbnati, ženo, l i t . ginti, genu, sti . hanti ' uda r i , zadene , ubi je ' , av . jainii, a r m . ganem ' t epem, u d a r j a m ' i td . Z besedo tvornega s ta l i šča p a se p r a v p r i tem k o r e n u n a j d e j o v s lovan- skih jez ik ih , seveda v p o m e n u 'gnat i ' , n a s l e d n j e g lagolskc obl ike : *goniti -jo nedov. , *gonati -ajq nedov.,5 9 *gonjati -ajo nedov.,0 0 *ganaii -ajç ne- dov. S ledn j i glagol je znan le iz big. z ida r skega a rgo j a v p o m e n u 'nosim, 50 A. Vuillant, GC IV, 1974, str. 254 in Slownik praslowiaiiski I, 1974. str. 52: gre za pripono -tati-, samoglasnik pred njo se je prvotno ujemal z onim v korenu, npr. cslov. kokotati, r. lepetat' itd. 57 P. Skok, gl. op. 21; A. Vaillant, gl. op. 9, str. 256. 68 J .Pokorny, Indogermanisches etymologisches Wöreterbuch, 1959, str. 491 do 495. 58 Omenja ga P. Skok, op. cit., str. 575, skupa j s sam. gonavica »driska«. 00 Gl. op. 59: P. Skok omenja iz 18. stol. nedov. glag. gönjaii -am. Slovar' russkogo jazyka, zv. 4, 1977, s.v.: glag. gonjati (sja) šteje za sinonim glag. ganjati (sja). ženem ' in ko t pov r . glag. ganam si ' g rem, hodim' . 6 1 N e k a t e r e teh besedo- tvo rn ih možnost i p r i i s tem k o r e n u p o z n a t u d i l i tovščina,0 2 n p r . ganyti 'we iden , h ü t e n ' in ganiôti, k i je in tenz ivn i glagol h ginti ' t re iben , j agen ' . T e tvo rbe so v e r j e t n o s t a r e j še ko t glag. -ganjati, v idsk i p a r h glag. -goniti. D a n e s je težko r e k o n s t r u i r a t i vse m o r e b i t n e p o m e n s k e raz ločke med glagoli *goniti, *gonati in *gonjati, s a j t u d i niso mogli b i t i vel iki . Ze Va i l l an t je opozoril ,0 3 da gre p r i glag. *gonati za s t a r p o n a v l j a l n i g la- golski t ip , k i je v s lovansk ih j ez ik ih o h r a n j e n le v os tank ih , p o z n a p a ga t u d i le tšč ina . Težko je reči , ali j e bi la t a ob l ika sp lošnos lovanska , gotovo p a j e b i la že p r a s l o v a n s k a in celo ba l tos lovanska . Glag . *goniti je še danes iz raz i to n e d o v r š n o - p o n a v l j a l e n , nedoločen, n j e g o v a tvo rba p a n i v s lovansk ih j ez ik ih n ič i z j emnega . K a r z a d e v a glag. *gonjati, se n a g i b a m k m n e n j u , d a je t u d i p r a s l o v a n š č i n a p o z n a l a n e d o v r š n i glagolski t i p (morda z n e k a k i m in tenz ivn im p o m e n o m , t a k i m ko t v l i tovščini) , k i se те tvor i l s p r i p o n o -ja.M T a k o bi t ud i v r. g lag. gonj at', ki je i n d e t e r m i n i r a n i p a r h glag. g7>nati, mora l i v ide t i s ta r ino . O d v e č je p o u d a r j a t i , d a so se p r v o t n o u p o r a b l j a l i brez p r e d p o n , da niso nas ta l i po d rugo tn i dckon ipo- zici j i . Nag la s p a m o r a m o v vseh t r eh n a v e d e n i h p r i m e r i h r ekons t ru i r a t i na glagolski p r i p o n i , t j . n a -i-, -a-, - j a - . Glag . * ganati -ajo p a je bil m o r d a k a k in tenz iv k tem p o n a v l j a l n i m glagolom ali v s a j k enemu izmed n j i h . Ob l ikos lovna in besedo tvorna vzporednos t med glagoli *gon-J*gan- ' u d a - r i t i > gna t i ' in *gon-/*gan- ' ug iba t i , p r e r o k o v a t i ' j e to re j na d lan i . K a k š n a p a n a j bi b i la p o m e n s k a zveza med n j i m i ? K e r je glagolski koren * gon-/* gan- ' ug iba t i ' mora l b i t i (občuten kot) onomatope j sk i , j e n a j p r e p r o s t e j e i z h a j a t i še iz p o m e n a ' uda r i t i ' , ki se l ahko poveže s pome- nom 'zade t i ' . P o m e n ' u d a r i t i ' p a v s e b u j e t u d i semeni ' s t akn i t i ' , za to ni p o p o l n o m a jasno, ali m o r a m o p o m e n 'ugan i t i ' po jmova t i le kot m e t a f o - r ično ' zade t i (v d u h u ) ' (p r im. sin. zadel si t ud i ' ugan i l si', sh. pogodio si/ugodio si/zgodio si isti pomen , m a k . pogodi t ud i 'ugane ' , big. na reč . ugodjà ' u g a n e m , o p a z i m n a m e r e ' ; to p o m e n s k o r a z m e r j e p ro t i severu slabi , p r i m , le č. uhodnouti 'ugani t i ' ) ko t ' zazde t i se' (p r im. sin. zdeti se t 01 Gl. op. 36. 02 E. Fraenkel, Litauisches etymologisches Wörterbuch I, 1962, str. 152. 63 A. Vaillant, GC 111, 1966, str. 359 in 475—6. Na str. 359 pravi: »Un typ particulier d' itératifs en slave est celui de s.-cr. lwdati, prés, hoda- 'aller de côté et d ' a u t r e , se promener', est de même gônati, nôsati, vôdati, vihali, a côté et à part du type lwditi des imperfectifs 'surcomposés', type gan jati, ganja-, lu formation est anciennes«. Na str. 361—2 opozarja na enak deverbativni tip v let- ščini. 01 J .Otrçbski, Grainatyka jazyka litewskiego II, 1965, str. 348—51, primerja ta baltski glagolski tip s slov. tipom -ganjati. nedov. 'v ider i ' < *so-dčti sq ' pos tav i t i s k u p a j ' , po l j . zdač siq ' isto'