Naše Solstvo. PRVI SESTANEK UČITELJEVVRTNARJEV. V sobto, dne 15. oktobra se je vršil prvi sestanek učiteljev-vrtnarjev za šolski srez Škofja Loka. Sestanek je bil kljub slabemu vremenu izredno dobro obiskan, kar priča, s ^akšnim razumevanjem stremi učiteljstvo škofjeloškega sreza za razvoj šolskega vrtnar- stva in po njem za dvig in popularizacijp šole. Na sestanku je predaval nadzornik za šolske vrtove Andr. Skulj: »O smernicah šol. vrtnarstva«. Tovariš Kokalj, šol. upravitelj iz Poljan: »O organizaciji skupnega nabavljanja in zamenjavanja potrebnih sadik in semen««. Tov. Ivan Grum, šol. upravitelj iz Gabrka pa je govoril: »O vlogi šol. vrta pri pouku«. V glavnem ppsnemamo sledeče misli: Šolski vrt glejmp 'kot učilnico novodobne šole, v kateri poučujmo z delom, ki nudi najlepšo priliko za uvajanje učencev za samodelavnost. Udejstvovanje na šolskem vrtu nudi najbolj neprisiljenp koncentracijo vsega šolskega pouka. Zavedajmo se, da je naša država nacionalnp-agrarna, zato skušajmo ustvariti našim razmeram ustrezajočp novo šolo, v kateri naj bo poudarjena vzvišenost nacionalizma in agrarna realnost. Deca naj vzljubi svojp zemljp, ki jo preživlja, ki je košček njene skupne zemlje — naše države. Vez pri taki vzgpji in pouku naj bo šolski vrt Za ureditev šolskih vrtov, da bodo ustrezali danim smernicam novodobne šole, je nujno potrebna organizacija skupnega dela, skupnega nabavljanja in medsebojnega zamenjavanja sadik, semen, sploh vseih vrtnarskih potrebščin. Sestanek je pasetil tudi sreski šolski nadzornik V. Zahrastnik, ki je z bodrilnim nagovorom vzpodbujal prganizatorje tega pokreta k nadaljnjemu delu, želeč jim čim lepših uspehov v prospeh šol. vrtnarstva in šole. V odbor so bili izvoljeni: J. Rojic, šolski upravitelj v Škpfji Loki, za predsednika; I. Grum, šolski upravitelj v Gabrku, za tajn&a, J. Kokalj, šolski upravitelj iz Poljan, za gospodarja, Kavčič, šol. upr. iz Mavčič. Mihelčič. šol. upr. iz Selc, Rebolj, šol. upr. iz Trate in Vidic, šolski upr. iz Reteč za odbornike. Podrobno poročilo o razvoju novega ppkreta nam je obljubljeno. UPORABA ŠOLSKIH PROSTOROV PO DRUŠTVIH IN KULTUR. USTANOVAH. Ker se ppjavlja pogostokrat nesoglasje glede uporabe in oddaje šolskih prpstorov v uporabo raznim kulturnim ustanovam in društvom, je odlpčila kraljevska banska uprava nastopno: Po § 36. zakona o narodnih šolah se ne mpre šolskp ppslopje uporabljati za nič drugega kaikor za šolo in za namene, ki so v skladu z občim smptrom narodnih šol (§ 1.). Razna društva in kulturne ustanove žele prirejati v šolskih prostorih akademije, gledališke predstave itd. ter s tem širiti prosvcto v narodu. Ker dostikrat nj v kraju na razpolago drugih primernih prpstorov, je potrebno urediti, kako je postopati v teh primerilh, da ne bodo imeli krajevni šolski odbori zato večjih izdatkov. Dovpljenja o uporabi šolskih prostorov za prireditve kulturnih društev se bodp oddajala pod sledečimi pogoji: 1. Dovoljenje za uporabo prostprov izda sresko načelstvo. ako ustreza prireditev § 1. zakona o narodnih šolah in predlagata uporabo upraviteljstvp šole in krajev. šolski pdbor. 2. Društvu ali kulturni ustanovi se more dovoliti uporaba šolskih prostorov le tedaj, če ni moteno šolsko delo, tedaj izven učnega časa. Uporabo prostorov določi šolski upravitelj skladno s krajevnim šol. odborom. 3. Društvp ali ustanova mora skrbeti za temeljito osnaženje vseh prostorov, ki jih je porabljalo, za potrebno kurjavo in razsvetljavo, ter se zavezati, da bo krilo stroške za popravo škode, ki bi nastala ob priliki upprabe na poslopju ali mventarju. 4. Ako bi nastali pomisleki za požarno ali stavbno varnost poslopja ob priliki prireditve, je dovoljenje brezpogojno odkloniti. 5. Za vsako uporabo mora sklenJti >kraj. šolski odbor po izdaji dovoljenja po sreskem načelništvu pismen dogpvor z upprabnikom, ki naj obsega: 1. Kateri prostpri se prepuščajp v uporabo in za katero dobo. 2. Kakp se mprajo po upprabi ppspraviti, pčiistiti in zopet urediti. 3. Določitev odškodnine za uporabo ter obveza uporabnika za morebitna popravila škode, ki bi nastala pb uporabi prostorov.