Kamniški občan
LETO XXXI.
KAMNIK, 25. MARECA 1991
S seje izvršnega sveta
Program dela in zmanjšan proračun
Na zasedanja skupščine konec marca bo izvršni svet dal poslancem v obravnavo predlog novega proračuna, ki je delno spremenjen zaradi upoštevanja določenih pripomb poslancev (ob obravnavanju osnutka), na zahtevo republike pa bo še za deset odstotkov manjši. Zmanjšan bo tako, da bodo imeli v upravi in družbenih dejavnostih sedaj eno plačo manj, sicer pa same dejavnosti v družbenih dejavnostih po zagotovilih predstavnika izvršnega sveta ne bodo krčili.
Sredstva za dejavnosti krajevnih skupnosti so sedaj občutno povečana, delno pa so zmanjšane dotacije za stranke, ZZB NOV,
ZRVS, ukinjen je prispevek za PTT, minimalen je za stanovanjsko gospodarstvo, delno so prerazporedili sredstva med kulturo
OB 25. MARCU, MATERINSKEM DNEVU, ČESTITAMO
VSEM MATERAM OBČINE KAMNIK.
OBENEM ŽELIMO VSEM OBČANOM VESELO VELIKO NOČ
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINE KAMNIK
in telesno kulturo (ZKO in ZTKO). Proračunske rezerve naj bi namenili delno za raziskave na Vasenem in za pomoč pri reorganizaciji kmetijske zadruge.
Sicer pa so na seji obravnavali tudi program dela izvršnega sveta za letošnje leto. Med drugim so poudarili, da se bodo zavzemali za pridobitev banke za oblikovanje rizičnega sklada za prestrukturiranje vseh vrst dejavnosti. Aktivno se bodo vključili v trženje prostora s selektivno politiko pri oddajanju poslovnih prostorov in v iskanje ustrezne indu-strijsko-obrtne ter turistične cone, pripravili bodo program razvoja obrti. V program so nadalje zapisali, kako se nameravajo razvijati posamezni resorji pri izvršnem svetu. Omenimo le nujno zaposlitev ekologa-energetika
(Kamnik se bo moral kmalu opremiti s centralno plinifikacijo), zaposlili pa bodo tudi urbanista - svetovalca za prostorsko načrtovanje, ki bo občanom lahko nudil kakovostnejše usluge. V kmetijstvu bodo okrepili pospeševalno službo, v obrti in malem podjetništvu pa bo poskrbljeno za zagotavljanje stimulativnih razvojnih sredstev za začetne naložbe. Se posebej bodo podpirali razvijanje dopolnilnih gospodarskih dejavnosti na podeželju, predvsem domačo obrt. Nameravajo ustanoviti poslovno-infor-macijski center, katere soustanovitelj naj bi bila poleg občine še Obrtno združenje in industrija. Tu bodo skušali dognati, kako kar najbolje popestriti gospodarsko strukturo na podeželju, katere so možne alternative rabe kmetijskih in podeželskih potencialov in kako pomagati skupnosti in posameznikom, da spozna-
jo in organizirajo svoje lastne zmogljivosti v naravnih danostih, razpoložljivi delovni sili, znanju in tradiciji. Izvršni svet bo kot prednostne dejavnosti obravnaval torej predvsem razvoj kmetijstva, obrtništva in malega podjetništva in turizma v občini.
Člani izvršnega sveta so sprejeli še sklep o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta za območje B-8 Zgornje Perovo. Leta 1989 je bil za to območje sprejet zazidalni načrt, vendar ga bo treba zaradi nekaj nerešenih lastninskih odnosov delno popraviti. Ker zadružniki že kar nekaj časa čakajo na začetek zidave na tem območju, naj bi šel odlok po možnosti na zasedanje skupščine že aprila.
S prvim aprilom bodo v naši občini višje cene komunalnih storitev (za 31 odstotkov) in stanarin (za 35 odstotkov). Izvršni svet pa je dal na eni zadnjih sej SKG-ju tudi priporočilo, naj začne iskati nadomestna stanovanja za stanovalce Kidričeve (nad lekarno) zaradi skorajšnje adaptacije in razširitve lekarne.
R. GRČAR
Obvestilo
Odi. do 15. aprila 1991 bo potekal popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v Republiki Sloveniji.
Namen popisa je zbrati osnovne podatke o prebivalstvu, o gospodinjstvih, o zasebnih kmečkih gospodarstvih in o stanovanjih.
Popisovalci, ki se morajo izkazati s pooblastilom, bodo obiskali v teh dneh vse domove.
Občane prosimo, da jih z razumevanjem sprejmejo in jim omogočijo nemoteno delo. Pripominjamo še, da so vsi zbrani podatki zaščiteni v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in so izključno namenjeni le statističnim obdelavam.
OBČINSKA POPISNA KOMISIJA
Komunalno podjetje utrjuje testne bankine     tos presojanja in urejanja urtou
Prejšnji teden so nas v uredništvo poklicali razburjeni krajani Komende, češ, »nekdo je z bagri razril naše ulice« oziroma »vso travico, ki smo jo lani trudoma vzgojili ob naših vrtovih ob cesti, so nam sedaj neznanci razrili, odšli in pustili nedokončano«. No, mi smo poklicali v Komunalno podjetje, ki je zadolženo za urejanje lokalnih ulic v občini, kamor spada tudi Kranjska cesta v Komendi, kjer smo naredili pričujoči posnetek. Povedali so nam, da »razrite ceste niso nič drugega kot začetek urejevanja oziroma utrjevanja cestnih bankin. Te morajo biti po predpisih utrjene in nasute. Krajane Komende tako lahko potolažimo, da je vse »po reglcih«, kot se reče. Ko pa smo se peljali proti Komendi, smo ugotovili, da so bankine na cesti Križ-Komenda (za regionalne pa je zadolženo Cestno podjetje) že tako razjedene, da so življenjsko nevarne, pa se jih nihče ne dotakne. Le kje so tu tisti, ki bi se morali držati predpisov?
Foto: R. G.
Prvi pomladni dnevi so nas »zbežali« na naša dvorišča, vrtove, kjer je treba marsikaj postoriti. Čas za presajanje je nastopil že v začetku marca, prav tako pa glavna sezona v Arboretumu v Volčjem potoku, kjer imajo sedaj polne roke dela. Pa ne le s prenovo paviljona, kjer bo do poletja nova galerija Janeza Boljke, obnovo jezer, pripravo nove prireditve (po vzoru tiste v Mozirskem gaju) in ureditvijo predela, kjer sedaj leže ostanki Kozlerjeve hiše, ampak predvsem s prodajo sadik, zemlje, lončkov, orodja... V Arboretumu imajo na voljo rastline (predvsem vseh vrst dreves in grmovnih rastlin, pa tudi vrtnic in čebulic) kot rudi orodja za njihovo presajanje, ob prodaji pa vam rudi rade volje svetujejo, kako je treba z določeno rastlino ravnati. Njihova trgovina s pestro ponudbo sadik v Volčjem potoku je tako v teh dneh prepolna kupcev, obiskovalcev pa se tre tudi v parku, posebej ko izza oblakov pokuka sonce.
Telefoni kmalu tudi u mekinjah
Čeprav za nekatere prepočasi, pa se kamniška telefonija vztrajno širi. Južni del Kamnika je telefone v večini že dobil, na priključek trenutno čaka tam le še 200 naročnikov. Dela, ki bi jih morali še opraviti na območju telefonske centrale Bakovnik, je na žalost zaustavilo vreme, zato do sedaj tudi še niso mogli izračunati dokončne cene za plačilo prispevka za razvodno naročniško omrežje. Sicer pa bodo morali dokončati še odsek v Veliki Lasni, v teh dneh pa so pričeli delati na območju centrale Center. Tako kopljejo telefonsko kanalizacijo po Cankarjevi ulici, pretekli teden so že začeli z »razkopavanjem« Molkove poti (na sliki). Slednjo nameravajo po načrtih krajevne skupnosti Mekinje kasneje popolnoma prenoviti in narediti varnejši priključek na severno obvoznico pri Kiku. Foto: R. Grčar
Elovi zabojniki za odpadni papir
Že nekaj časa je jasno, da bomo morali z odpadki delati kar se da racionalno. Kar največ odpadkov bo treba porabiti za predelavo in nadaljnjo uporabo. Že na več skupščinskih sejah so delegati predlagali, naj bi jih zbirali ločeno (papir, steklo, če se da tudi železo), da bi tako manjša količina ostala za odvoz na odpadno jamo, za katero je že dolgo znano, daje le začasna (tista na Križu, namreč, dupliška je tako že zaprta) in da še sedaj ni znano, kam bomo potem z občinskimi smetmi.
Ker je odpadni papir še bolj koristno ločeno zbirati kot zažigati v domačih kuriščih, so v Kamniku sedaj postavili posebne zabojnike za odpadni papir. V občini jih bo dvajset, za zdaj pa stojijo na Tunjiški, Fužinah, Trgu talcev in na tržnici, kjer smo ta posnetek tudi naredili. Foto R. Grčar
Pogovor o bodočem zakonu o gozdovih
Novi zakon o gozdovih že kar lep čas zanima vse lastnike gozdov. Po predlogu slovenske skupščine je ta zakon tudi že v izdelavi. Prav na to temo je kamniška Kmečka zveza - ljudska stranka prejšnji četrtek v stavbi občine organizirala pogovor. Medse so povabili svetovalca za gozdarstvo pri Sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano republike Slovenije, Jožeta Falknerja. Kmetje so se pogovora udeležili v velikem številu.
Jože Falkner je povedal, da bo potekal sprejem zakona po trifaznem postopku. Sedaj pripravljajo osnutek novega zakona. Sam zakon pa naj bi bil sprejet v sredini meseca junija.
Novi zakon predvideva javno gozdarsko službo, sproščen promet z lesom, obdavčitve lastnikov gozdov po katastru in od prometa z lesom. Gozdna gospodarstva naj bi se razformirala, za promet z lesom naj bi se po potrebi ustanovile gozdarske ali kmetijsko gozdarske zadruge.
V razpravi je kmete zanimalo predvsem to, kaj bo prinašala nova javna gozdarska služba. Nikakor se niso strinjali z nadaljevanjem obveznega odkazila, saj tako še naprej ne bodo lastniki gozdov v pravem pomenu besede. Nikakor ne morejo razumeti, da se jim ne zaupa, da bi sami prosto gospodarili z gozdom.
Kmetje načeloma niso imeli nič proti gozdarski stroki, vendar pa so smatrali, da bo tako številčno organizirana javna služba predraga, kar bi pa z odpravo obveznega odkazila verjetno ne bila. Hoteli so vedeti, kaj bo poslej z gozdnimi potmi in cestami. Zahtevajo, da se vzdrževanje in obnova cest v celoti financira iz proračuna, kajti uporabniki teh cest niso samo lastniki gozdov, ampak tudi lovci in občasni izletniki, katerih v zadnjem času ni malo.
Upamo lahko, da bo zakonodajalec znal prisluhniti glasu lastnikov gozdov. Obenem pa je sedaj naloga poslancev v skupščini, da podprejo tak zakon, kateri bo v prid lastnikom gozdov in družbi. PETER BERLEC
Gostje iz Doberdoba v družbi s Kamilicam
Zdravko Markuš. dal kri SO-krat
V dvorani nad kavarno Veronika Kamnik je bilo v soboto, 16. marca živahno. Zbrali so se krvodajalci občine Kamnik, na vsakoletnem srečanju. Občinska organizacija Rdečega križa Kamnik je na to prireditev povabila krvodajalce, ki so darovali kri že 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50 in nad 50-krat.
Dvorana je bila polna zasedena. Tega prijetnega srečanja se je v imenu republiškega odbora RK udeležila podpredsednica Anka Tominšek. Na prireditev sta prišla tudi dva predstavnika krvodajalcev iz Doberdoba (Italija) Jože Ferletič in Alberto Jelen. S to organizacijo ima kamniški Rdeči križ tesne in prijateljske vezi že
Občni zbor turističnega društun
Turistično društvo Kamnik je imelo v petek, 15. marca, svoj letni občni zbor. Zbrali so se v dvorani nad kavarno Veronika v Kamniku, v lepo urejenem okolju, kjer je razstavljal svoja dela Kino klub Mavrica Radomlje. To razstavo so poimenovali »Lep je svet okoli nas«. Razstavljena dela se tematsko uvrščajo v aktivnosti Turističnega društva.
Udeležba na občnem zboru je bila sicer skromnejša, zato pa je bilo obravnavanje problemov izredno intenzivno, konkretno in prizadeto.
Med ostalimi se je občnega zbora udeležil TONE ŠTELE, odgovoren v izvršnem svetu občine za področje turizma in obrti, SLAVKO RAJU je zastopal planince, prisoten je bil predstavnik turističnega društva iz Mengša in še nekateri drugi. Iz Turistične zveze Slovenije pa predstavnika ni bilo.
Predsednik turističnega društva Miran Jereb je občnemu zboru posredoval rezultate dela v preteklem dvoletnem obdobju. Čeprav se je društvo srečevalo s finančnimi in kadrovskimi težavami, so pripravili zelo uspelo tradicionalno prireditev »Dan narodnih noš in obrti« v letu 1989 in lani. Ob tej prireditvi je bilo angažiranje članov odbora Turističnega društva maksimalno, zato so bili ugodni tudi rezultati. Prireditev je v celoti uspela ob zelo številnem obisku ljudi iz bližnje in daljne okolice. Z manjšimi nihanji je Titov trg v celoti zaživel in pokazal pravi utrip Kamnika. Za nekaj podobnega se zavzema tudi mesto Ljubljana.
Muzejski vlak, ki je lani pripeljal goste v Kamnik, je zelo popestril aktivnosti in vnesel precej razgibane živahnosti.
Posebno pridobitev za Kamnik pomeni vključitev turizma v delovno področje izvršnega sveta, s čimer bo ta dejavnost močno pridobila na svoji veljavi.
Turistično društvo je pripravilo vrsto srečanj narodnih noš v ožji domovini in v tujini. Organizirali so tiskanje štirih razglednic z novimi motivi Kamnika in okolice, eno razglednico z motivom Sv. Primoža, dve razglednici pa sta bili ponatisnjeni,
Pri pregledu nalog, sprejetih na zadnjem občnem zboru, je bilo ugotovljeno, da je bilo od 28 točk delovnega programa realizirano skoraj vse, razen nekaj nalog, ki pa se prenašajo v naslednje obdobje. Poskus vključevanja v aktivnosti ob vinskem sejmu v Ljubljani se denimo ni v celoti posrečil.
Dr. Niko Sadnikar je poročal o opravljenih izletih, ki jih je organiziralo TD. Vsi so bili dobro obiskani in so imeli vzgojno izobraževalni namen. Organiziranih je bilo 11 izletov po Sloveniji in 4 v tujino.
Sodelovanje narodnih noš na prireditvi v Beljaku pomeni za Kamničane posebno doživetje. Kot najštevilnejša in pestra skupina so narodne noše iz Kamnika deležne posebne pozornosti in priznanja. Lani so narodne noše
iz Kamnika prvič sodelovale tudi na prireditvi v mestu Piove di Sacco, v bližini Benetk. Kamni-čani so bili pri obiskovalcih deležni posebnega zanimanja in zelo prijateljskega sprejema. Od treh pokalov, ki so bili podeljeni, so Kamničani dobili pokal župana mesta Padove.
V preteklem letu se je Kamnik včlanil v skupščini Alpskih mest, kjer bo v družbi s priznanimi turističnimi kraji moral dokazovati svojo identiteto.
Dr. Niko Sadnikar je kritično razpravljal o nekaterih konkretnih vprašanjih. Na zadnjem občnem zboru je bilo v delo TD vključeno več mladih ljudi, ki pa do konkretnega dela sploh niso prišli, niti se niso vključevali v druge aktivnosti TD. Uspešno pa se je v delo TD vključila Zveza kulturnih organizacij občine in Tone Ftičar je uspešno sodeloval pri dnevih narodnih noš.
Za pospeševanje turizma v Kamniku naj bi bil organiziran turistični biro; temu bo treba posvetiti posebno skrb in dati vso potrebno pomoč in možnosti za delo. Od dobrega funkcioniranja biroja se Kamnik lahko nadeja živahnejšega turističnega življenja
Turistično društvo je v preteklem obdobju v polni meri sodelovalo v akciji urejenosti krajev. Ocenjevalo je prizadevanje ljudi, da sami prispevajo k lepšemu okolju in ureditvi. TD je razdeli-
lo nad 100 priznanj najboljšim v občini. Povsod si je prizadevalo, da prispeva svoj delež pri urejanju vseh vprašanj, ki so povezana s čistočo in lepoto krajev in vplivajo na dobro počutje turistov, obiskovalcev in domačinov.
Tone Štele je seznanil prisotne s konkretnimi aktivnostmi, ki teko v okviru izvršnega sveta. Za nekatere naloge so zagotovljena tudi sredstva. Priporočil je tesnejše sodelovanje vseh turističnih akterjev. Kamnik ima dokaj ugodne možnosti za razvoj turizma, saj je bil že pred zadnjo vojno znano turistično središče.
S sredstvi iz proračuna naj bi popravili in obnovili uničene klopi, zagotovili najnujnejše za popravilo grajske kapele, nekaj sredstev pa namenili za pokrivanje stroškov ob 100-letnici prihoda prvega potniškega vlaka v Kamnik. Prav tako bi se IS svet vključil v raziskave v Vasenem itd.
Slavko Rajh, predsednik PD Kamnik je razpravljal o povezanosti turistične in planinske dejavnosti in nakazal nekatere konkretne možnosti sodelovanja.
Živahna razprava udeležencev je pokazal dovzetnost krajanov in njihovo pripravljenost, da se vključijo v reševanje težav. Prizadeto so razpravljali o prometni problematiki in prometni signalizaciji v ožjem mestnem središču, govorili so o kopališču, o kampu, o uničevanju klopi in o vandalizmu na Malem gradu.
Razprava je podrobneje osvetlila potrebo po celodnevnem delovanju turističnega biroja, in relativno skromna sredstva, ki jih ima na voljo turistično društvo.
Posebno pozornost so razpravljala namenili tudi svetovnemu kongresu oblikovalcev, ki bo v Ljubljani in o realnih možnostih, da bi tudi Kamnik bil deležen obiskov in njihovih strokov-
nih pogledov. Velika škoda bi bila, če bi Kamnik zamudil tako priložnost.
Finančno poročilo, ki ga je posredovala Milena Rožič, izkazuje za preteklo obdobje 443.000 prihodkov. Večji del sredstev je bil namenjen organizaciji prireditve Dnevu narodnih noš in obrti. Vsi izleti so bili stroškovno pokriti s prispevki udeležencev, nekaj sredstev - v višini 107.000 din, pa je namenjenih društveni dejavnosti za leto 1991.
Program dela Turističnega društva Kamnik za leto 1991
vključuje najpomembnejše naloge in pomeni hkrati nadaljevanje že do sedaj organiziranih aktivnosti, kamor vključuje TD:
- organizacijo Dnevov narodnih noš v septembru
- pripravljanje turističnih izletov za člane društva
- nadaljevanje akcije ocenjevanja najbolje urejenih vrtov in hiš, tako zasebnikov kakor tudi podjetij
- sodelovanje z zvezo kulturnih organizacij
- vključevanje v načrt prireditev v Kamniku, zlasti na Titovem trgu,
- pripravo turističnih predavanj
- intenzivno sodelovanje z vsemi društvi, ki delujejo v smeri krepitve turizma (folklora, plavanje, planinstvo itd). Poleg naštetih nalog bo TD vključeno še v:
- praznovanje 100-letnice prihoda prvega potniškega vlaka
- dogajanja ob svetovnem kongresu oblikovalcev
- sodelovanje pri kmečki oh-ceti oziroma podobnih prireditvah,
- izdelavo prospektov in monografije mesta Kamnik
- rekonstrukcijo TRIM steze
- obnovo sprehajalnih poti
- sodelovanje pri tednu čistoče v aprilu
- sodelovanje pri čiščenju struge Kamniške Bistrice itd.
Skupaj z drugimi pa si bo turistično društvo prizadevalo še:
- aktivirati Mali grad in ga odpreti širšemu krogu obiskovalcev
- da bi Stari grad vključili v turistične tokove
- da bi dokončali Frančiškansko knjižnico
- vključitev ostalih objektov v turistično ponudbo, kamor sodi tudi Malograjski dvor, Tuhinjska dolina, Vaseno, Kamniška Bistrica, Arboretum, Velika planina in še nekateri drugi.
Dokončno aktiviranje turističnega biroja bi v mnogočem spremenilo odnos do tega, za mesto Kamnik izjemno pomembnega področja, zato naj pri tem sodelujejo tudi drugi, zlasti upravni organi občine.
Udeleženci občnega zbora so sprejeli vse naštete in v razpravi dane pobude. Vse skupaj naj bi vplivalo na turistični utrip v širšem kamniškem okolju.
Pred zaključkom občnega zbora je predsednik TD Miran Jereb podelil
Dr. Niku Sadnikarju zlati znak
Turistične zveze Slovenije, Štefanu Repanšku srebrni znak, Francu   Poljanšku,   bronasti znak
TZS.
Vsi prejemniki odličij Turistične zveze Slovenije so ta priznanja zaslužili s svojim dolgoletnim in aktivnim delom v turističnem življenju Kamnika. Kamnik, marec 1991
STANE SIMŠIČ
Udeleženci na občnem zboru
Trgovina z elektromaterialom »Framat«, Kamnik, Kidričeva 64 (za Korobačem)
nudi najceneje:
- ves elektroinštalacijski material
- vse vrste baterijskih vložkov »Varta«
- razsvetljavo in vse vrste žarnic
- uvožene električne radiatorje (za prehodni čas)
- drobne gospodinjske aparate
- akustiko - stolpi že od 3.800,00 din naprej
- barvne televizorje od 6.900,00 din - z daljinskim upravljalcem
- videorekorderji od 9.900,00 din
Obiščite nas na Kidričevi 64-za Korobačem, od 8. do 13. in od 14. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure.
dolgo vrsto let. Redno se srečujejo in dogovarjajo o sodelovanju.
Za kulturni utrip prireditve je poskrbel pevski bor Cantemus, v programu pa so sodelovali tudi mladi člani RK z recitacijami.
Predsednik občinske organizacije RK Kamnik, dr. Vladimir Breznik, je pozdravil vse navzoče krvodajalce in goste. Govoril je o humanosti krvodajalcev in o pomenu zbiranja krvi za zdravje ljudi in o odzivnosti kamniških krvodajalcev. Kamnik se po številu krvodajalcev uvršča na dokaj visoko mesto, ki znatno presega republiško povprečje. Taka odzivnost je bila tudi v letu 1990, ko je darovalo kri kar 1970 občanov. Številni krvodajalci so prišli na odvzem krvi že večkrat. Skoraj pravilo je, da vsi tisti, ki se s srcem odločajo za krvodajalstvo, postanejo redni krvodajalci. Na prireditev je bilo povabljeno 107 ljudi, ki so prejeli priznanja za večkratno darovanje krvi. Podobno število krvodajalcev prejme priznanje vsako leto.
Anka Tominšek, podpredsednica republiškega odbora RK, je v nagovoru krvodajalcem poudarila pomen krvodajalstva, zlasti pa je izpostavila nesebičen odnos darovalcev do brezplačnega krvodajalstva. Kri je nezamenljiva in je že marsikomu rešila življenje, mnogim pa pomagala do ponovne ozdravitve. V pripravi je nov republiški zakon, ki bo urejal naloge in pravice s tega področja. V razpravo naj bi se vključili vsi zainteresirani, tako da bi zakon postal resnično spodbujevalec krvodajalstva.
Željam in čestitkam se je pridružil tudi Jože Ferletič, predstavnik slovenskih krvodajcev iz Doberdoba, zaželel podobnih uspehov tudi za v prihodnje in povabil Kamničane, da še vnaprej tako prijateljsko sodelujejo z zamejci.
Pevski zbor Cantemus pod vodstvom pevovodje Janeza Klobčarja zapel več narodnih, ponarodelih in umetnih pesmi — Navzoči so s spontanim ploskanjem prisrčno pozdravili vsako skladbo posebej, ki so jo mladi pevci in pevke tako prijetno in tenkočutno zapeli.
Mladi člani RK, učenci iz osnovne šole, so s svojimi šaljivimi recitacijami razveselili navzoče.
Med kulturnim programom je dr. Vladimir Breznik podelil priznanja krvodajalcem. Vsem, ki se prireditve niso udeležili, bodo priznanja izročili v KS in delovnih organizacijah.
Med prisotnimi krvodajalci so bili mnogi, ki so pri darovanju krvi dosegli že kar prave rekorde. Štefan Borim iz Kočne je daroval kri že kar 81-krat. Skoraj neverjetno. Kaj ga vodi v tako izredno humanost, nas je zanimalo. Povedal je, da čuti notranjo - duševno potrebo, da na ta način lahko pomaga ljudem k njihovemu zdravju. To mu je najlepše zadovoljstvo in plačilo.
Zdravko Markuš je prejel priznanje za 50-krat darovano kri. Redno se je udeleževal krvodajalskih akcij, vedno z veseljem, verjetno pa bo to mesto moral kmalu odstopiti mlajšim.
Obenem, pa tudi vsem ostalim krvodajalcem, gre zahvala, da s takim odnosom pospešujejo krvodajalstvo in se požrtvovalno vključujejo v plemenito, človeško in humano dejavnost, ki je lahko lep primer za marsikatero drugo življenjsko področje.
Vsem krvodajalcem iskrene čestitke!
STANE SIMŠIČ
Scenarij o ukinitvi šole v mostah
0 noui šoli in drugih perečih vprašanjih
S tem člankom želimo seznaniti naše sokrajane, pa tudi širšo javnost in delegate v skupščini občine Kamnik, kaj vse se je zadnjega pol leta dogajalo z osnovno šolo v Mostah.
Ni nam treba ponavljati, da je bila šola zgrajena s prostovoljnim delom krajanov iz Most, Suhadol in Žej za takratnih 125 učencev, pred osmimi leti pa je bila obnovljena. Danes je v šoli 381 učencev, ki imajo zaradi prostorske stiske zelo slabe pogoje za učenje. Glede na to je bil pred leti na podlagi analiz sprejet sporazum med KS Moste Komenda in Križ o nadaljnjem razvoju šolstva na tem področju. Na podlagi tega sporazuma, sprejetega na zborih krajanov in z referendumom za samoprispevek tudi potrjen, naj bi se šola Komenda-Moste na obeh obstoječih lokacijah razvijala naprej in sicer na lokaciji v Mostah za potrebe popolne osemletke in na lokaciji Komenda za potrebe nižje stopnje. Do lanskega leta so vse aktivnosti potekale v srednjeročnim planom občine Kamnik, po katerem bi morali v Mostah dograditi 7 učilnic, zaklonišče in telovadnico. Zatikati se je začelo pri sprejemu ureditvenega načrta MO 2 Moste v juliju lani. Ta načrt je bil po razpravah na več zasedanjih skupščine končno sprejet. Sledilo je pismo KS Komenda z dne 31. 8. 1990. Da bi krajani vedeli, v čem je problem in zaradi nivoja tega pisma bomo to pismo v celoti objavili v naslednji številki Kamniškega občana.
Odbor za spremljanje politike na področju vzgoje in izobraževanja pri občini Kamnik, je 24.9.1990 na podlagi obeh pisem in pooblastil, ki jih ta odbor ima, sprejel naslednja stališča:
Odbor predlaga, da se dogovorjena in usklajena politika investicij v osnovnošolski prostor v občini Kamnik nadaljuje po prioritetnem redu potreb, ki so bile strokovno preverjene in utemeljene, ter kot take sprejete v srednjeročnem planu 1986-1990.
Iz tega izhaja, da ostane nespremenjena naslednja usmeritev:
- da se otroci do 4. razreda šolajo v Komendi, v Mostah pa do 8. razreda, dokler število otrok na tem območju ne bo poraslo toliko, da bo potrebno zgraditi dve osemletki
- da se v Komendi dogradi 5 učilnic za pouk na nižji stopnji
- da se v Mostah dogradi 7 specialnih učilnic za potrebe predmetne stopnje in telovadnica
Dograditev obeh objektov je iz pedagoških vidikov nujna, čeprav je treba poudariti, da imajo specialne učilnice na centralni šoli Moste pri gradnji prednost, saj gre za zagotovitev osnovnih pogojev pedagoškega dela z učenci, ki jih sedaj edini v občini Kamnik nimajo. Učenci, ki prihajajo v srednje šole iz tega območja, v občini.
Prednost pri gradnji specialnih učilnic odbor utemeljuje tudi z naslednjim
- gre za reševanje celovitega šolskega sistema za šolske okoliše Most, Komende in Križa
- celovit šolski sistem je treba reševati strokovno na pedagoški in ne na kakšni drugi ravni
- s pedagoško strokovnega vidika smo dolžni učencem na predmetni stopnji zagotoviti vse pogoje za kvaliteten pouk (kemije, biologije, fizike itd.).
Celotno zadevo je proučil tudi Zavod republike Slovenije za šolstvo, organizacijska enota Ljubljana in 22. 11. 1990 izdal naslednje mnenje:
Tudi celostna spremljava življenja in dela, ki jo je izvedla pedagoška služba v februarju 1986. leta na osnovni šoli Komenda-Moste je potrdila, da je vprašanje ustreznosti oz. neustreznosti materialne osnove za izvajanje vzgojno-izobraževalnega programa najbolj zaostreno prav na tej šoli.
Za obe šolski zgradbi je značilna vsesplošna prostorska utesnjenost, zato poteka vzgojno izobraževalno delo v dveh izmenah.
Obstoječi materialni pogoji v osnovni šoli Moste močno ovirajo prizadevanja za realizacijo ciljev prenovljenega programa življenja in dela osnovne šole. Šola nima ustrezne telovadnice niti specialnih učilnic, zato ne more učinkovito oz. kvalitetno organizirati dela pri predmetih, kjer je potrebno učence deliti v skupine oziroma jim omogočiti eksperimentalno-raziskovalno delo.
Pedagoška služba zato priporoča, da dobi v prioritetnem redu prednost osnovna šola v Mostah. Z dograditvijo telovadnice in 7 specialnih učilnic bodo učencem iz obeh krajevnih skupnosti zagotovljeni ustrezni materialni Pogoji za realizacijo vzgojnoizobraževalnega standarda, W je predpisan s Programom življenja in dela osnovne Sole.
Sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti pri občini Kamnik je 6. 12. 1990 izdelal obsežno študijo 0 potrebah po' šolskem prostoru šole Komenda-Moste. Objavljamo naslednje podatke:
šola v Mostah je bila zgrajena 1954. leta. V njej se •zvaja pouk v dveh izmenah za učence nižje stopnje iz krajevne skupnosti Moste in krajevne skupnosti Križ ter Pouk na predmetni stopnji za učence iz vseh treh krajevnih skupnosti. Z adaptacijo šole v letu 1982 je v uporabi 10 učilnic, vendar 2 učilnici na podstrešju ne ustrezata normativu za 32 učencev. Učilnici postaneta nefunkcionalni ob močnejšem ali prešibkem generacijskem vpisu. Tako so letošnji peti razredi dokaj močni v primerjavi z ostalimi letniki in je v razredu 28 oz. 29 učencev. Do sedaj je bilo običajno poprečje med 22 in 25 učencev na oddelek. Prešibak vpis pa pogojujejo oblikovanje le dveh oddelkov, vendar številčno močnih. Velika nihanja med vPisanimi generacijami povzročata šoli tudi največ težav P" racionalni organizaciji izvajanja pouka. Zato strmijo M 'em, da je število oddelkov čim bolj konstantno.
Poseben problem v Mostah je telovadni prostor, ki ne ustreza normativom, saj je tudi po adaptaciji ostal v tem prostoru oder, ki zmanjšuje že tako majhno površino.
Za realizacijo prenovljenega programa življenja in dela edino osnovna šola Moste nima specialnih učilnic, zato ne more kvalitetno organizirati dela pri predmetih, kjer je potrebna delitev učence v skupine in jim s tem omogočiti eksperimentalno-raziskovalno delo.
Žal nam ni uspelo realizirati srednjeročnega plana 1986 -1990, kjer se je predvidevala dograditev učilnic pri šoli Komenda in dograditev specialnih učilnic ter telovadnice pri šoli Moste.
Z dograditvijo specialnih učilnic in telovadnice bi v Mostah rešili neustrezne pogoje za izvajanje vzgojnoizobraževalnega programa na predmetni stopnji za 380 učencev vseh treh krajevnih skupnosti, z dograditvijo učilnic pri šoli Komenda pa omogočili tudi 157 učencev na nižji stopnji enoizmenski pouk. Ta usmeritev je bila dogovorjena med vsemi krajevnimi skupnostmi v naslednjem besedilu:
»Krajevne skupnosti so se sporazumele, da se otroci do 4. razreda šolajo v Komendi, v Mostah pa do 8. razreda, dokler število otrok na tem področju ne bo poraslo toliko, da bo potrebno zgraditi dve osemletki. Tudi zaradi kvalitete, pedagoških, organizacijskih in ekonomskih razlogov morata šoli delovati enovito, ne da bi bila ena podrejena drugi. To je povsem uresničljivo, celo nujno in zelo utemeljeno.«
Populacija šolskih otrok v razdobju desetih let kaže na upadanje števila učencev na območju krajevne skupnosti Komenda in to izrazito od leta 1989 naprej.
Najugodnejše in ekonomsko upravičeno število učencev za popolno osnovno šolo je 400 do 500 učencev v 16 oddelkih. Zato so bili vsi dosedanji standardi in normativi naravnani na tej osnovi.
Iz navedenega je razvidno, da tako v okolišu šole Komenda kot v okolišu šole Moste ni tolikšnega števila učencev, da bi bili ekonomsko upravičeni dve popolni osnovni šoli, saj je v šolskem letu 1990/91 skupno število učencev komaj 537. V naslednjih šestih letih se bo skupno število učencev celo znižalo pod 500.
In kateri šolski okoliš ima višjo populacijo šolskih otrok?
Iz vsakoletnega vpisa učencev v prvi razred je razvidno, da ima šolski okoliš Komenda več učencev, vendar se od leta 1989 dalje približuje številu učencev iz okoliša iz okoliša Most je trenutno 60:40, vendar se bo razmerje zniževalo v korist Most, po predvidevanjih do 55:45.
KS Moste je 13.12.1990 poslala dopis Sekretariatu za prostorsko urejanje in varstvo okolja, s katerim ga je obvestila, da je uspela najti 3120 m zemljišča za zamenjavo lastnikom zemljišč, ki jih bo gradnja šole prizadela. S tem se je končal spor s prizadetimi lastniki zemljišč. V dopisu je KS opozorila na kratek rok, ki je ostal do konca samoprispevka, 31. 3. 1991, in zahtevala, da se v najkrajšem možnem času prične z deli.
Osnovna šola Komenda-Moste je 12.12.1990 Sekretariatu občine Kamnik poslala predlog, da se ustanovi nevtralna komisija, ki naj ponovno prouči celotno problematiko?!
Na svetu šole, 11. 1. 1991, je Stane Zarnik seznanil člane, da KS Komenda pripravlja lokacijsko dokumentacijo za novo šolo v Komendi. Ta šola bo tako velika, DA BO ZADOSTOVALA ZA CELOTNO POPULACIJO UČENCEV IZ VSEH TREH KS. Z IZGRADNJO TE ŠOLE BO ŠOLA NA LOKACIJI V MOSTAH PRENEHALA DELOVATI. KS Komenda o tem ni obvestila ne šole ne ostalih krajevnih skupnosti.
KS Komenda je 20.2.1991 Zavodu republike Slovenije za šolstvo poslala protestno pismo, naslovljeno na dr. Srečka Zakrajška in o tem obvestila tudi Petra Venclja, republiškega ministra za šolstvo. V tem pismu protestirajo proti stališčem republiškega zavoda za šolstvo o nadaljnjem razvoju šolstva na področju Most, Komende in Kriza. Kot razlog navajajo demografsko konstrukcijo, s katero pretiravajo, saj imajo na diagramskem prikazu Suhadole, žeje in Nasovče na istem kraku, oddaljenost Komendske Dobrave pa je prikazana na več kot 6 km. Sklicujejo pa se tudi na prometno varnost, ki res ni dobra. Mislim, da bi morale KS vse napore posvetiti za obnovo nekdanje pešpoti ob vzhodni strani Pšate, s čimer bi pridobili popolno varnost otrok in skrajšali razdaljo do šole v Mostah vsaj za 500 m iz severno ležečih vasi (Gora, Gmajnica, Podboršt, Dobrava, del Komende, Klanca in Potoka).
Ob takih dogodkih se poraja cela vrsta vprašanj:
- ali smo res tako bogata družba, da lahko brez tehtnih razlogov opustimo obstoječo šolo in si zgradimo novo,
- kaj pomenijo dogovori, referendum in 1.200.000 din zbranega denarja iz samoprispevka, ki ga nažira inflacija? Kdo sploh lahko spremeni z referendumom sprejete odločitve?
- krivce, ki delajo škodo družbi, bi morali imenovati z imenom in priimkom, za svoje početje pa morajo odgovarjati s svojim premoženjem, saj se ne moremo, tako kot v prejšnjem sistemu, skrivati za neko načelno odgovornostjo,
- zaradi ponovnega barantanja z lokacijo šole, se bo gradnja zavlekla, zaradi česar bo še cela vrsta generacij imela slabše pogoje šolanja, kot jih imajo njihovi vrstniki po drugih šolah,
- kako naši predstavniki, ki smo jih izvolili na demokratičnih volitvah v občinske organe, zastopajo naše interese?
Sliši se tudi mnenje, da se bo s šolo lahko opravilo, ko bo Komenda imela svojo občino. Ali se s pričetkom gradnje zato zavlačuje? Prav zaradi tega se bomo morali v Mostah, če bo prišlo do razdelitve občine, organizirati tako, da ne bomo postali samo navadni davkoplačevalci. Še vedno smo krajevna skupnost, ki ima največ obrtnikov v občini, od tega pa v KS do sedaj nismo imeli koristi.
O celotni problematiki se bomo pogovarjali na zboru krajanov, ki bo v začetku aprila. Vabljeni!
SVET KS MOSTE
V prostorih Osnovne šole Komenda-Moste je bila 7. marca dveurna seja sveta staršev te šole. Vodil jo je predsednik sveta staršev Jože Pavlic, udeležili pa so se je namestnica ravnateljice OŠ Komenda-Moste Irena Me-jač, vodja DE Komenda Marija Stefula, socialna delavka omenjene osnovne šole Danica Kuhar in skoraj vsi člani sveta.
Po pregledanem zapisniku zadnje seje ter kritičnih ugotovitvah, kaj so uspeli uresničiti in kaj ne, je Irena Mejač povedala, kakšen je bil polletni učni uspeh na šoli, opisala načrte učiteljskega zbora za to polletje in spregovorila še o marsičem drugem perečem. Navzoči so živo posegali v debato, kar kaže, da se zanimajo za delo učiteljev, ga cenijo, kolikor je dobro opravljeno, in skušajo s svojim nasvetom pomagati, kadar se pojavijo kakšne težave.
Ena od največjih je še vedno usoda sedanje močno neprimerne, zastarele in zdravstveno oporečne šolske zgradbe v Mostah, pa tudi premajhne zmogljivosti štiriletnice v Komendi. Koliko časa bo šola v Mostah še morala gostiti učence in učitelje, ni znano. Starši, pa tudi člani vseh treh krajevnih skupnosti, si želimo, da bi se stvari na občini Kamnik in pri vseh pristojnih organih čimprej premaknile in da bi se našla najboljša in tudi najbolj pravična rešitev, saj gre končno za dobro naših otrok. Kakšna bo ta rešitev, bomo videli, ko bo po vseh dolgoletnih zapletih okrog
nove šole v Mostah ali v Komendi ali samo dozidavah ali... (kup raznih dopisov, prošenj in pritožb na kamniški občini mora biti kar precej visok) nazadnje imenovana »nevtralna komisija« opravila svoje delo. Kako pa čutijo člani KS Moste, je jedrnato opisal v Kamniškem občanu V. O. Razpoloženje med ljudmi kaže, da se čutijo opeharjene, izigrane, razočarane po vseh prizadevanjih, ki so jih doslej vložili prek predstavnikov svoje krajevne skupnosti na ustrezna občinska in druga mesta. V njih tli le še rahlo upanje, da bo njihova beseda kaj zalegla in da ne bo zmagala volja in vpliv močnejšega. Zmaga naj razum in pa iskrena skrb za dobro vseh otrok na Komendskem. Starši si želimo, da bi bili ti čimprej v novih, svetlih, prostornih in zahtevnemu učnemu programu primernih šolskih prostorih. Upamo, da se stvari na občini in pri republiških organih ne bodo predolgo vlekle, saj je res že čas, da bi se rešilo zapleteno vprašanje nove šole na Komendskem.
Poleg te zadeve, ki smo ji posvetili dobršen del časa, smo se pogovarjali, kako reševati vprašanje neprimernega vedenja učencev v šoli, kadar pride do njega, pouka moralne vzgoje in drugih učnih predmetov, kjer se je treba prilagajati novim zahtevam časa. Zlasti pa se truditi, da bi bili učenci celostno in kakovostno seznanjeni z vsem, kar jim gre na določeni šolski stopnji. Pokazalo se je, da je učiteljski
zbor na naši šoli v tem pogledu zelo prizadeven in da se trudi za kakovosten šolski pouk na vseh ravneh, obenem pa zna prisluhniti kulturnemu in drugim utripom kraja. Skupaj s starši je pripravljen iskati najboljše rešitve, ki so možne v sedanjih močno omejenih pogojih dela.
Na vrsto so prišla še čisto notranja vprašanja, ki zadevajo delo posameznih učiteljev in pa druge stvari. Ves sestanek je potekal na visoki pogovorni ravni, kar pomeni, da si nismo metali polen pod noge, ampak se skušali bogatiti drug ob drugem, si prisluhniti, svetovati, kadar se nam je zdelo umestno, in tudi izreči pošteno kritiko. Dobro se zavedamo, da bo samo pošteno izrečena in obenem odkrita beseda rodila sad, hkrati pa smo starši veseli, da nam šola daje vedno večje možnosti vpogleda v svoje delo. Učitelji ne morejo kaj prida doseči brez nas, staršev, nam pa je tudi veliko do zares kakovostnega pouka in oblikovanja naših otrok. V pogovoru smo čutili, kako pomembno je naše vzgojno poslanstvo, hkrati pa spoznavamo, da šola res postaja šola in da se rešuje vseh tistih tujkov in navlake, ki so jih vanjo trpali razni »ideologi«. Družini je priznano in vrnjeno vzvišeno poslanstvo, ki ga opravlja pri vzgoji in oblikovanju otrok. Z njimi pa je treba delati strokovno in pošteno, zato tudi razumemo že dlje trajajoče odgovorno delo republiških oblasti za šolstvo, ko pripravljajo nove odloke in smernice.
E. Č.
ŠeitstDietnim šole u Kamniku
Dejavnost vsakega kraja temelji na znanju njegovih prebivalcev. To so spoznali v Kamniku že zelo zgodaj. Kronika govori, da je bila v Kamniku šola že 1391. leta. Nahajala se je v predmestju Šutna. Poskrbeli so za to, kar so terjali obrt, trgovina in mestna uprava.
Zaradi turških vpadov (1471, 1491 in 1528) sta se župnišče in šola preselila v mesto, v frančiškanski samostan. Tudi potem, ko so turški vpadi minili, je šola ostala v frančiškanskem samostanu.
V 18. stoletju je dobila šola svoje prostore v bivšem mestnem špitalu. Sola je bila takrat privatna ustanova. Vloga učiteljev je bila neurejena. To službo so opravljali duhovniki, organisti in cerkovniki. Za poučevanje so do 18. stoletja uživali beneficije bratovščin. Bratovščinam so kamniški meščani podarjali svoja premoženja. Zapisano je, da je kamniški meščan Lenart Pečaher s Perovega ustanovil bratovščino sv. Trojice in sv. Lenarta. Ta bratovščina je imela tudi svojega kaplana, ki je tudi poučeval v šoli.
Pomemben premik so povzročile terezijanske reforme. Spoznali so, da bi bolje izšolani ljudje koristili sebi in drŽavi. Leta 1774 so začeli ustanavljati državne šole trivialke, kjer so poučevali branje, pisanje in računanje.
Deželna oblast je leta 1780 predlagala mestnemu starešinstvu v Kamniku ustanovitev trivialke, ki se je 1784 spremenila v glavno šolo. V njej so poučevali še druge predmete. Tej ustanovitvi je prisostvoval šolski ravnatelj Blaž Kumerdej iz Ljubljane. Leta 1788 so Kamni-čani prosili za ustanovitev obrtne šole. Oblast je šolo dovolila, ni je pa bila pripravljena financirati. Ta šola je bila le razred glavne šole. Velika škoda je bila, da država ni dobro in redno skrbela za vzdrževanje. Slabo je bilo poskrbljeno za učitelje. Tudi za izobraževanje učiteljev je bilo slabo poskrbljeno. Ljudje bi šolo že imeli, a ne tudi zanjo plačevali.
Za današnji čas je zanimivo tudi to, da so bile ob koncu Šolskega leta javne skušnje učencev. Leta 1797 se je morala šola ponovno umakniti v frančiškanski samostan zaradi francoskih ujetnikov. Dve leti kasneje so frančiškani ljudsko šolo razdelili v deško in dekliško,
kar je ostalo vse do druge svetovne vojne. Dečke so do 1882 poučevali sami, deklice pa učiteljice. To je bilo v poslopju današnje pošte. K ureditvi šole je mnogo pripomogel tedanji kamniški župan, dr. Maks Samec. Leta 1839 sta bila dva oddelka, leta 1856 pa že štirirazred-nica. Sem je spadala tudi nadaljevalna šola.
Po letu 1848 se je širil liberalizem. Želja je bila, naj ljudska šola izboljša vsebino in organizacijo pouka. Spoznali so, da plačevanje šole ni le stvar staršev, temveč je to tudi dolžnost države. Šolski zakon je dovolil, da dežele prilagode obveznost svojim razmeram.
Pomembno je omeniti, da so na kamniški šoli službovali nekateri znani posvetni učitelji: Jakob Zupan (1770 - 1787) komponist prve slovenske opere »Belin«, Ljudevit Stiasnv (1882 - 1895) pisec kamniške zgodovine in Emil Adamič (1903 - 1909) skladatelj. Šolo pa so obiskovali tudi slovenski književniki: Jurij Japelj, Josip Ogrinec, Jakob Alešovec, Janez Trdina, Josip Benkovič, Anton Medved, Fran Albreht in drugi.
Po upadu prometa skozi Kamnik je začela usihati tudi kamniška obrt in z njo tudi šola. Ker je upadalo število prebivalcev, je upadalo tudi število učencev. Stanje se je izboljšalo, ko je prišla industrija. Pomen šole je začel ponovno naraščati.
Precej je šolo prizadela prva svetovna vojna. V vojsko so odšli učitelji, država je potrebovala prostore. Imeli so skrajšani pouk, V šoli so pletli rokavice, nogavice in šale za vojake. Šolo so prekinjale tudi razne bolezni.
Med obema vojnama šolstvo ni veliko napredovalo. Letno je napravilo šolo 70 otrok, ki se niso mogli v kraju naprej izobraževati. Dekliška šola je šele v šolskem letu 1925/26 postala petrazredna. V letu 1932/33 so odpravili ponavljalno šolo, ki so jo obiskovali učenci okoliških vasi enkrat tedensko in vpeljali skrajšani pouk v zimskem času od 1.11. do 31.3. Šola je bila organizirana v nižjo (1. do 4. razred) in višjo (5. in 6. razred). Slabo gospodarsko stanje v stari Jugoslaviji ni bilo naklonjeno boljšemu izobraževanju.
Med drugo svetovno vojno (1941 - 1945) je bila šola nemška. Okupator je pripeljal svoje učitelje in pouk je bil nemški. Šolsko knjižico
so odpeljali v papirnico. Nemški učitelji so vodili tudi nemške tečaje za ostale prebivalce. Okupacija je slovensko šolo popolnoma uničila. Nemci so v Zapričah dokončali v surovem stanju zgrajeno šolo, današnjo šolo Toma Brejca in namestili v njej osnovno šolo in glavno šolo (Hauptschule).
Po koncu druge svetovne vojne se je začel pouk 10. junija 1945. Šola je bila petrazrednica. Ministrstvo za prosveto je z dekretom imenovalo učitelje. Pouk je bil težaven, saj ni bilo ne tega ne onega.
V Kamniku je bila 1945. leta ustanovljena osemletna gimnazija. Kamnik je dobil srednjo šolo. Zaradi velikega števila dijakov se je morala osnovna šola preseliti nazaj v staro šolo. Leta 1958 je postala gimnazija štiriletna, osnovna šola pa osemletna. V Kamniku sta nastali v starem poslopju Osnovna šola Kamnik I, v novem poslopju pa Osnovna šola Kamnik II. Leta 1963 je bilo zgrajeno novo šolsko poslpje za šolo Kamnik I in Gimnazija. Osnovna šola Kamnik II je zasedla vse prostore Gimnazije. Pozneje sta se obe šoli preimenovali. Osnovna šola Kamnik I je postala Osnovna šola Frana Albrehta, šola Kamnik II pa Osnovna šola Toma Brejca. V povojnem obdobju je šola prostorsko napredovala, a zaradi velikega priseljevanja ni bilo dovolj prostora.
V vsej šeststoletni dobi šole ni bilo za učitelje nikoli dovolj dobro poskrbljeno. Solo so ovirale pri njenem delu nenehne šolske reforme, neustrezno vrednotenje učiteljevega dela, zlasti po drugi svetovni vojni, ki je bilo dovolj svojevrstno in ga ne pozna nobena država v Evropi. Preveč je bilo neplačanega dela. Posebno škodo je napravilo učencem in učiteljem samoupravljanja, kije razvrednotilo učence in učitelje. V šolsko delo se niso vtikali samo strokovnjaki, ampak vse več politiki. Šola pa naj bi bila kraj za etiko, kulturo in znanje.
Na šolah je bilo in je veliko nadarjenih učiteljev, ki ne uživajo ustrezne podpore. Omogočeno naj bi jim bilo permanentno izobraževanje in napredovanje, ki ga sedaj ni. Kajti le učitelji lahko dvignejo našo šolo na višjo raven. Če bi to uresničili, bi naša šola lahko zadovoljna korakala v sedmo stoletje, i JOŽE JUVANČIČ
Sveti Primož privabil množico obiskovalcev
Priljubljena romarska in izletniška točka Sv. Primož nad Kamnikom je bila 3. marca polna obiskovalcev. Glavni vzrok je bil, da so se ta dan začela postna romanja v to čudovito svetišče, pa tudi razmeroma lepa nedelja, ki je vabila v naravo. Prihajajoča pomlad je klicala ljudi iz domov, naj se naužijejo naravnih lepot in okrepijo telo in duha.
Vse do Stahovice, pa tudi od drugod so se po poteh proti Sv. Primožu pomikale prave kolone, ki so se proti koncu strnile v eno bolj ali manj nepretrgano vrsto. Prihajajoče romarje in izletnike je pozdravljalo živahno in ubrano pritrkavanje, pa tudi pozvanjanje
pri »zvonu želja« cerkvice Sv. Petra, ki domuje v strmem bregu tik nad cerkvijo Sv. Primoža.
Nad pokrajino je visela rahla meglica. Pota še niso bila preveč razmehčana, da bi povzročala preglavice pri hoji. Huje je bilo navzdol, ko so noge stotin ljubiteljev in častilcev Sv. Primoža že naredile svoje.
Koliko ljudi je obiskovalo svetišče, je težko reči, vendar je bila Stahovica dobesedno zatrpana z osebnimi avtomobili.
Čeprav je cerkev Sv. Primoža še kar prostorna, je moralo med mašo veliko romarjev ostati zunaj. Nekateri pa so si jo tudi sicer raje ogledovali od zunaj, kjer pa
ni nič posebnega, saj »skriva vse svoje arhitekturno bogastvo in umetnostno razkošje v notranjosti« (Marijan Zadnikar, Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti). Tisti, ki so bih v njej, niso občudovali le prelepih fresk in oltarjev, ampak so bili zbrano pri maši. S svojimi glasovi so pritegnili ubranim pesmim, primernim za postni čas, ki jih je pela skupina pevcev iz raznih krajev kamniške dekanije. Njihovo petje je vodil in spremljal na orgle velik ljubitelj cerkvenega petja in Sv. Primoža Rudi Zore iz Kamnika. Nedavno si je še veliko prizadeval pri obnovitvenih delih na župnijski cerkvi in drugih cerkve-
nih zgradbah »na Šutni« ter drugih nalogah, ki jih je opravljal v odgovorni službi cerkvenega ključarja in organista župnije Marije Brezmadežne v Kamniku. Tokrat mu pa duša ni dala, da ne bi poromal v to cerkev in z drugimi pevci obogatil lepo liturgično slovesnost, ki jo je vodil in pri njej pridigal kamniški župnik in prodekan Drago Markuš.
Romarje je že v masnem uvodu povabil k spreobrnjenju kot duhovni pripravi na praznik velike noči študent teologije Jure Bi-čanič iz Kamnika. Zlasti pa jih je pritegnila beseda župnika Mar-kuša, povedana s prižnice, kar je že redkost v slovenskih cerkvah. Navzoče je povabil, naj v postnem času duhovno spregledajo, utrdijo vero v Kristusa in se notranje prečistijo, da bodo tako pripravljeni pričakali velikonočno jutro, praznik vstalega Kristusa. Trdna vera jih bo tudi osrečila jim kazala pravo pot. To pot je
Pravopis na monitorju
Od raziskovalne naloge do novega računalniškega programa
Trije Kamničani so se pred leti, ko so še obiskovali gimnazijo, odločili, da pripravijo poenostavljeno obliko slovarja in slovnice, ki bi jo uporabnik računalnika lahko rabil pri pisavi vseh vrst tekstov. Zagnanost mladih raziskovalcev iz Kamnika je navdušila oba mentorja, tako za računalništvo, še bolj pa za slovenski jezik na kamniškem srednješolskem centru. Tudi z njegovo pomočjo se je rodil nov program »BESANA«.
Že od februarja v prodajalnah lahko dobite zanimiv računalniški program, s katerim je možno analizirati besedila na besedni, oblikoslovni in deloma skladenjski jezikovni ravni. Program Besana uporabnikom lahko močno olajša pisanje slovenskih besedil. Privlačen je tudi zato, ker je pripomoček za odkrivanje napak v besedilih opremljen s slovenskimi navodili.
Kot že rečeno, je program Besana plod raziskovalnega dela izpred treh let, ko so bili njegovi avtorji Peter Holozan, Iztok Grilc in Marko Šimunovič še gimnazijci v kamniškem Srednješolskem centru Rudolfa Maistra. Vsi trije so se tudi v nadaljnjem študiju posvetili računalništvu.
Program, ki ga bomo še opisali, sami že razvijajo naprej, in kot poudarjajo, si pri tem želijo čimveč stikov z uporabniki, ki naj bi jim pošiljali predloge za izboljšave in sploh izsledke iz njihovih praktičnih izkušenj.
Z omenjenim programom lahko hitreje odkrijemo napake, ker pa ima program tudi svoj slovar (vnesenih je okrog 15.000 korenov besed), je človeku prihranjeno zamudno brskanje po slovarjih.
Mentorja v srednji šoli sta jim bila učitelj računalništva Dušan Sitar in profesorica slovenščine Mojca Poznanovič. Kasneje, ko se je bilo treba s programom ukvarjati še po podjetniško komercialni strani, pa se je k projektu priključil še Miro Romih, direktor Graf Inženiringa, d. o. o. sicer pa tudi njihov rojak in izkušen računalničar.
»Program je narejen tako, da svetuje, katera oblika bi bila primernejša, še pred tem pa je posebej pozoren na najbolj pogoste napake. Namen besedne analize torej ni le evidentiranje besed in njihovih oblikoslovnih značilnosti, ampak tudi odkrivanje opaznejših neustreznosti oziroma nepravilno uporabljenih besed. Program pa preverja tudi pravilno skladnjo v stavku,« nam je pripovedoval eden od treh avtorjev, Peter Holozan.
Vsak, ki je vešč rokovanja z računalnikom, lahko sam vnaša v program nove besede. Mladi računalničarji so še povedali, da je njihov pristop k pravopisu malo drugačen od pristopa slavistov, ki vsako besedo obdelujejo v algoritmih. Vendarle pa so povedali, da so se že in se še nameravajo povezati s slavisti in institucijami, ki se s tem ukvarjajo,
saj bi v prihodnosti radi izdelali več izpopolnjenih verzij programa. Slovar bodo obogatili s številnimi strokovnimi izrazi; tako naj bi bil to tudi neke vrste tehniški slovar, vanj pa naj bi vnesli še celotno skladenjsko analizo.
Miro Romih iz Graf Inženiringa, ki je finančno podprl ta projekt, nam je dejal, da je program na voljo za 4.500 dinarjev, cena
pa se s številom naročenih programov seveda niža. Besana je zanimiv poskus povezave slovenščine in računalniške vede, obenem pa pomeni začetek razvoja programov, pisanih v slovenščini in ne angleščini. Slednje namreč ni moč kar enostavno prevesti, predvsem zaradi posebnosti slovenskega jezika.
ROMANA GRČAR
potem pridigar še pobliže osvetlil ob desetih božjih zapovedih, temeljnih smernicah krščanskega življenja.
Po pridigi so številni romarji oddali svoj dar za nadaljnja obnovitvena dela pri Sv. Primožu in Sv. Petru, ki lepo napredujejo pod vodstvom kamniškega župnika Markuša. Sv. Primož spada namreč pod njegovo duhovno in siceršnjo oskrbo.
Jure Bičanič nas je s kratko mislijo še uvedel v petje očenaša - v zahvalo za doseženi mir v Zalivu — in pozdrav miru in sprave.
Mnogi romarji so si po končani maši še v miru ogledovali sveto-primoške lepote in znamenitosti, saj so imeli res kaj videti. Ko so se vračali, so tako kot ob poti navzgor lahko opazili tudi dvoje lepo obnovljenih znamenj.
Postna romanja k Sv. Primožu so že tradicija in so vsako leto na
tretjo, četrto in peto postno nedeljo. Letos je bilo to 3., 10. in 17. marca. Maše so bile tako kot običajno ob 10.30. Ob isti uri bosta še maši in romarska shoda 14. aprila in 1. maja. Postna romanja, pa tudi še ostala dva omenjena romarska shoda, so vedno neko posebno doživetje in se jih, če le vreme ne ponagaja, udeleži veliko ljudi. Za tiste, ki ljubijo umetnost, pa je Sv. Primož vedno znova posebno doživetje.
Številni obiskovalci Sv. Primoža ter ljubitelji narave so se na tretjo postno nedeljo še dlje zadržali v njegovem okrilju ah malo stran, kajti prebujajoča se narava je vabila, pa tudi dobrote iz nahrbtnikov. V daljavi so se svetlikale zasnežene Kamniške planine, nad dolino pa je lebdela plast smoga in vsakdanje skrbi. Kdo bi si jih ne želel odložiti vsaj za en dan in se zateči v svet, kjer šepetata Bog in tišina.
JOŽE PAVLIC
I Janko Juham 1914-1991
Peter Holozan, Iztok Grilc in Miro Romih: »Pristop nas, računalni-čarjev,je morda malo drugačen, pa vendarle, pravopis je le pravopis, morda ga bomo tudi z našo pomočjo poenostavili in približali uporabniku.* Foto-.R.G.
Rojstvo - življenje — smrt. Pri rojstvu se veselimo novega življenja, življenje je borba s težkimi in lepimi stvarmi, smrt pa je kruta resnica, s katero se bomo soočili vsi.
Janka Juhanta ni več med nami. Njegovo življenje je bilo delovno, aktivno, hitro - nepričakovano. Tudi odšel je od nas hitro — nepričakovano. Za njega lahko rečemo, da je bil oče KS Komenda. V povojnih časih, ko je tako aktivno pričel delati za razvoj in napredek svoje krajevne skupnosti, mu ni bilo lahko. Razmere mu niso bile najbolj naklonjene, saj se Komenda ni smela razvijati. Prav zaradi tega je dobival velika polena pod noge, vendar pa se Janko ni dal. Če so ga vrgli skozi vrata ene pisarne, se je vrnil skozi druga vrata, vrnil se je drugi dan, pa tretji, pa naslednji teden, vse dokler ni dosegel cilja, v katerega je trdno veroval. Danes, ko imamo te dobrine, za katere se je Janko boril, si mislimo; saj to je nekaj normalnega, pa vendar ni tako. Koliko mesecev in let je žrtvoval za izgradnjo vodovoda, cest, sodeloval pri proslavah, prav povsod je bil prisoten. Le kaj je ta dolga leta premišljeval na svojem kolesu, ve samo on. Vse poti je opravil s kolesom. Zjutraj, opoldne, zvečer, ponoči, kadarkoli je bilo to potrebno. Velikokrat na račun svoje kmetije, svoje družine, samo zato, da ni trpel razvoj Komende. Leta 1978 je predal funkcijo predsednika krajevne skupnosti. Pa ni odnehal. Kot predsednik skupščine KS Komenda je pomagal povsod, kjerkoli je bilo to potrebno.
Bil je veseljak. Razposajen, neuničljiv kot mladenič. Rad je bil v družbi veselih ljudi. Krivice pa ni trepel. Ne, to pa ne. Ni
važno, kdo je bil iz Kamnika ali Komende, iz Ljubljane ali Kranja. Vsakemu je povedal v obraz tisto, kar je mislil. In če je bila krivica, je udaril ob dlan ali mizo. Takšen je bil Janko.
Njegova ljubezen so bili konji. Brez teh ni mogel. Zaradi te ljubezni je ustanovil konjeniški klub v Komendi. Kdo ga ni poznal, z lepo okrašenimi konji na kmečki ohceti, na raznih povorkah narodnih noš. Pa tudi ko je vozil gramoz, glino, lončene izdelke v Ljubljano. Vse s konji.
V njegovem življenju se je dogajalo preveč stvari, da bi jih sedaj lahko napisal. Ostanejo pa dejstva. In ta dejstva o njegovem delu bo napisala zgodovina Komende. Brez njegovega dela bi bila Komenda v marsičem prikrajšana. Bil je skromen, delaven in pošten. Zato smo ga imeli radi.        JANEZ KIMOVEG
★ ★ ★
Janko Juhant iz Gmajnice pri Komendi se je poslovil od nas. Umrl je človek vedre narave, poštenega srca in velik domoljub. V svojem življenju se ni ustrašil nobenih težav. Poslovil se je človek, kije znal združiti svoje hrepenenje po svobodnem življenju z borbo proti sovražniku. Postavil se je v bran svobode, kije bila ogrožena. Postavil se je proti silam, ki so želele zasužnjiti našo zemljo, ki jo je znal izredno ljubiti in kot kmet nadvse ceniti.
Slovo nesebičnega revolucionarja in človeka je vedno boleče. Boleče je še bolj, ker se vsako leto zmanjšuje število tistih, ki so se v za nas usodnih dneh znali odločno upreti mračnim silam.
Janko se je že leta 1941 znal odločiti. Za NOB je pričel delati
v različnih oblikah. V začetku leta 1943 ga srečamo na organiziranem delu v kraju bivanja. Kot mnoge druge, ga je sovražnik zaprl septembra 1944. Po zaporih je bil do marca 1945, in sicer v Kamniku in Kranju.
Kot organiziranega sodelavca NOB ga v letu 1943 srečamo v enotah narodne zaščite na območju Gmajnica-MIake-Pod-boršt in Gora. To nalogo je opravljal ves čas, aktiven je bil tudi, ko je bil zaprt. Postal je član gospodarske komisije za rajon Komenda. To odgovorno nalogo je opravljal vestno in uspešno. Hkrati s konkretnimi nalogami, ki jih je znal na njemu lasten način zelo dobro izpeljati, je bil član odbora OF za rajon Mlaka-Gmajnica-Gora. NOB je podpiral tudi materialno. S tem je omogočal prehranjevanje partizanskih enot, ki so se gibale na tem predelu. Kot organizator in član gospodarske komisije je znal kljub izredno nevarnim razmeram naloge zelo dobro opravljati. Tako delo je tudi ugodno vplivalo na širok razmah osvobodilnega gibanja na komendskem območju.
Po končani vojni se je takoj vključil v aktivno družbeno življenje. Postal je predsednik OF za Gmajnico in okoliške vasi in bil to vse do 1947. leta. Istočasno je deloval kot član odkupne komisije. V času od 1948 do 1950je bil odbornik KLO Mlaka, kasneje, do leta 1953, pa odbornik KLO Komenda. Tudi po ukinitvi krajevnih ljudskih odborov ni ostal zunaj dogajanja. Dolgo dobo, do leta 1978, je bil predsednik sveta KS Komenda, nato pa predsednik skupščine KS Komenda.
Prizadevno je deloval v raznih drugih samoupravnih organih, odborih in komisijah v občini Kamnik. Zelo pri srcu mu je bil konjeniški šport. Več let je bil predsednik konjeniškega kluba, bil je član gasilskega društva in mnogih drugih organov.
Za svoje marljivo in prizadevno delo je prejel vrsto družbenih priznanj, kot so medalja zaslug za narod, priznanje OF, priznanje SITKS, priznanja konjeniškega kluba in konjeniške zveze Slovenije, več medalj gasilske zveze in še številna druga.
Janko Juhant ni varčeval s svojimi močmi. Kjerkoli je bila potrebna pomoč, že je pomagal. Ostal je zvest svojemu načelu, da je le s skupnimi močmi mogoče marsikaj doseči. S skupnimi močmi je bilo mogoče osvoboditi domovino, s skupnim delom je bilo mogoče premagati vse nakopičene probleme in težave po vojni, je večkrat poudarjal.
Takega, delovnega in vztrajnega, bomo še dolgo ohranjali v svojem spominu, zlasti udeleženci NOB pa ga bomo pogrešali. STANE SIMŠIČ
nove možnosti za prostora v občini
urejanje
V občini smo se odločili, da glede na močno izkazan interes individualnih investitorjev in pa delno spremenjen koncept pri izdelavi prostorkih izvedbenih aktov pristopimo k pripravi sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine za obdobje 1986 - 2000, dopolnitve 1991 ter s tem v zvezi tudi k uskladitvam srednjeročnih planskih dokumentov. V tem kratkem sestavku opozarjamo na možnosti posameznikov, da sodelujejo pri oblikovanju prostora na tistih območjih, kjer so za to neposredno zainteresirani.
Na Zavodu za urbanistično načrtovanje občine Kamnik namreč že nekaj let zbirajo pripombe vseh tistih, ki jim na osnovi sedaj veljavnih planskih dokumentov ni bilo moč izdelati pozitivnih lokacijskih dokumentacij, ker zemljišča, na katerih naj bi posamezniki gradili, niso bila zazidljiva.
Da pa bi bilo omogočeno tudi ostalim občanom in delovnim organizacijam, da skušajo uveljaviti svoje potrebe, bodo v naslednjih dneh razposlane ankete po vseh krajevnih skupnostih, večjih tovarnah, itd., katerih namen je pridobitev čim konkretnejših potreb. Želja je, da se urejanje prostora vrši v skladu z ustaljenim predpisanim postopkom, ne pa, da neupoštevanje in nespoštovanje predpisov pripelje do vrste črnih gradenj, kjer pa je nemalokrat skoraj nemogoče pozitivno razrešiti prostorski konflikt.
Ob pripravi sprememb in dopolnitev planov pa je smiselno razmi-
sliti tudi o generalnih usmeritvah posameznih nosilnih naselij v občini, ne nazadnje tudi z vidika eventualne bodoče reorganizira-nosti (več občin, okraj, regija,...). Vodilna naselja, kot so Kamnik, Komenda—Križ-Moste, Stahovica-Stranje, Tuhinj-Laze (možnost Motnik, Šmartno) lahko v sedanjem trenutku prevetrijo svoje dosedanje razvojne usmeritve in nakažejo nove. Seveda se je ob tem treba zavedati, da morajo takšne odločitve sloneti na realnih osnovah in da se bodo morale podrediti temeljnim izhodiščem smotrne in varovane izrabe prostora (1. območja kmetijskih zemljišč, varovalni gozdovi, podtalnica, varstvo naravne in kulturne dediščine,...)
Pa še nekaj, spremembe planov bodo prinesle za precej območij spremembo dolgotrajnih postopkov pri izdelavi zazidalnih in ureditvenih načrtov, saj bomo za večino urbanistično nezahtevnih območij predpisali prostorske ureditvene pogoje, kjer bo možno zidati zgolj na osnovi pozitivne lokacijske dokumentacije.
Da končam, postopek izdelave in sprejemanja sprememb in dopolnitev dolgoročnih in družbenih planskih dokumentov je vselej trenutek, kjer lahko zainteresirani uveljavljajo spremembe rabe prostora, tako v smislu širjenja zazidljivih površin, kot v smislu varstva naravnih in z delom pridobljenih dobrin.
Za projektni svet: Borut ULČAR
Javno razgrnitev ureditvenega načrta K -1 Center v Kamniku
Končno je naše dolgotrajno in vztrajno prizadevanje o kompleksnejšem načrtovanju obnove mesta Kamnika rodilo tudi prve sadove.
V torek, 19.3.1991 je občinski izvršni svet sprejel na svoji redni seji sklep o javni razgrnitvi predloga ureditvenega načrta KI Center, ki ga je izdelala Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani pod vodstvom univ. prof. dr. Fedje Koširja, dipl. ing. ar h.
Razgrnjeni ureditveni načrt zajema območje od Malega gradu na jugu do Grabna na severu in od struge Kamniške Bistrice na
vzhodu do železniške proge na zahodu.
Povedati pa je treba, da je razgrnjeni ureditveni načrt del celote, ki se ureja z generalnim revi-talizacijskim načrtom celotnega območja mesta Kamnika, ki je z odlokom razglašen za kulturni in zgodovinski spomenik. Tudi ta načrt je naročen pri ljubljanski fakulteti za arhitekturo, izdeluje se pod vodstvom univ. prof. mag. Petra Gabrijelčiča, dipl. ing. arh. in je že v zaključni fazi.
Posamezni ureditveni elementi, predvsem prometna ureditev, ki se navezuje in tudi vpliva na območje, ki se ureja z razgrnje-
nim ureditvenim načrtom, pa bodo predstavljeni že sedaj.
Vse Kamničane in tudi okoličane resnično in resno vabimo, da si ogledajo osnutke ureditvenega območja.
Javna razgrnitev bo v dneh od 29. 3. do 27.4. v prostorih občine Kamnik v II. nadstropju.
Še posebej pa vabimo vse, ki se jih problematika mesta neposredno dotika, vse ki jih ta problematika zanima in jim ni vseeno, kaj bo s Kamnikom, da se udeležijo javne razprave o teh načrtih, ki bo v veliki sejni sobi v II. nadstropju občinske hiše (alternativa: v mah dvorani nad Kavarno) 17. 4. ob 18. uri.
Na tej javni razpravi vam bodo projektanti najprej razložili projekte, nato pa tudi neposredno odgovarjali na vaša vprašanja.
SKG KAMNIK: Janez Stražar, dipl. ing. arh.
Ideja iz Kamnika
išče
400 m2 pritličnih prostorov
za opravljanje mirne proizvodne dejavnosti v Kamniku ali bližnji okolici.
Na podlagi 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
OBVEŠČAMO
interesente, da poteka v času od 22. 3.1991 do 20. 4,1991
JAVNA RAZGRNITEV
OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE B-8 ZGORNJE PEROVO V KAMNIKU
na sedežu občinske skupščine, II. nadstropje ter v prostorih Krajevne skupnosti Kamnik, Novi trg.
JAVNA OBRAVNAVA
osnutke sprememb in dopolnitev prostorskega izvedbenega načrta bo v sredo, dne 10. 4. 1991, ob 18. uri v prostorih Krajevne skupnosti Kamnik, Novi trg.
Vabljeni!
NOVELIRANE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
Javno razgrnjeni osnutek sprememb in dopolnitev urbanističnega akta se nanaša na izločitev zemljišč, za katere si investitor po določilih odloka osnovnega prostorskega izvedbenega načrta, ki to sicer pogojuje, ni uspel zagotoviti potrebnega lastništva.
Vsebina predlaganih sprememb in dopolnitev prostorskega izvedbenega načrta se nanaša zgolj na spremembo grafično zaokroženih (s spremembami) manjših funkcionalnih celot sosed-stev zadružne gradnje kot posledice urejevanja lastniških razmerij in ne posega v urbanistične, arhitektonske, oblikovalske ter druge rešitve, katere ostajajo ter se izvajajo na podlagi osnovnega urbanističnega akta.
ZAVOD ZA URBANISTIČNO NAČRTOVANJE
ZN B-8 ZGORNJE PEROVO
IV. ZAZIDALNI NAČRT
IV. 1.1. Prikaz iz dolgoročnega plana občine
Kamnik za obdobje 1986-2000
IV. 1. 2. Prikaz Iz družbenega plana občine
Kamnik za obdobje 1986-1990
Investicija T-l
— izgradnja prostorov za kmetijsko zadrugo Investicija S-4
- zadružna stanovanjska gradnja v BS-8 Pe-rovo
Investicija K-8
- ureditev sejmišča Investicija K-16
- ureditev kanalizacije na Zg. Pero vem
— ureditev ceste na Zg. Pero vem
- ureditev javne razsvetljave
— razširitev telefonskega omrežja in javne razsvetljave
— ureditev primarnega vodovoda in kanalizacije za ZN na Pero vem
Jave
Odlagališča pri Zejah
adpadkau bo
Člani Odbora za zaščito območja, namenjenega za deponijo komunalnih odpadkov, pred uničenjem, so se 12. marca zbrali na drugo redno sejo v prostorih KS Moste. Odbor sestavljajo predstavniki KS Vodice, KS Bukovi-ca-Šenkov turn, KS Komenda in KS Moste. Sestali so se zato, da bi se seznanili z zadnjimi dogodki v zvezi z namembnostjo Ozkih del in se prepričali, ah se zares spoštuje volja krajanov, izrečena na zadnjih dveh zborih prebivalcev KS Moste in predstavnikov sosednjih KS.
Najprej so izvolili in potrdili predsednika omenjenega odbora. To nalogo bo opravljal Miran Hočevar iz Žej, sicer član KS Moste.
Nato so udeleženci seje slišali, da so na zasedanju vseh treh zborov kamniške občine v februarju ponovno obravnavali lokacijo Ozka dela kot primerno za odlagališče smeti, čeprav so prebivalci KS Moste na svojih zborih enoglasno nasprotovali tej zamisli — namreč ureditvi odlagališča odpadkov na območju njene KS, imenovanem Ozka dela. To pa zato, ker je ta lokacija popolnoma neprimerna za kaj takega.
Predsednik Skupščine občine Kamnik Maksimilijan Lavrinc je nato vso zadevo že pred glasovanjem umaknil z dnevnega reda. Povedal je, da je ta stvar sedaj prepuščena odločitvi pristojnih republiških organov.
Te svoje besede je potrdil 6. marca na izredni seji Sveta KS Moste, ko so se pogovarjali o za-
pletenem vprašanju samoprispevka za novo osnovno šolo. Dejal je, da je kamniška občina odstopila od lokacije Ozka dela kot možnega prihodnjega odlagališča občinskih odpadkov in da bodo smeti začasno vozili na ljubljansko območje. Vso perečo zadevo so prepustili odgovornim republiškim telesom, kajti odlagališča odpadkov se bodo v prihodnosti urejala regijsko in ne na občinski ravni. Skupšina občine Kamnik po Lavrinčevih besedah tudi ni predlagala, da bi Ozka dela prišla v poštev za takšno regijsko odlagališče. Torej je v vsakem pogledu odstopila od zamisli, da bi bila Ozka dela primerna tako za občinsko kot tudi regijsko odlagališče smeti.
Člani odbora so z zadovoljstvom sprejeli takšno odločitev najbolj odgovornih občinskih mož v Kamniku, ki so ravnali modro in premišljeno. Ta odbor bo v prihodnosti pazljivo spremljal vsa dogajanja v zvezi z odlaganjem smeti v kamniški občini in na širšem območju ter še naprej čuječe bdel nad Ozkimi deli, za kar tudi odgovarja pred prebivalci KS Vodice, KS Komenda, KS Bukovica-Šenkov turn in KS Moste.
Na sestanku so potem prišla na vrsto še nekatera vprašanja notranjega pomena, povezana z delovanjem odbora v prihodnosti.
Odbor za zaščito območja, namenjenega za deponijo komunalnih odpadkov, pred uničenjem
»•nov« nv.v\     s..'
9.1. Podrobna MMr VlA«-., . Mk« r»»» pro- *»! »tor»
Zveza kulturnih organizacij Kamnik Vabimo vas...
Srečanje gledaliških skupin občine Kamnik '91
Sreda, 3. aprila '91 ob 20. uri
Velika dvorana kina Dom, Kamnik
Gledališka skupina MKD »PEDENJMOŽIC«, Kamnik
Matjaž Župančič: IZGANJALCI HUDIČA
Režija Nadja Tomšič
Četrtek, 4. aprila '91 ob 20. uri
Velika dvorana kina Dom, Kamnik
Gledališka skupina KD »IVAN CANKAR«, Šmartno
POGODBA
Kmečka igra v treh dejanjih
Režija: Franc Hribar Petek, 5. aprila '91 ob 20. uri Velika dvorana kina Dom, Kamnik Gledališka skupina KD SREDNJA VAS Jože Moškrič: ZVEZE IN RAZVEZE Kmečka drama Režija Zdenka Klančnik Sreda, 10. aprila '91 ob 20. uri Velika dvorana kina Dom, Kamnik Gledališka skupina KD TUHINJ DETEKTIV MEGLA Komedija
Režija Elizabeta Kodra Četrtek, 11. aprila 91 ob 20. uri Velika dvorana kina Dom, Kamnik Mladinska gledališka skupina TUHINJ Hans VVeigel: NAMIŠLJENI ZDRAVNIK Režija Franc Lajmiš Petek, 12. aprila '91 ob 10. uri Kulturni dom, Duplica
Gledališka skupina »PETER PAVEL GLAVAR« OŠ Moste
Jean Variot: VZORNI SOPROG
Režija Tatjana Ravnikar
Petek, 12. aprila '91 ob 20. uri
Velika dvorana kina Dom, Kamnik
Gledališka skupina KD MOTNIK
HLAČE
Kmečka burka
Režija Jože Semprimožnik
Sobota, 13. aprila '91 ob 20. uri
Avla SENŠRM, Kamnik
Gledališka skupina ZAKLONIŠČE ŠTEV. 4
Dario Fo: NAKLJUČNA SMRT NEKEGA ANARHISTA
Režija Mojca Poznanovič
Po predstavi Vas vabimo na pogovor o uprizorjenih predstavah letošnjega Srečanja in o gledališču v Kamniku nasploh Konec aprila/začetek maja '91
Avla SENŠRM, Kamnik Gledališka skupina POD MOSTOM Lope de Vega: DOMISELNO DEKLE
Režija Tina Romšak
Vstopnice so v predprodaji na sedežu ZKO Kamnik, Japljeva 2 (tel. 831-612), eno uro pred predstavami pa pri blagajni kina Dom oz. SENŠRM
VABLJENI VSI, KI VAS ZANIMA GLEDALIŠČE KOT ODRAZ NAŠEGA ŽIVLJENJA!
Torek, 9. aprila '91 ob 17. uri
Dvorana Veronika, Kamnik BESEDNE IGRARIJE
Mesečna torkova srečanja otrok od 4. do 10. leta starosti Tokrat vas vabimo na BESEDOVANJE O POMLADI
z mentorico Matejo Grilje VLJUDNO VABLJENI!
KAMU\ŠK\OBČ^
PRILOGA
..........,ii„ itn i-
Prometno ureditev v mestu Km
V sredo, 13. marca 1991, je bila v sejni sobi SO Kamnik predstavitev in javna razprava o odloku o ureditvi cestnega prometa na območju občine Kamnik. Odlok ne prinaša večjih novosti v prometni režim v mestnem jedru. Odpravlja nepravilnosti v prometni signalizaciji in povečuje kazni. Dosedanja območja za pešce ostajajo enaka, z novimi prometnimi znaki pa naj bi jih še bolj zavarovali pred avtomobilskim prometom.
Javna razprava je pokazala, da nov odlok ne prinaša dolgoročne rešitve prometa v mestnem jedru. Zaprta Kidričeva moti lastnike lokalov in prebivalce Kolodvorske in Streliške ulice, odprtje Kidričeve ulice pa bi motilo stanovalce Kidričeve, kot tudi vse, ki še želijo ohraniti
mestno jedro. Pokazalo se je, da Kamnik nujno potrebuje celovito rešitev prometa. sku Obvoznica je sicer zgrajena, a ne dokončno. Veliko obremenitev nosi Cankarjeva ulica, ki jo moi bo treba razbremeniti z novo obvoznico. Zgraditi bo treba most pri Titanu in tako razbremeniti s P' Ljubljansko cesto. Samo mestno jedro bo moč urediti šele, ko bomo zagotovili dovolj parkirišč Boj in uredili pristop v njegovo neposredno bližino z več strani. Dolgoročne rešitve so sicer znane. [ C Izselitev industrije (Utok, Alprem, Meso - Kamnik) in ureditev blagovno kulturnega centra, pro Vendar ta rešitev zahteva znatna sredstva in je časovno težko določljiva. arhi Poslanski klub Liberalno demokratske stranke, območni odbor Kamnik, ima svojo projektno Zar
najprej se odločimo, haj sploh hočemo
PREDLAGANA REŠITEV - KRATKOROČNA
==• Ulice z največjo dovoljeno   (in tudi možno) hitrostjo 10km/h (Titov trg,  Gregorčičeva,   Maistrova,   Prešernova,   Šlandrova, Japljeva, Trg svobode,  Parmova, Sadnikarjeva,  Petruškova in deli Kolodvorske, Usnjarske in Kidričeve)
Predno se lotimo urejanja prometa v Kamniku, moramo imeti osnovo, saj ne moremo delati stvari na pamet. Zato predlagam, da se, predno začnemo z dejanskim urejanjem prometa, najprej odločimo, kaj pravzaprav hočemo narediti iz Kamnika. Iz te odločitve potem lahko tudi potegnem prometno ureditev. Zato začenjam predlog o prometni ureditvi z vizijo našega mesta oziroma s tem kaj naj bi naredili v bodočnosti, da bi oživili stari del, da bi res postal trgovski, kulturni in upravni center. Moj predlog je:
1. Perspektivno moramo izseliti Utok, Alprem in klavnico. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti tega, da morajo ta podjetja imeti širšo pomoč za preselitev, ker tega sama še dolgo ne bodo mogla narediti.
2. Na tem prostoru nato naredimo ali uredimo trgovski in kulturni center. Trgovski pomeni blagovnico (supermarket itd.), kulturni pa pomeni dvorano za kvalitetne kulturne prireditve s spremljajočo dejavnostjo. Take dvorane ne smemo postavljati med obema osnovnima šolama,
kot je to sedaj predvideno, in tako uničevati šolska športna igrišča, istočasno pa nadaljevati z napakami preteklosti. Porabimo raje kvalitetne mestne površine ne za industrijsko cono, ampak za tisto, kar mesto naredi mesto. Pri tem lahko tudi uporabimo že obstoječe stavbe, saj je dovolj prostora. Tudi za parkirišča - lahko celo pokriva v halah Alprema!? Dovoz do tega prostora ni problematičen, lahko pa se zgodi celo to, da bomo naredili tudi tisti most, ki je že bil v projektih, a so ga kasneje izbrisali, ker je bil menda že naročen montažni leseni most.
3. V celotnem mestnem jedru med Šolsko ulico, železnico, Tu-njiško cesto in Kamniško Bistrico dodelimo vsem stavbam v pritličju načeloma poslovno namembnost (uradi, trgovine, banke, mirna obrt, gostinstvo, advokature, zdravniki itd.), izjemoma stanovanjsko, v nadstropjih pa načeloma stanovanjsko, izjemoma pa poslovno namembnost.
Vse to pomeni, da so vsi tisti opravki, za katere v bistvu ne rabimo vozila, v mestnem jedru. Količinsko velike nakupe pa lah-
ko opravimo v blagovnici, do katere se lahko pripeljemo. Iz teh osnovnih usmeritev pa izhaja tudi prometna ureditev Kamnika:
1. V celem mestu načeloma ni nobenih posebnih omejitev prometa. Izjema so samo avtobusi, tovornjaki, kolesa s pomožnim motorjem, mopedi in motorji.
2. Na ulicah: Kidričeva, Kolodvorska, Parmova, Trg svobode, Japljeva, Prešernova, Titov trg, Maistrova, Šlandrova, Sadnikarjeva, Petruškova, del Usnjarske ali še kateri drugi, se izvede taka ureditev cestišča (predlog je stopničasta), da nikjer ne dovoljuje hitrosti vozil večje od 10 km/h.
3. Promet s kolesi je načeloma dovoljen po vseh površinah, namenjenih pešcem, razen tam, kjer je to izrecno prepovedano.
Na ta način dosežemo to, da po ozkih kamniških ulicah ne bo več divjanja tranzitnih potnikov, za katere smo naredili obvoznico, povezovalno ulico, povezavo pri Titanu pa še bomo. Zardi počasne vožnje pešci ne bodo več v povsem podrejenem položaju, vedno več bo pa tudi takih, ki
PERSPEKTIVNA REŠITEV - ENA OD MOŽNOSTI
^Področje namenjeno predvsem pešcem 1 Kulturni center Trgovski center Parkirišča
Dokončana vzhodna obvoznica (dve možni varianti) Možnost zahodne obvoznice (vlak ostaja kot "tram Peš & kolesarska povezava sever-jug Novi most za motorni promet
i. :•■.
m
vaj )
bodo prostovoljno raje puščali svoja vozila na parkiriščih zunaj mestnega središča (ob blagovnici, ob Poti na Poljane, na Trgu prijateljstva itd.) in šli v mesto po opravkih raje peš. Istočasno pa je stanovalcem omogočen prost dostop - dovoz. Če se bo sčasoma pokazalo, da je v samem središču vedno manj avtomobilov in da so le-ti na parkiriščih okoli mestnega jedra, bo prehod na popolno zaprtje centra za motorni promet dokaj enostaven in neboleč. In tako bo postalo popolnoma samoumevno, kar se lepo vidi že pri naših sosedih čez mejo, da se bo kupec zapeljal z avtomobilom na parkirišče pred blagovnico, nakupil v njej robo in jo z nakupovalnim vozičkom pripeljal do avtomobila. Če bo imel še druge opravke, bo avto lepo pustil kar na tem parkirišču in nato odšel po Petruškovi ali Sadnikarjevi ali čez Trg svobode v strogi center. Enako bo lahko storil tudi tisti, ki se bo pripeljal s svojim avtomobilom ali posebnim avtobusom ali pa kak drug obiskovalec Kamnika. Zaradi vsega tega pešec v samem mestu ne bo več v podrejeni vlogi, voz-
nik pa se bo še vedno lahko pripeljal prav do tam, kamor bo hotel. Sicer malo teže, a vendar, dokler se mu bo dalo.
Ta predlog vsebuje tudi alternativo v izvedbi in sicer, da bi lahko določene ulice določili za enosmerne. Vendar enosmernost ulic ne velja ne za pešce in ne za kolesarje.
Takšno prometno ureditev lahko dosežemo zelo hitro. Postavimo prometne znake za omejitev hitrosti in prekopljimo ulice, ker denarja za njihovo končno ureditev Še ni. Vdolbine in izbočine, če bodo primerne velikosti in oblike, bodo poskrbele da ne bo divjanja z vozili in ne škropljenja zaradi luž. Če se bo to obneslo, lahko v naslednji fazi, ko bomo urejali komunalije (vodovod, kanalizacijo, elektriko, plin, telefon, kabelsko TV...) cestišče eventualno tudi popločimo (ne pa pokockamo!!, ker granitne kocke niso primerne za mesto, ki stoji na apnencu, poleg tega pa so še nevarne in neprimerne za hojo) v obliki raz-potegnjenega stopnišča, vendar
brez ostrih robov in z nizko viši--no stopnice. Problem pluženja se£
da rešiti s primernim nagibom, odvodnjavanje pa se da doseči že i Da z obstoječo kanalizacijo, saj -jedrom v mestnem jedru zelo malo ulične, vodoravnih. udi 1
Ta je samo ena od možnih va- ja st riant ureditve mesta. Predno pa | k0 bomo šli v sprejemanje kakršnih- ^je> koli zakonskih predpisov in po-; stn dobnega o prometni ureditvi, naj |o (z povedo svoje mnenje predvsem ijens tisti ki stanujejo v mestnem sre- lakoi dišču. Njihovo mnenje je treba| Pri tudi upoštevati. Saj so menda do- lih j volj zreli, da bodo vedeli, kaj naj'ane bi bilo najbolj prav za njih, po-^anc sebno, če se jim kakšna stvar lepo in z argumenti razloži. Naj se ne dogaja več, da bi ljudje, ki niso tam doma, odločali o tem, kaj je za domačine bolje in jim rešitev vsiljevali zaradi monopolnega položaja, ne pa zato, ker so boljši. Zato je treba povabiti na razprave, pogovore o bodoči usodi mestnega jedra, z osebnimi vabili!, predvsem vse tiste ljudi, ki so tu doma in tudi tu stanujejo.
BOJAN POLLAK
...ILI.   .              „,.,,.   ,..............|, IIIMI,MII,,.IWJIUI.I..I I—..............				PRILOGA
urnik - predlogi, želje in ideje
skupino, ki se ukvarja s prometno ureditvijo v Kamniku. Pokazalo se je, da promet ni in ne ■nore biti politično vprašanje. Projektna skupina je začela sodelovati z vsemi, ki se ukvarjajo s prometom v Kamniku. Tu naj omenimo kamniške Zelene in nekaj posameznikov, kot sta Bojan Pollak in Tomaž Schlegel, ki vsak po svoje razmišljata o dolgoročni ureditvi prometa.
Odločili smo se, da v iskanje idej vključimo vse občane, ki jih zanima dolgoročna ureditev prometa v Kamniku. Danes vam predstavljamo razmišljanja Tomaža Schlegla - absolventa arhitekture, Bojana Pollaka, poslanca v zboru združenega dela kamniške skupščine, Staneta Zamika, poslanca DPZ in vodje projektne skupine Promet pri LDS Kamnik in Ivana
Pristovnika, predsednika sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Poudarim naj še, da smo se odločili, da bomo spoštovali predvsem strokovne rešitve, kijih bo v kratkem pripravila ljubljanska fakulteta za arhitekturo, vendar menimo, da naj se v fazi priprave akta vključi čim več ljudi s svojimi idejami. Veseli bomo vaših odmevov, kritik in novih idej. Naš naslov je Poslanski klub LDS - Kamnik, Ljubljanska c. 1. Skupaj bomo našli rešitev, ki bo zadovoljiva za večino. Lep pozdrav!
DEMITRIJ PERČIČ, vodja poslanskega kluba LDS - Kamnik
joj želi projektno skupina Prostor
Promet v starem mestnem jedru Kamnika je kaotičen.
Tako glasi prvi stavek 8. točke predvolilnega programa 00 LDS Kamnik. In še naslednji: »Rešitev problema je več, vendar vsaka nekomu ne bo po v°lji. Obstoječa, z delno zaprto Kidriče-
o, ni optimalna. Ob prihodu v skupščino bomo zahtevali, da se takoj proučijo možne variante ureditve prometnega režima v občini in v samem mestu in da na lavni razgrnitvi in razpravi o optimalni rešitvi odločimo Kamničani. Prav tako se morajo dokončno urediti vsa križišča 1 železniško progo«.
Predvolilna zaveza do naših volilcev je bila razlog za delegatsko pobudo, ki smo jo predstavili na 2. skupni seji zborov skupščine občine Kamnik, 18. julija lani.
r »Prometno stanje v mestnem jedru je i nevzdržno. Že pred volitvami smo si v ZSMS-LS zadali nalogo, da bomo iz-polonili obljubo volilcem, da se prometna ureditev približa željam in potrebam uporabnikov.
Zato zahtevamo, da se občinski izvršni svet takoj loti reševanja prometne problematike. Za prometno ureditev v mestu je narejena študija, ki pa ni bila obravnavana v skupščini. V eni od variant študije je predlagano tudi odprtje Kidričeve ceste v smeri S-J za osebni ."omet, za kar se zavzemamo tudi mi, Vendar pa dajemo prednost strokovnemu pristopu.
Zahtevamo, da izvršni svet poda svoje mnenje k že obstoječim študijam, da študije objavi v »Kamniškem občanu« in da problematiko posreduje skupščini že v jesenskem terminu. Prav tako zahtevamo, da je študija usklajena z železniškim prometom.
Naše mnenje je, da morajo o tako pomembni zadevi, kot je prometna ureditev, odločati vsi Kamničani, zato po končani razpravi zahtevamo referendum v mestu Kamnik (vseh 5 KS), vse nove pobude pa naj bodo takoj objavljene v sredstvih javnega obveščanja.
V času do dokončne ureditve prometa v mestnem jedru zahtevamo od izvršnega sveta do zagotovi izvajanje prometne ureditve, ki je sedaj v veljavi.«
Ker naša delegatska pobuda ni bila naslovljena na »pravi« naslov, smo se zadeve laično lotili sami v okviru projektne skupine PROSTOR. Na področju prometa smo se z zelo sličnimi interesi srečali z Zelenimi Kamnika in podobna gledanja so nas pripeljala do dveh pogovorov v decembru ter do laične pobude o ureditvi prometa, ki smo jo podpisali tako 00 LDS kot Zeleni Kamnika.
Delegatska pobuda je bila posredovana na 6. skupno sejo zborov SO kamnik (9. 1. 1991) in se glasi:
»Projektna skupina PROSTOR, ki deluje v okviru 00 LDS Kamnik, v kateri so za področje prometa sodelovali predstavniki Zelenih Kamnika in skupi-
na neopredeljenih iz zborov občinske skupščine, predlaga občinski skupščini in njenemu izvršnemu svetu, da s projektno nalogo, na podlagi javnega razpisa, obdela našo pobudo, da se za razbremenitev pometa v mestuKamnik, za ohranitev starega mestnega jedra Kamnik, uredi obvoznica iz Kidričeve ceste na Muzejsko pot in po železniških tirih do Grabna. Projektna naloga naj poleg obvoznice opredeli železniško postajo Kamnik na Zapričah kot končno železniško potniško in tovorno postajo ter predvidi ustrezno avtobusno povezavo med to postajo in celotnim mestom.
Poudarjamo, da naj po našem predlo-gu tiri na tej relaciji ostanejo in da se na teh tirih izvede utrditev ter položi asfalt.
Projektna skupina PROSTOR se zaveda, da samo predlagana obvoznica ne bo rešila zagat s prometom v mestu Kamnik, zato je potrebno z obvoznico, s peš potmi in s parkirnimi prostori v neposredni bližini starega mestnega jedra zagotoviti živahen trgovski utrip starega mestnega jedra.
Za samo mesto Kamnik, še zlasti za čas prihoda in odhoda z dela, je zelo pomembna čimprejšnja izgradnja mostu in povezava na obvoznico pri podjetju Titan Kamnik, kar bo vsekakor močno razbremenilo Ljubljansko, Kidričevo in Šolsko ulico.
V realizacijo te pobude ne moremo iti brez jasnega programa za staro mestno jedro, ki naj vključi še zlasti preselitev
Utoka in izgradnjo večje trgovske hiše, preselitev Alprema in izgradnjo parkirnega prostora neposredno ob nakupovalnem središču.
Ob zadostitvi navedenih pogojev bo zapora Kidričeve ceste pridobila pravo veljavo in namen in bo možno pristopiti tudi k nekaterim idejnim rešitvam g. T. Šlegla, ki v svojem projektu predvideva tlakovanje vseh tistih površin, ki so namenjene pešcem, najprej pa seveda v območju Titovega trga.
Vse navedeno je projektna skupina PROSTOR predstavila članom sveta KS Kamnik-Center, ki podpirajo našo pobudo in upajo, da bodo že v letošnjem letu storjeni s strani izvršnega sveta s programom dela občine za leto 1991, prvi koraki.«
Navedena pobuda je našla mesto v sredstvih javnega obveščanja (Delo, Neodvisni dnevnik, Kamniški občan). Na našo pobudo smo lahko prebrali tudi nasprotno stališče akademskega slikarja Dušana Lipovca, ki po našem skromnem, laičnem mnenju razmišlja o razrešitvi drugega kamniškega prometnega problema in sicer Cankarjeva ulica - ulica ali regionalna cesta.
Iz neuradnih virov smo izvedeli, da našo pobudo malo bolj resno kot drugi pristojni organi proučuje FAGG, ki pripravlja revitalizacijski program za mesto Kamnik.
Prepričani smo, da so naše dosedanje pobude o rešitvi kamniških prometnih tegob padle na plodna tla.
STANE ZARNIK
Poskrbeti zn varnost in okolje
Cestni promet v mestih je zagotovo poseben in dovolj težak problem. Ugotovitve in spoznanja kažejo, da v kolikor omejiš promet na eni strani mesta, se problemi pokažejo na drugi strani mesta. Zaradi tega bomo morali v bodoče razmišljati drugače, če že hočemo imeti zaradi objektivnih okoliščin zaprto mestno jedro, da predhodno zagotovimo pogoje za varno in tekoče odvijanje prometa po obvoznih cestah. Po podatkih je v bližnji preteklosti odpadlo v cestnem potniškem prometu kar skoraj 70% prometa na zasebne prevoze, od tega pa spet skoraj 70% na prevoze na delo, v šolo, vrtce in podobno. Ni dvoma, da gre v glavnem za prometna gibanja v vseh mestih v republiki Sloveniji oziroma k mestnim središčem. Glede na predvidljivo nadaljnje disperzno naseljevanje prebivalstva na zelo širokih gravitacijskih območjih, med katere tudi spada mesto Kamnik, je treba pričakovati nadaljnje povečanje gostote prometa v mestnem središču, zlasti ob delovnih in nakupovalnih konicah. Pritiskom vse večjega števila osebnih motornih vozil na mestno središče se pač ne bo mogoče upirati s prepovedmi, zapiranjem cest in ukinjanjem parkirišč, če ne bomo predhodno uredili novih obvozov in parkirišč. Verjetno pa bo trajalo precej časa, preden bo to spoznanje prodrlo do zavesti urejevalcev prometa in povzročilo odločnejše spremembe v njihovi politiki do prometa in prometni politiki, spremembe, ki jih lahko na
kratko označimo kot prehod od represije proti ljudem v konstruktivno delovanje za ljudi. Do takrat pa se bo verjetno konfliktnost med urejevalci in udeleženci prometa še zaostrovala in to nikakor ne bo ugodno vplivalo na varnost cestnega prometa. Zato je mogoče pričakovati pri odpiranju in zapiranju mestnega središča vsaj absolutno povečanje števila prometnih nezgod, ki jih bodo povzročali spričo takšnega položaja negativno socializirani udeleženci v prometu. Če upoštevamo, da je kar 70% vseh prevozov z osebnimi avtomobili zaradi zadovoljevanja bistvenih življenjskih potreb ljudi, te potrebe pa ljudje morajo zadovoljevati, če je to urejevalcem prometa všeč ali ne, potem utegne postati zaostrovanje tega konflikta poleg drugih družbenih konfliktov tudi širšega družbenega pomena in ne samo v zvezi z varnostjo prometa.
Za ponazoritev pa še to: ne smemo pozabiti na problem varstva človekovega okolja in kvalitete človekovega življenja v naši družbi, ki je že na prvi pogled tesno povezan s cestnim in vsakršnim drugim prometom in ne nazadnje tudi z njegovo varnostjo. Spričo tega se mi zdi utemeljena trditev, daje vprašanje prometa sploh in cestnega še posebej postalo med drugim tudi družbeni problem z mnogimi dimenzijami, ki ga nikakor ni mogoče reševati s preprostimi naravnanimi formulami in čez noč.
PREDSEDNIK SPV: IVAN PRISTOVNIK
Hlesto - središče družabnega življenju
Avtomobil je postal nepogrešljiva sestavina vsakodnevnega življe-pja. Lenoba, kot je znano, pa je premosorazmerna z razvojem tehnologije. Današnji človek gre tja, kamor lahko pride z avtomobilom. Le nujni opravki, pestrost ponudbe, sprehod, rekreacija in podobno jo dejavniki, zaradi katerih se odpravi peš. Tega pa kamniško mestno jedro žal ne ponuja.
mi leti. Obenem pa so se zavedali (kar se mi, vzgojeni v socializmu, še dolgo ne bomo), da mestna jedra nudijo izredne ambientalne kvalitete, ki jih ni v novih naseljih, in da z izločitvijo prometa iz središč pospešujejo gospodarski razcvet in dvigujejo vrednost zemljišč in lokalov.
Mesto, ki se ponaša s tolikimi arhitekturnimi in zgodovinskimi
prometne pasove itd. Mesto izgleda zelo cestno, kot ustvarjeno za promet. Sovražnik ceste je urejena ulica. S tlakovanjem (naraven rezan kamen večjih dimenzij) in mestno opremo (korita za rože, klopi, oglasni panoji, značilne kamniške kandelaberske luči, itd.) bi avtomobil hitro izgubil vodilno vlogo v mestu, saj bi se naenkrat znašel v coni, kjer je poleg ovir tudi
*| Današnji človek ne posluša rad ie^rometnega hrupa, ne gleda rad iciiše, onesnažene od prometa, in udi strupeni izpušni plini mu prav _ jič ne dišijo. Zato gradi hiše kar se a 'a stran od ceste. . L s? v starem Kamniku gradili ' Mše, niso poznali pojem prometa.
- t strnjeno zidavo so ustanovili uli-J jo (za pešce), ki je danes spreme-i uena v cest0 (za avtomobile) in se
- Mcorekoč spaja s hišami.
a I Problem prometa v starih mestnih jedrih, pred katerim stojimo »J »^s mi, so v Evropi (in ne samo ,.Cahodru) reševali že pred trideseti-
spomeniki in je obenem preplavljen s toliko pločevine kot Kamnik, boste v Evropi s težavo našli.
Skratka, problem prometa v našem mestu ni tako enostaven, da bi se ga dalo rešiti s par sankcijami v občinskem odloku. Problem zahteva kompleksnejšo rešitev. Potrebno bi bilo izdelati dva razvojna programa in se jih dosledno držati; kratkoročni in dolgoročni.
Promet ima danes v mestu glavni pomen. Njegova prednost pred pešcem je v tem, ker ima vse pogoje: asfaltirano cestišče, pločnike, sprehode za pešce, črte, ki ločijo
omejitev hitrosti in kjer ima pešec vse prednosti. V samem centru ne bi bilo parkirnih površin. Začelo bi prihajati do samoukinitve prometa v starem delu mesta, ker bi vsak voznik dobro premislil, ali naj zapelje v center ali raje pusti vozilo na označenih parkiriščih pred vhodom vanj. Seveda bi bilo v ta namen potrebno zgraditi novo parkirišče med obvoznico in pobočjem starega gradu, kjer je prostora za 100 do 120 avtomobilov.
V dolgoročnem razvoju pa bi bila nujna preselitev industrijske cone (Utok, Alprem, Mesto), saj je
ta lokacija, tako z ekološkega, kot estetskega vidika povsem neprimerna zanjo. Na tem mestu, ki meri 3,5 ha, bi lahko uredili kulturni in trgovski center, prostora pa bi bilo še za okrog 600 parkirnih mest in 300 podzemnih garaž. Oddaljenost od Šutne (Kidričeva ul.) je 1-2 minuti hoje, do Glavnega trga (danes Titov trg) pa 3-4 minute. Leseno brv ob tovarni Utok bi morah nadomestiti z dostojno oblikovanim armiranobetonskim mestom. Za razbremenitev prometa na obvoznici pa bi poskrbela nova mostna konstrukcija ob tovarni Titan.
Z realizacijo tega predloga bi se mesto v prvi vrsti znebilo strupenih izpušnih plinov, hrupa, katastrofalnih vplivov prometa na kulturno dediščino in pa zakrpanega asfalta. Tudi z arhitekturnega, turističnega, bivanjskega in um etnos t no-zgodovinskega (prezentacija srednješolskega obrambnega zidu v tlaku) vidika bi mesto ogromno pridobilo. Staro jedro bi spet postalo središče družabnega življenja (promenada, srečanja, prireditve, poletna gostinska ponudba...). Vrednost lokalov in zemljišč bi se z novimi ambientalnimi kvalitetami povečala, vzpostavila bi se konkurenca in izboljšala ponudba. Skratka, ljudje ne bi več hodili v mesto le v banko, lekarno ali po uradnih opravkih; staro mestno jedro bi lahko postalo dnevna soba občine.
Ob tlakovanju bi se v celoti zamenjala dotrajana kanalizacija in vodovod, hkrati pa bi se vidna kabelska napeljava (elektrika, telefon, CATV) namestila pod tlakovani teren. Pri teh posegih bi bila dana možnost podtemeljitve nekaterih slabše ohranjenih hiš in obenem izvedba ustreznih kinet za plinovod.
Prav zanima me, kaj bo storila občina ob bližajočem se prekopavanju Maistrove ulice, ko bo Komunalno podjetje menjalo dotrajano infrastrukturo. Se bo odločila za cesto in avtomobile ali za ulico in pešce?
TOMAŽ SCHLEGL
Delo kamniškega muzeja u pretehlem lelu
V začetku leta 1990 je izšel katalog Kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik (fotografska tradicija v nekdanjem političnem okraju Kamnik) avtorice kustodinje - zgodovinarke Zore Torkar in zunanjega sodelavca, strokovnjaka za zgodovino slovenske fotografije Mirka Kambi-. ča. Katalog vsebuje bogato barvno in črno-belo fotografsko gradivo. S katalogom in razstavo, ki je bila odprta junija 1990 v renesančnem pritličju gradu Zaprice, smo tako sodelovali v skupni slovenski in v širšem pogledu evropski akciji ob 150-letnici izuma fotografije. S pregledom lokalne zgodovine fotografije smo poskušali ugotoviti vlogo kamniških fotografov v slovenskem merilu ter primerjati njihovo delo in izdelke z drugimi. Obenem nam bodo taki lokalni pregledi posameznih fotografov kasneje omogočili celovitejšo in hitrejšo raziskavo zgodovine slovenske fotografije.
V likovnem razstavišču v Domžalah je muzej septembra pripravil razstavo - izbor del iz bogatega opusa Mihe Maleša, tokrat omejen na njegovo grafično ustvarjanje, ki sega od njegovih praških študijskih let, pa vse do sedemdesetih let. Spremno besedilo v zloženki je prispeval kustos razstave, umetnostni zgodovinar Marko Lesar.
Vse leto se je nadaljevala raziskava Barok na Kamniškem. Glavnina te obsežne naloge je bila namenjena ogledom in do-
kumentiranju spomenikov na terenu v obeh občinah, Kamniku in Domžalah (od današnje občine Kranj vse do štajerskega mejnega dela pri Gornjem Gradu, Tuhinjski dolini in Črnega grabna, na drugi strani pa vse do Zasavja z Moravsko dolino in območja na meji današnjih ljubljanskih občin). Skladno s tem je potekal tudi študij ostalega gradiva baroka na Slovenskem v celjskem območju in Savinjski dolini ter v avstrijskem Gradcu. Večji poudarek na terenu in pri študiju je bil posvečen stenskemu slikarstvu Franca Jelovška, enega štirih utemeljiteljev ljubljanskega baročnega slikarstva. Ravno na tem območju je zapustil največ svojih del.
Končala se je raziskava Narodna čitalnica v Kamniku od šestdesetih let 19. stoletja do začetka 1. svetovne vojne. Raziskava je temeljila na pregledu številnih časopisnih virov te dobe, literature in predvsem arhivskih virov, ki so bili v letu 1989 oddani Zgodovinskemu arhivu v Ljubljani. Kljub temu, da je Narodna čitalnica, kot ena najbolj razvitih oblik slovenskega političnega in kulturnega delovanja v drugi polovici 19. stoletja mnogokrat že bila zanimiva tema za raziskovalca, pa so se z novimi viri osvetlili vsi tisti dogodki, ki so ostali nejasni ah neznani. V maju letošnjega leta bo raziskava zaključena z izidom kataloga in otvoritvijo razstave v razstavišču nad Ve-
roniko, prav v nekdanjih prostorih kamniške Narodne čitalnice. Ob tej priložnosti naprošamo bralce, ki doma morda hranijo fotografije ali kakršnokoli drugo dokumentarno gradivo o kamniški čitalnici, naj nas pokličejo v kamniški muzej na telefonsko številko 831-313.
Začeli smo s popisovanjem slikarske zapuščine premalo znanega slovenskega slikarja, kamniškega rojaka in Maleševega praškega sošolca in sodobnika Staneta Cudermana. Zbiranje njegovih del je popolno oranje ledine, saj slikar vse od skupnega nastopa z Malešem 1927 ni doživel obsežnejše predstavitve in pomembnejše kritične ocene.
Ob sanaciji severnega obodnega zidu zapriškega platoja je bila opravljena arheološka raziskava terena, ki je odkrila najstarejšo fazo zidu iz leta 1550. Ta je bila kasneje zaradi drsenja tal obnovljena. Drsenje terena tudi v današnjem času povzroča rušenje obodnega zidu, ki tako ogroža naselje pod cesto, zato je bila potrebna temeljita sanacija zidu.
Muzej kot pooblaščena ustanova za varstvo premične kulturne dediščine za območje občin Kamnik in Domžale evidentira, zbira in dokumentira gradivo in podatke sproti vnaša v računalnik. Poseben računalniški programski paket MODES (sistem za vnašanje podatkov o muzejskih predmetih) nam omogoča iskanje vnesenih predmetov po
Kulturni lenter Kamnik zbira dela Staneta Cudermana
Kamniški muzej pripravlja razstvo in študijo o do danes vse premalo znanem slovenskem slikarju in starejšem sošolcu M. Maleša Stanetu Cu-dermanu (1895-1946), čigar delo javnost še vedno ne pozna dovolj (nekatera iz 30. let so signirana s Tanes). Zaradi svoje tragične smrti in medvojne usode njegov opus še ni doživel pomembnejše predstavitve, tako da je zbiranje njegovih del še toliko težavnejše. Ker želimo podati čim popolnejši pre-
gled Cudermanove ustvarjalnosti, prosimo vse lastnike njegovih del, katerih še nismo evidentirali, in vse druge za sode-, lovanje pri posredovanju kakršnihkoli podatkov o njegovih delih in slikarju. S posredovanjem podatkov boste prispevali, da bo podoba o slikarju jasnejša, rezultat pa bogatejša in obsežnejša razstava. Sporočilo sprejema Kulturni center Kamnik, Muzejska pot 3, tel. (061) 831-313.
Razstoua Tomaža Gostinčnrja (1352-1991)
V kavarni Veronika v Kamniku je bila 22. marca odprta razstava oljnih slik letos preminulega slovenskega slikarja Tomaža Gostinčarja iz Ljubljane. Razstavljene krajine, tihožitja, portreti in figuralne kompozicije so nastale v sedemdesetih in zgod-
njih osemdesetih letih. So iz zasebne zbirke Petra Špilerja iz Ljubljane. Razstavo sta omogočili firma »Hamer« d.o.o. Zvo-narska 1 iz Ljubljane in Florijan Mlakar - kavarna Veronika. O umetnikovem življenju in delu je govoril akademski slikar in li-
kovni kritik Dušan Lipovec. V otvoritvenem programu je nastopil »Novi ljubljanski godalni kvartet« z deli Dvofaka in Mozarta. Predstavili so se nam Mo-nika Skalar, Karel Žužek, Franc Avsenek in Stane Demšar.
D. L.
U znamenju barvne fotografije
V sodelovanju z občinsko ZKO je bila 14. marca v razstavišču Veronika že tradicionalna marčevska predstavitev foto-ki-no kluba »Mavrica« iz Radomelj, ki je tudi sicer edino tovrstno združenje v domžalsko-kamniški regiji. Razstava je bila odprta do 24. marca.
Člani foto sekcije: Mojca Iglic, Mirni Pollak, Meti Cerar, Vlasta Jenčič, Toni Iglic, Tomaž Lavrič, Lojze Popelar, Janez Kosmač in mojster fotografije in njihov mentor Vlastja Simončič so pripravili razstavo fotografij in predstavitev foto-dia esejev. Letošnja razstava je za razliko od prejšnjih, naziv »Mavrica« še posebej opravičila, saj so se njeni člani tokrat prvič predstavili z barvnimi fotografijami. Avtorske negative so dali člani zaradi tehnične zahtevnosti v izdelavo profesionalnim fotografom, zato je bila kakovost razstavljenih eksponatov še bolj očitna. Poleg barvnih je bilo razstavljenih tudi nekaj črno-belih fotografij, ki jih seveda izdelajo avtorji sami od negativa do povečave. Tematika razstavljenih fotografij je bila različna. Od mikro do makro sveta, od arhitekture do žanrskih motivov in portretov, največ pa je bilo utrinkov iz narave, še po-
sebej so bili dognani barvni posnetki slovenske flore.
S foto-dia eseji so se na otvoritvi predstavili avtorji s sledečimi naslovi - Maja Iglic: »Nekoga moraš imeti rad«, Janez Kosmač »Pomlad na planini Blegoš«, »Bogastvo starih koledarjev«, Lojze Popelar: »Oblaki so rdeči« in Toni Iglic: »Dialiti«, »Zido-pis«. Še posebno zadnja dva foto-eseja avtorja Tonija Iglica sta po svoji kakovosti ter inovativnosti izstopala iz povprečja. Prva serija barvnih diapozitivov, kombiniranih z litografski mi rastri, ki jih je avtor poimenoval »dialiti«, prinaša nove tehnične raziskave in možnosti znotraj fotografskega medija. S prekrivanjem delov diapozitiva s črno-belimi rastri dosega avtor zanimive kompozicijske sklope, včasih skoraj že povsem abstraktne kompozicije, sestavljene iz povsem geometrijskih tvorb. Tudi foto-dia esej »Zidopis« se odmika od klasičnega pojmovanja fotografije. Ti diasi pa beležijo raznorazne grafike s fasad in sten z ljubljanskih ulic ter so tako tudi svojevrsten dokument o določeni socialni kategoriji ljudi in njihovem mišljenju, potrebah in stiskah v nekem času in prostoru. Omenjeni foto-eseji  so  bili  tudi domiselno
spremljani z odgovarjajočo glasbo in besedo.
DUŠAN LIPOVEC
krajevnih, kronoloških ipd. zaporedjih. Vključitev vseh slovenskih muzejev in galerij v enotno mrežo nam bo v prihodnosti omogočila pregled nad našo celotno slovensko kulturno dediščino.
V letu 1990 so si obiskovalci lahko ogledali stalno zbirko del Mihe Maleša v Galeriji - zbirki Miha Maleš, upognjeno pohištvo na Slovenskem in razstavo Kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik v gradu Zaprice, kultur-no-zgodovinsko podobo Moravske doline v Moravčah, stalno zbirko slamnikarstva pa smo zaradi adaptacije gradu Krumperk prenesli v depojske prostore. Kustosi opravljajo strokovna vodstva, prilagojena posameznim skupinam, tako po muzejskih stalnih in občasnih zbirkah, kot tudi vodstva po kulturnih spomenikih mesta in bližnje okolice. Naj omenim specialna vodstva za dijake Šole za oblikovanje iz Ljubljane, za likovno kolonijo osnovnih šol domžalske občine, vodstvo spremljano s predavanjem in predvajanjem diapozitivov za dijake kamniške Agroži-vilske šole in vodstvo za umetnostne zgodovinarje na njihovem letnem občnem zboru v Kamniku. Naš muzej sicer nima zaposlenega kustosa - pedagoga, je pa vseeno tisto kulturno žarišče v mestu, na katerega se obračajo obiskovalci Kamnika.
M. K.
Tretjič Veselo v Kamnik
Gasilske storije
Pihalni orkester Solidarnost in Zveza kulturnih organizacij Kamnik sta letos že tretjič pripravila vsestransko zahtevno zabavno-glas-beno prireditev Veselo v Kamnik, tokrat posvečeno gasilski dejavnosti. Kamniška godba pod vodstvom Francija Lipičnika je odlično opravila svojo nalogo, prav tako pa so bili brezhibni vsi ostali nastopajoči, tako številni ansambli kot pevci, plesalci, humoristi in seveda gasilci sami, ki so tudi povedali nekaj besed o sebi. Športno dvorano je napolnilo dvakrat po poldrugi tisoč obiskovalcev in vsaj za soboto bi lahko prodali še precej vstopnic. Pomeni, da se je prireditev prijela in da ima toliko navdušenih obiskovalcev, da lahko dobijo prireditelji krila tudi za vnaprej.
Najprej je treba pohvaliti sceno, ki je bila seveda vsa v gasilskem vzdušju, s starinsko brizgalno na čelu in s sv. Florjanom v ozadju kot zavetnikom gasilcev. Kip sv. Florjana, ki je stal ves čas na odru, je doživljal v preteklosti - star je čez dvesto let - dokaj čudno usodo. Dolga leta je sv. Florjan stal v šu-tenski cerkvi, nato v Šmartnem v Tuhinju, zdaj pa so gasilci le našli toliko korajže in so ga spet postavili tja, kamor spada, v svoj dom. Drugi časi - drugi običaji. Ali pa tudi: Zakaj bi se sramovali tistega, kar nas je potrjevalo v preteklosti, to pa so tako gasilci kot godbeniki, če pa je roko držal na dejavnostjo tudi kakšen svetnik, ne bi smelo biti narobe. No, zdaj je krivica sv. Flor-
mlade likovnice u SEHŠKH1
V avli Srednješolskega centra v Kamniku je bila 4. marca otvoritev slikarske razstave Likovnega društva Srednje ekonomske in naravoslovne šole Rudolfa Maistra, ki ga vodita mentorja Andreja Schlegl in Marko Novak. Otvoritev je spremljala tudi glas-beno-kulturna prireditev, vse skupaj pa je vestno beležila lokalna kabelska TV. Ali je sovpadala prireditev s praznikom žensk ni znano, je pa možno, saj so se predstavile štiri mlade tokovnice, ki obiskujejo omenjeni krožek: Mateja Cvijanovič, Barbara Mušič, Alenka Brlogar in Polona Lovšin. Čeprav opazimo pri vseh razstavljalkah določene začetniške težave, kar je povsem razumljivo, lahko vseeno rečemo, da so se pogumno spopadle
z likovnimi problemi in že dosegle določene spodbudne rezultate. Seveda je vsak začetek težak, vendar so že stari Latinci trdili »Per aspera ad astra« (Po trnju do zvezd), kar velja tudi za naše mladenke.
Izredno domiselno je bila oblikovana tudi scenska postavitev same razstave v izvedbi obeh mentorjev. Z minimalnimi sredstvi (karton, lepenka, bela di-sperzna barva) sta ustvarila arhitektonsko kuliso v najboljši post-modernistični maniri, ki je prevzela funkcijo razstavnih panojev.
Mladim li kovnica m, kot tudi obema mentorjema-študentoma, zaželimo torej še obilo uspeha, saj »na mladih svet stoji«!
DUŠAN LIPOVEC
Razstava likovnih del
V dolgočasnem večnamenskem prostoru v Srednji ekonomski in naravoslovni šoli Rudolfa Maistra v Kamniku do letošnjega leta ni bilo opaziti ničesar, kar bi pritegnilo dijaško oko. Z letošnjim letom pa je ta prostor postal zanimivejši, saj je v njem urejen razstavni prostor. Od razstav, ki so že bile, naj omenim razstavo starih novcev in Zgodovina smučanje. Obe sta pritegnili veliko
Vabljeni na »urice razumevanja«
Starši, otroci, mladina, morda nas niste »slišali«!
V zadnjem Kamniškem občanu smo vas povabili na »urice razumevanja« vsak četrtek od 17. do 18. ure v Mladinski center Kamnik, Ljubljanska 1 (stari zdravstveni dom). Klub staršev vam želi prisluhniti, pomagati, vas razumeti! Ne pustite, da vaša stiska raste! Majhno je laže pregnati in lahko pozabiti. Veliki problemi so včasih nerešljivi, zato ne pustimo majhnim, da bi zrastli.
Pridite na urice razumevanja! Pomagajte sebi, svojemu otroku in nam naredite zadovoljstvo - da vam pomagamo!
KLUB STARŠEV - IVANKA SKAMEN
radovednih dijakov, vendar sta obe nekako neopazno odšli iz razstavnih prostorov in vitrin. Še najboljša je bila razstava o tem, kaj premore naša šolska knjižnica.
V ponedeljek pa je bilo drugače. Likovno društvo SENŠRM je v avli pripravilo razstavo, na kateri so se predstavili naši likovniki.
Že sama otvoritev je bila drugačna, saj je likovno društvo pripravilo 4. marca 6. šolsko uro za dijake velike izmene, ob 17.30 pa še za ostale dijake in druge obiskovalce, kulturno prireditev, na kateri so nastopili dijaki z recitalom in vedno nasmejani Brane Bičanič s svojim pevskim programom. Nato smo si ogledali slike in skulpture naših dijakov na za to posebej slovesno pripravljenem prostoru. Ob mentorstvu Marka Novaka in Andreja Schlegla so razstavljale: MATEJA CVIJANOVIČ, ALENKA BRLOGAR, POLONA LOVŠIN in BARBARA MUŠIČ. Ob vseh njihovih mojstrovinah nam je zastajal dih ob izrednih delih Polone Lovšin, ki bi se lahko kosala z nemalokaterim že priznanim likovnikom. Razstava je vredna ogleda in trdim, da ne bo nikomur žal, če si bo vzel čas in si jo ogledal.        ACO KRAMAR
OGLAŠUJTE V KAMNIŠKEM OBČANU
janu dokončno popravljena in tudi gasilske storije si je lahko ogledal z odra, vsem na očeh. O kamniškem gasilstvu je sicer govoril tudi Jože Brleč, predsednik Gasilske zveze Kamnik. Povedal je, da bodo kamniški gasilci prihodnje leto praznovali že 110-letnico obstoja, kar pomeni, da so bili takoj za prvimi v Sloveniji.
O samem programu je treba povedati, da je potekal brezhibno, lepo utečeno, mirno, prelival se je iz točke v točko brez težav, morda je nekoliko zastal le ob kvizu. Vodila sta ga Mojca Blažej-Cirej in Tone Ftičar. Slednji se je takoj na začetku izkazal tudi kot odličen pevec na izvirno Lipičnikovo glasbo in kar škoda je, da se s tem ne ukvarja več. No, ja, pa vsaj pevce dobro razume. Tudi drugi pevci in instrumentalisti so bili letos vsi odlični. Kaže, da so se ansambli potrudili in da so se dobro pripravili na tretjo prireditev. K temu je treba poudariti, da je kamniška godba v teh letih, odkar jih vztrajno vodi Franci Lipičnik, dosegla zavidljiv nivo, posebno ob dejstvu, da je v godbi toliko mladih talentov. Od prve predstave do tretje je bil storjen velik korak naprej. Na petkovi predstavi so se godbeniki poslovili od veterana Ernesta Kvartiča, na sobotni pa od Johana Nograška, ki je star devetdeset let in igra v godbi celih petiinsedemdeset let, videti pa je kot možakar pri petdesetih, šestdesetih. Med ansambli so najbolj vžgali Nagelj, Poljanski in Ma-rela. Nagelj vidno napreduje in ne spada kar tako v sam vrh. Poljanski potrjujejo svojo priljubljenost vse širše in širše, ne samo v svoji Tuhinjski dolini, očitek, da so podobni Slakom, pa je brez pomena, kar mi je med samim izvajanjem potrdil tudi Lojze Slak sam. Marela se je pokazala pozneje še v zabavni varianti. V oboji preobleki je odlična. Skoraj nič slabši pa niso bili ansambli Na sončni strani Alp, Borisa Razpotnika, Jasmin, Stoparji, Lipa in Krt, svetovati pa bi jim morali, naj igrajo občinstvu bolj vesele skladbe (med temi vsaj eno ah dve znani), kajti treba je vedeti, da gre vendarle za veselično občinstvo, ki težje prenese koncertno poslušanje. Za mizami, z litrom ha njej, se posluša drugače kot v koncertni dvorani!
Glasbeni program je popestrila še stranjanska starinska godba pod vodstvom Dominika Krta, ki je res enkratna, tako po izvajalski plati, kot glede starinskih inštrumentov. Pametno je tudi bilo, da se je na-rodnozabavni vtis razbil s skladbami, ki jih je igrala godba z zabavnega sporeda, prav tako pa sta bila zelo všečna oba plesa državnih prvakov iz Urške, Katje in Toma. Humorna plat prireditve je bila tokrat za kanček slabša, ker je bila nabrana iz znanega arhiva. Izvedena pa je bila s pomočjo Ivice Oštir in Franca Pestotnika-Podokničarja tako profesionalno, da to niti ni tako motilo. Enkraten pa je bil Po-dokničar na jekleni vrvi in škripcu na vrhu dvorane in njegov tarzanski spust je izredno korajžno dejanje. Nasploh bi lahko celoten scenarij, ki sta ga pripravila Franc Pestotnik in Tone Ftičar, pohvalili, kajti dogajanje je bilo dovolj pestro in se je lepo prelivalo med seboj. Popestrila ga je tudi planšarica Kati Turk, ki je napisala za Stoparje celo vodilno pesmico Gasilske storije, za vse nastopajoče pa je naredila tudi spominske krožnike s sv. Florjanom. Kljub temu, da ni gasilka, bi se jo dalo uporabiti na odru še za kakšno minuto dlje. Treba je omeniti tudi dušo prireditve Boža Matičiča, predsednika godbe, ki je povezal vse niti v skupno štreno. Tako kot je Franci Lipičnik enkratno poskrbel za dobro glasbo (tudi z veliko nove glasbe iz svoje glasbene delavnice), je Matičič s svojo ekipo poskrbel za vse drugo. Želo dobro je bilo tudi ozvočenje, ki ga je imel na skrbi Mice Karov.
Tretja prireditev Veselo v Kamnik je torej dobro uspela, za kar se imamo zahvaliti tudi dekletom iz Kolesarskega kulturnega kluba Dober dan, naši, ki so skrbela za postrežbo. Na kratko lahko rečem, da so v Kamniku pravi ljudje na pravem mestu in da bo zato - če bodo znali sodelovati tudi vnaprej tako brezhibno - tudi četrta prireditev, ki bo namenjena šoferjem, zagotovo uspešna. Vsaka takšna prireditev, kot je bila letošnja, je sama najboljša reklama za vnaprej.
IVAN S IVE C
Slouenski materi
(Oda ab materinskem dnevu)
Občudujem te še iz časov, ko si se s slovenskimi hordami naselila v to oazo rajskega sveta pod obronkom alpskih straž. Že od začetka ti je bil všeč ta svet: umirjen v prekmurskih ravnicah, veselo zaobljen v štajerskih vinorodnih holmih, strmo se vzpenjajoč v gorenjskih vršacih, sanja v dolenjskih gričih in preko bridkega trdega krasa padajoč v modrino Jadrana.
Tu si pognala globoke korenine, si izgrebla plodna tla za svoje potomce. Tu bo dobro mojim sinovom in hčeram, si dejala. To bo njihova Obljubljena dežela.
Prav si imela in vendar si se tudi motila. Tvoji sinovi in hčere so krvaveli v mnogih bitkah za ta kos lepo obdelane zemlje, ki so ga trgali iz rok plazovom, hudournikom, gozdovom, rekam in kamnom. Čeprav so si zase odmerili le majhen kos zemlje, so jim bili še tega nevoščljivi številčno, gospodarsko in politično močnejši sosedje. In zgodilo se je celo najhujše, kar lahko doleti človeka: stoletja so morali tlača-niti tujim gospodovalcem, ki so si zase rezali obilne kose pogače, njim pa prepuščali drobtinice z razkošno pogrnjene mize.
Drago so morali plačevati izgubo svoje svobode, vendar kljub temu niso nikoli obupali. Tudi ponesrečeni kmečki upori in mnogokrat razdejani braniki okrog cerkva, ki so zaustavljali divjajoče vojake polmesca, jim niso vzeli poguma braniti lastno pest zemlje. Zgradili so si nove obrambne zidove, spet strnili svoje kljubujoče vrste in upali v svetlejše dni.
Dolga so bila stoletja tvojega tlačanstva, slovenska mati, stoletja odvisnosti tvojih sinov in hčera. In vendar ne tako mračna in pusta, kot bi si človek mislil. Kljub težkim časom si razvijala svojo kulturo, negovala narodno pesem, navade in običaje ter jih izročala prihodnjim rodovom v spomin na prestano trpljenje in v zavesti posebnosti malega slovenskega naroda.
Do danes se je v njegovi duhovni zakladnici nabralo za zvrhano mero duhovnih sadov. Ponosni smo lahko nanje kljub naši številčni majhnosti in ozemeljski stisnjenosti. Mnogo našega se skriva ali košati po zakladnicah tujih narodov, marsikdo se baha z našimi sadovi.
In ti, slovenska mati, si vse to pogumno prenašala iz roda v rod. S tvojim mlekom se je v telesa tvojih potomcev pretakala tvoja plemenitost, pogum, ne-ustrašnost slovenske duše, ki si želi topline, duhovnega sozvočja, širjav in gora, kjer si lahko odpočije trudno oko in se sprosti hrepeneča duša. Bolečina je trgala tvoje srce, ko si sprejemala mrke sle, ki so ti sporočili o padlih sinovih, onečaščenih hčerah. Dolgo si žalovala za njimi, končno pa si si otrla že skoraj usahle solze in se z novo upornostjo v srcu in jaslih misli neustrašno napotila dalje.
Nikoli nisi klonila. Smrt najdražjih, ki so branili slovenska tla, si sprejemala s ponosom in zavestjo: Sinovi in hčere, niste padli zaman! Niste se zaman borili in upali! Vaša ljubezen do lastne zemlje in zvestoba narodu bosta bogato poplačani! Kdor pa se bo izneveril, ni vreden slovenskega imena, slovenske krvi.
Vsaka kaplja te krvi priča o pogumu in trdoživosti malega naroda, ki se je ušotoril ob Savi, Dravi in Soči. Treh izvirih pogu-
ma, razkošne lepote in igrivosti. Tu so stoletja kot Izraelci ob babilonskih rekah upali, kdaj bodo smeli zadihati s polnimi pljuči na lastni zemlji, ki so jo v ostrem boju z drugimi plemeni zakoličili zase in prihodnje rodove. Prodrli so prav do germanskih in romanskih predstraž, ustavili so jih le visoki alpskih vrhovi. To je ljudstvo, rojeno za ta trdi, toda razkošno lepi svet.
In ko se danes, ponosna slovenska mati, oziraš na prehojeno pot in zreš narodno samostojna in samozavestna v negotovo prihodnost, kaj naj ti rečem? Naj ti izrečem besedo novega poguma, naj se ti zahvalim za silno upanje, ki je vedno plalo v tvojih žilah, zapojem hvalnico za ta čudoviti kos zemlje, ki si ga ohranila zame, enega izmed sinov in hčera dvomilijonskega naroda, naj visoko razpnem zastavo narodne in državne samostojnosti, ki si jo končno dosegla? Vse to in še več. V meni neustavljivo vzhaja sonce hvaležnosti, tiha hvalnica se razliva v mogočno pesem odrešenja: tisočkrat ti hvala za vse! To mi veleva sinovska ljubezen in slovenski ponos. To mi narekuje duša ob tvojem dnevu, ko ti namesto najlepšega šopka cvetlic poklanjam hvaležen spomin, obenem pa stiskam roko za sedanje in prihodnje dni. Da bi še naprej kljubovala vsem življenjskim viharjem, kot si nekdaj.
JOŽE PAVLIC
materinstvo - po
Vedno je bilo eno samo hrepenenje.
Sega v zgodnjo mladost in igro s punčko. Čeprav je punčka iz gume že zdavnaj izgubila sintetične kodre in bila brez ene roke usmiljenja vredna, je bila moja - punčka, moja velika ljubezen.
Sega v leta odraščanja. Hrepenenje in telo mladega dekleta sta hotela prehiteti razum in zrelost...
Tako je hrepenenje rastlo. In zrastlo v veliko in silno srečo drobcenega, ki je rastlo najprej v telesu in zrastlo v kričavo deklico, ki je končno nasitila hrepenenje.
Koliko majhnih in velikih sreč se je z njo spočelo, koliko majhnih in velikih bolečin je z njo zaskelelo. Najprej z majhnim, rožnatim bitjem, ki se je privilo k mojemu telesu, potem s punčko, ki je poskušala prve korake k meni. In nato z majhno damico, ki je kar naenkrat postala dama, večja od svoje mame.
Zakaj torej praznični spev materinstvu. Materinstvo samo po sebi je praznik, dolg tristopetinšestdeset dni in po letu se začenja znova. Vsak dan s hvaležno mislijo življenju, ki mi ga je poklonilo.
Zato je 25. marec dan kot vsak. Zakaj me opevanje praznika tako neprijetno spominja na misel, da se vsi, ki materinstvo gledajo od strani, želijo oddolžiti za sivo zanimanje, s katerim ga spremljajo ostale dni v letu? In zakaj bi se meni moja deklica morala zahvaljevati za ljubezen in skrb, ko pa sama to hočem in sem zato srečna?
A, če že naj praznik bo, tudi prav: še tesneje bom objela svojo damico, poljubila njenega očeta, ki je konec koncev »kriv« za moje materinstvo in našla trenutek, da bom podelila bolečino z vsemi ženskami, ki svojega hrepenenja niso mogle potešiti.
Ampak, tako bo tudi jutri, pojutrišnjem. Zato velikih besed ne razumem. Enkrat na leto - hvala, to ni materinstvo - po moje!
IVANA SKAMEN
materinski dan      Dan žena u društvu upokojenteu
Po več desetletjih se počasi vračajo praznovanja, za katere nekateri mlajši, rojeni v povojnem času, sploh ne vedo. Mednje sodi tudi materinski dan, 25. marca, ki je med vernimi znan tudi kot dan Marijinega oznanjenja. Večina evropskih narodov si je izbrala za materinski dan ta dan v koledarju. Tudi pri nas smo ga poznali vse dotlej, dokler ga ni zamenjal 8. marec - dan žena, ki nam po toliko letih tudi veliko pomeni. Prav tako mednarodno priznan, le da je mogoče po nastanku in zgodovini bolj izraz boja za ženske pravice in priznanje ženske v družbi.
Materinski dan pa ima globljo intimnejšo vsebino. Tega dne se spominjamo osnovnega poslanstva žene-materinstva. Naj bodo kakršnikoli časi in politična gledanja na družino, materinstvo prav gotovo ostaja za vsako ženo, če ji je to dano, da uresniči svoja naravna hrepenenja in željo - darovati novo življenje. Verjetno to doživetje presega zadovoljstva, ki jih prinašajo drugi življenjski uspehi, drugačna življenjska sreča. Zato so materinstvo poveličevali v vseh obdobjih tudi pesniki in pisatelji. Z njihovimi besedami smo pripravljali tudi proslave za 8. marec.
Vsakdanjik pa je drugačen. V preteklih desetletjih, ko se je morala tudi ženska zaposliti, je bilo materinstvo potisnjeno v ozadje. Z novimi kvalitetami življenja, ki jih je prinašal čas, je Postala ženska najprej delavka. Danes smo po zaposlenosti žensk na vrhu evropske lestvice, saj v Sloveniji skoraj polovico zaposlenih predstavljajo ženske in tudi s svojim delom prispevajo K višji življenjski ravni, ki jo ima Slovenija v primerjavi z drugimi rePublikami. Res da je ekonom-j*a samostojnost žensko na de-•ovnem mestu postavila ob bok Roškemu, vendar v resnici ostaja °°lj obremenjena, kot je bila nje-na babica, saj jo doma čakajo enaka opravila - vse gospodinjstvo. Pa je že za obremenitev, ki J1" je imela žena kot mati in gospodinja v preteklosti veljalo, da Podpira tri vogale pri hiši. Koliko Jm danes? Morda pet?
Vse nove dolžnosti, ki jih je sprejela žena nase v bližnji preteklosti, pa so spremenile vrstni fed ženskega dela - materinstvo iT ?otovo vsaJ časovno, če ne tudi kakovostno, na drugem mestu. *n vsi smo se tega navadili, malo-katera izmed nas bi se odločila za zamenjavo, ker bi to ogrozilo materialno eksistenco družine. in posledice so vidne: naši otroci niso vsi srečni, ker so užili pre-malo ljubezni in materine nav-
zočnosti v svojih najnežnejših letih. Tudi mati, razpeta med domom in službo, ni vedno umirjena osebnost in malokatera pomisli na svoje zdravje ali da bi bilo življenje lahko drugačno.
V zadnjih letih se je ob skrb zbujajočem nazadovanju rojstev zamislila tudi družba. Demografi so izračunali, da gre celo za obstoj slovenskega naroda. Ženske imajo zdaj časovno in finančno ugodnejše pogoje za materinstvo. In gotovo se obetajo še boljši časi, ker se bomo enkrat gotovo izkopali iz obupnih gospodarskih stisk.
Vendar ni samo v tem problem. V letih, ko smo toliko poudarjali tudi družbeno vlogo ženske, ki se pa vsaj v politiki ni nikoli mogla uveljaviti v tolikšnem odstotku, kot je prispevala k splošni življenjski ravni s svojim delom, se je spremenil tudi naš odnos do materinstva. Matere z več otroki niso bile deležne spoštovanja in občudovanja, temveč so bile zlasti na svojih delovnih mestih in v družbi nemalokrat v zadregi, ko so občutile, da jih imajo za nazadnjaške ali neprosvetljene v zvezi z uravnavanjem rojstev.
Pa so bili to časi, ko še ni bilo težko za delo in preživetje. Navadili smo se udobno živeti, »imeti kaj od življenja«. Zato smo čudno gledali, kako se je kdo pripravljen zaradi toliko otrok odpovedati marsičemu, predvsem svojemu ugodju.
Zato je prav, da se spet vračamo k materinskemu dnevu. Morda se bomo zdaj, ko ni več toliko denarja za včasih bogate obdaritve in pojedine ob dnevu žena, s skromnejšim šopkom rož in iskrene hvaležnosti spomnili naših mater in mater svojih otrok za vso ljubezen, žrtve in vsakodnevna opravila, da je v družini lepo in toplo.
Ničesar pa materinski dan ne jemlje dnevu žena, ampak ga le dopolnjuje s poudarjeno novo razsežnostjo.
Prav gotovo pa velja, da kdor spoštuje ženo-mater in njeno nesebično ljubezen, bo priznaval tudi katerikoli ženski njeno človeško dostojanstvo.
SLA VICA TRBIŽAN -NAVINSEK
Iščem stanovanje ali prostor s telefonom na območu Kamnika. Ponudbe na tel. 321-850 od 11. do 13. ure.
★ ★ ★
Parcelo v Stolniku 700 do 800 m2 prodam. Šlebir Franc, Stolnik 11, Stahovica.
V okviru rednih kulturno zabavnih srečanj kamniških upokojencev so letos še posebej slovesno proslavili 8. marec, praznik žena. Že v februarju so se dogovorili, da se ponovno srečajo prav na ta dan. Prireditev je bila v gostinskih prostorih društva. Veselo pričakovanje se je izpolnilo. Polno zasedeni prostori so tudi ob tej priliki pokazali, da se upokojenci radi družijo, da želijo ohranjati tradicijo in da so radi veseli.
Kulturni program je kot vedno - pričel upokojenski ansambel. Tu so bili še stalni izvajalci in organizatorji programa. France Spruk, predsednik kulturne komisije pri DU je uspešno povezoval prireditev in tudi nastopal pri pevskih točkah. Na začetku je vsem ženam (bile so v veliki večini) čestital k njihovemu prazniku, govoril o pomenu tega dne v preteklosti in sedanjosti ter jih povabil, da svoj praznik preživijo v veselem razpoloženju. Dodal je, naj bi žene slavile praznike, ki jim najbolj odgovarjajo, tudi materinski dan, če se zanj odločijo.
Draga, Marička, Štefka in France so zapeli več lepih narodnih pesmi »kot so jih nekoč peli«, za kar so poželi vse priznanje. V glasbenem delu je dominiral Božo, ki bi ga redko kdo prekosil. Melodije, ki jih je izvabljal iz
svoje harmonike, so bile enkratne. Človek bi kar poslušal in užival glasbo. Ciril Merčun, ki je že pred leti prekoračil prag 80-tih let, pa je recitiral Prešernove pesmi, primerne praznovanju.
Vsem izvajalcem programa so bili udeleženci hvaležni, ker so jim zopet pripravili lep in prijeten popoldan. Skupina Spruko-vih je pela tako prijetno, da so se jim pridružili vsi, ki so prišli na srečanje. Prireditev je v celoti uspela. Pa vendar - nekaj je manjkalo. Poslušalci bi radi slišali tudi kakšno lepo prazniku primerno pesem redne gostje teh srečanj, Kati Turkove. Brez nje je prireditev nepopolna. V preteklih letih je redno nastopala s svojimi pesmimi, ki jih je sama napisala. Sodelovala je tudi na prireditvah, ki so jih pripravili v domu upokojencev konec lanskega leta. Že sedaj se upokojenci v Kamniku veselijo njenega nastopa v mesecu aprilu ali maju, tako je obljubila.
Po zaključku kulturnega dela so se vsi prisotni v prijaznem okolju še malo razvedrili in ob dobri postrežbi osebja gostilne - oziroma društvene restavracije tudi zapeli še marsikatero pesem in zaplesali.
S tem praznovanja še ni bilo konec. Ženska sekcija je na svojem rednem srečanju v četrtek,
Občane, ki imajo svoje vrtičke na Žalah v Kamniku (desno od mrliških vežic),
obveščamo,
da bomo v prihodnjem mesecu pričeli z ureditvenimi deli.
Komunalno podjetje Kamnik
MLADINSKI CENTER KAMNIK, LJUBLJANSKA 1, 61240 KAMNIK
na podlagi sklepa UO MC KAMNIK z dne 7. 3.1991 objavlja prosta dela in naloge:
ORGANIZATORJA DELA V MC KAMNIK
Pogoji:
- srednješolska izobrazba splošne smeri
- organizacijske sposobnosti
- sposobnost komuniciranja z ljudmi
- znanje slovenskega jezika
- 3-mesečno poskusno delo
Za opravljanje del in nalog bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom. Prijave z dokazili za izpolnjevanje razpisnih pogojev vložite v 8 dneh od objave na naslov MLADINSKI CENTER KAMNIK, Ljubljanska 1.
Kandidate bomo o izbiri obvestili 30 dni po sklepu UO.
14. marca, pripravila prireditev, ki se jo je udeležilo skoraj 40 članic.
Predsednica sekcije Ljudmila Dolenc je v krajšem nagovoru spomnila žene na praznik tradicije in zgodovinsko izročilo in na vlogo žena. Vida Drofenikova je prazniku primerno prebrala slovensko pesem. Kmalu zatem so si že po tradiciji žene med seboj izmenjale darila v obliki srečelo-va, zapele ženam, ki so pred kratkim praznovale rojstne dneve. Za razvedrilo pa je poskrbel še Božo Matičič s harmoniko. Ob prijetnem kramljanju je bilo sli-
šati tudi kakšno šalo ali veselo zgodbo.
Družinske obveznosti so nekatere že okrog 18. ure klicale domov, druge so še ostale in zapele še marsikatero lepo pesem.
Posebno šalo si je privoščila Menči Skalar, na račun neizplačane razlike pokojnine za mesec november in december lanskega leta. Vse udeleženke so se od srca nasmejale.
Vesele in zadovoljne so bile udeleženke srečanja, zadovoljne so bile z dnem, ki so ga preživele v prijetni družbi, in še bodo prišle, so obljubile.
STANE SIMŠIČ
RR SERVIS MARKETING Matije Blejca 4 Kamnik, tel. 812-518
Popravilo gospodinjskih aparatov, napeljava in obnova elektro instalacij, montaža in popravilo električnih ogrevalnih naprav, popravilo električnega ročnega orodja.
Vsem sosedom, gasilcem in ostalim krajanom se najiskreneje zahvaljujemo za požrtvovalno pomoč pri gašenju in odpravljanju posledic požara.
Andrej Možek Robert in Mihaela Flerin Ljubljanska 48, Duplica
POHIŠTVO LIIZ KARANTANIA
(Najcenejši med najcenejšimi) Ekskluziva!
- kuhinja hrast (ca 15.000,00 din cenejša od najcenejše)
- dnevne sobe komplet 12.500,00 din
- stoli
- nemška kuhinja komplet 22.500,00 din
- mize - licenca avstrijske (na eni nogi)
Obiščite nas v Domžalah, Antona Skoka 2, fax, telefon 711-804.
Odprto od 8. do 12. in od 15.30 do 19.30, sobota od 8. do 12. ure.
10
KA£WMŠJOOBJiAN^
Program
izletau, pohodov in drugih aktivnosti društva upokojencev_
Društvo upokojencev Kamnik bo letos pripravilo vrsto športno rekreativnih, izletniških, počitniških, planinskih, zabavnih in drugih prireditev ter humanitarnih akcij. Za svojih 2800 članov bo pripravilo različne interesne dejavnosti in s tem omogočilo vključevanje upokojencev za v njih primerna področja.
Med ostalimi aktivnosmti bo DU organiziralo:
AVTOBUSNI IZLETI (vedno ob sredah)
Vsako prvo sredo v mesecu od marca do novembra, po potrebi pa še na druge dneve, izlet v Avstrijo.
8. 4. izlet na češko (če bo interes, bo izlet še vsaki drugi mesec)
15. 5. Postojnska jama-kobilama Lipica, Trst
5. 6. Jezersko-PUberk-Šentanel-Slovenjgradec, Gornji grad
10. 7. Kranjska Gora-Trbiž-Višarje-Predil-Tolmin
14. 8. Kočevje-Kočevski Rog-Dolenjske toplice-Novo me-
sto-Čatež-Litija-GEOS. 21. 8. Grossglockner-Heilingeblut-Beljak-novi predor 4. 9. Ljubelj-Celovec-Beljak-novi predor-Jesenice-Blej-
ski Vintgar-Brezje 2.   10. Postojna-Doberdob-Gorica-Kostanjevica-Sveta
gora
. . . izlet na srečanje upokojencev Slovenije (datum naknadno). Če bo za posamezni izlet dovolj prijav, bo lahko ponovljen.
KOLESARSKI IZLETI (vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od maja do oktobra), na relaciji:
- Kamnik - Rudnik - Radomlje - Mengeš - Topole - Moste-—Komenda-Kamnik
- Kamnik-Zg. Tuhinj-Kamnik (srečanje z upokojenci iz Motnika)
- Kamnik-Komenda-Preddvor-Komenda-Kamnik (srečanje z upokojenci iz Komende in Moravč)
- Kamnik -Komenda -Cerklje—Brnik—Vodice - Moste-—Kamnik
- Kamnik-Dob-Moravče-Dob-Radomlje-Kamnik (srečanje z upokojenci iz Moravč)
Relacija za vsak izlet bo objavljena na oglasni deski najmanj 10 dni poprej. Odhod bo vendo ob 8. uri. Nekatere relacije se lahko ponovijo v obratni smeri. Člani, ki se bodo udeležili najmanj 6 kolesarskih izletov, bodo prejeli značko »upokojenec — športnik«. Možna je tudi kombinacija s planinskimi turami.
PLANINSKE TURE (delno v sodelovanju s planinskim društvom)
13. 1. pohod na Dražgoše
17. 2. pohod na Oseke
23. 3. spominski pohod na Porezen (1.622 m/n) 12. 5. naskok na Blegoš
25. 5. tradicionalni pohod na Stol (2.235), vzpon do planinske koče
21. 7. Dan Kamniških planin-Kamniško sedlo (1.884) 27.-28. 7. Korošica-Ojstrica-Kamniško sedlo
3.-4. 8. Kokrško selo-Grintovec Kdor opravi vsaj tri planinske ture, prejme značko »upokojene-športnik«. Možna je kombinacija s kolesarskimi izleti.
POHODI PO SPOMINSKIH POTEH OBČINE KAMNIK IN DOMŽALE
20.   4. Trzin-Rašica-Gobavica
14. 5. Kozjak-Šipek-Vel. Ratitovec-Rudnik-Kamnik
26. 5. srečanje planincev MDO Ljubljana na Gobavici
18. 6. Trojane-Doline-Hrastnik-Moravče 2.   7. Tuhinj -Kostavska planina-Črnivec
20.   8. Motnik-Slope-Menina-Češnjice-Tuhinj 17.   9. Črnivec-Velika planina-Stahovica 1. 10. Kamnik-Zakal-Vegrad
15. 10. Moravče-Grmače-Trojica-Oklo-Domžale, nabiranje kostanja
17. 11. Potok-Vel. Lašna-Kamnik
22. 12. pohod na Kostavsko planino
KULTURNO ZABAVNI POPOLDNEVI
Vsak prvi petek v mesecu, od maja do oktobra na društvenem dvorišču, v zimskem času pa je v notranjih prostorih, če bodo možnosti. Vstopnine ni. Začetek srečanja ob 16. uri.
SREČANJA ŽENSKE SEKCIJE
Srečanje žensk-upokojenk je vsak drugi in četrti četrtek v mesecu, razen v juliju in avgustu. Srečanja so v društvenih prostorih, vsakokrat ob 16. uri.
MINI POČITNICE
Društvo upokojencev bo organiziralo skupinske dopuste v počitniškem domu v Izoli, imenovane »mini počitnice« in sicer: od 21.2. do 1. 3. in 3.11. do 11.11. v počitniškem domu je možno kopanje v morski vodi, ogreti na 31 stopinj.
OBISKI JUBILANTOV, STAROSTNIKOV IN BOLNIKOV TER OSKRBOVANCEV
Ekipa socialno zdravstvene komisije bo med letom obiskala vse člane, ki bodo stari 80, 90 let in starejše, vse oskrbovane v domovih upokojencev (če je člen DU), člane, ki praznujejo zlato ali biserno poroko, dalj časa bolne (če zanje zvedo). Obiskov bo okrog 230.
OSTALE ŠPORTNE AKTIVNOSTI
Poleg navedenih zvrsti bodo organizirane še druge športne aktivnosti. Kegljanje je organizirano vsak ponedeljek od 14. do 17. ure, balinanje ob lepem vremenu od aprila do oktobra, strelci, šahisti, smučarji in drugi bodo imeli srečanja po posebnem programu. Društvo bo organiziralo še druge dejavnosti, če bo zanje interes.
To je le del načrtovanih aktivnosti v organizaciji DU Kamnik. Povedati je treba, da so v društvu naloge za preteklo leto v celoti uresničili. Že doseženo daje objektivne možnosti, da bodo ta dokaj obsežen in pester program za leto 1991 v celoti realizirali. Odgovorni nosilci nalog se bodo pošteno potrudili in dobro zavihali rokave. Pridite, upokojenci, in vključite se.
STANE SIMŠIČ
Srednja vas u nove s samoprispevkom
Krajevna skupnost Srednja vas uresničuje zastavljene naloge. Program dela temelji na realnih osnovah, zato so v dosedanjem prizadevanju uspeli rešiti vrsto pomembnih nalog. Čeprav se tudi v tej krajevni skupnosti srečujejo z minimalnimi finančnimi sredstvi, pa zato niso manj uspešni. Nasprotno, z delovno vnemo in dodatnimi sovlaganji ljudi svoj program v celoti izpolnjujejo. Po zadnjih volitvah aprila 1990, je sicer bilo izvoljeno novo vodstvo, v svetu KS pa ni prišlo do vsebinskih sprememb, ker so v svetu ostali ljudje, voljni dela in so v tem organu delovali tudi že poprej. Našega pogovora sta se udeležila Jernej Koncilija, predsednik sveta KS, ki je sicer zaposlen v Svilanitu kot vodja izmene v tkalnici svile, in Albin Pirš, kije bil predsednik sveta KS do aprila lani, sedaj pa je delegat v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine, dela pa prav tako v Svilanitu, kot mojster elektrodelavnice. Ubranost dela v KS Srednja vas je gotovo rezultat enotnega pristopa do problematike, brez strankarskega rivalstva.
znatnejša sredstva, kijih sedaj ne zmorejo.
Našteli smo le nekaj aktivnosti in opravljenega dela, zanimalo pa nas je še:
Čemu bodo v prihodnje dajali prednost?
Razpisu krajevnega samoprispevka. Že do sedaj so se v KS Srednja vas srečevali s finančnimi težavami. Z zbranimi sredstvi iz krajevnega samoprispevka so uspeli realizirati večji del nalog, v prihodnje pa kaže, da skoraj ne bo mogoče uresničiti še tako skromnih nalog, če bodo sredstva iz samoprispevka usahnila. V najkrajšem času bodo pričeli z akcijo, da bi se krajani tudi v prihodnje odločili za krajevni samoprispevek. Na tej osnovi načrtujejo tudi naloge za prihodnje. Program je zelo obsežen in upajo, da bo predlog za nov samoprispevek naletel med prebivalci na dober sprejem. Reševati želijo predvsem;
- telefonsko -omrežje - Dosedanjim 20 naročnikom naj bi se letos pridružilo še 80 novih. Združevanje 0,9% krajevnega samoprispevka za telefonijo je deloma zavrlo nekatera druga področja, ki pa jih postopno rešujejo. Novi krajevni samoprispevek bi v celoti ostal KS. S tem bi se odprla tudi ugodnejša možnost hitrejšega reševanja drugih nalog,
Krajevno skupnost sestavljajo vasi: Pirševo, Vaseno, Potok, Loke, Snovik, Srednja vas in Podhruška. Krajani živijo v 130 gospodinjstvih in imajo okrog 500 prebivalcev. Geografsko razprostranjena KS uspeva medsebojne interese uspešno usklajevati.
Katerim vprašanjem ste dajali prednost do sedaj?
Podobno kot v nekaterih drugih, so tudi v tej KS dajali poudarek komunalnim zadevam in cestnim povezavam. Prednost so dali tudi širitvi telefonskega omrežja in zato združevali 0,9% krajevnega samoprispevka. Pomembno mesto je dobilo tudi urejanje okolja. Uspeli so odpraviti divja odlagališča. Urejanje pokopališč v sodelovanju s sosednjimi KS so uspeli vsaj deloma realizirati.
Cestna povezava med vasmi je imela prednost. Uspeli so asfaltirati cesto na Vasenem in Lokah, v pripravi pa je makadamsko cestišče proti Snoviku. Nekoliko težav povzroča odvodnjavanje in še nekatera tehnična vprašanja.
Pokopališča so v tej KS posebno vprašanje. Del KS gravitira proti Šmartnemu. Tu so s skupnim sodelovanjem širili pokopališče in popravili oporni zid, v teku pa je izgradnja mrliške vežice. Drugi del območja KS Srednja
Na levi predsednik KS Srednja vas Jernej Koncilija, na desni delegat zbora KS občinske skupščine, Albin Pirš
vas gravitira proti KS Sela. Tudi s to KS se dogovarjajo o skupnem reševanju pokopališča in mrliške vežice. Na pokopališču v Lokah imajo predel za žarni pokop.
Topli vrelec v Vasenem je še
vedno aktualen. KS posveča temu posebno skrb. Nekaj finančnih sredstev je bilo namenjeno raziskavam, ki naj bi dokončno pokazale dejansko stanje. Čeprav zadnje vrtine niso dale želenih rezultatov, pa še vedno upajo, da bo Geološkemu Zavodu uspelo omejiti mešanje hladne vode s toplo, tako, da bi dobili termalno vodo toplote nekaj nad 30 stopinj.
Odvoz smeti. Pomembno ekološko nalogo so dosegli s tem, da so organizirali odvoz smeti. V postopku je še vrsta zadev, ki bodo vplivale na boljšo urejenost v KS, za dokončno uresničitev pa bo potreben daljši čas in tudi
- še naprej bodo urejali pokopališča in mrliške vežice ter se s KS Šmartno in KS Sela dogovorili o skupnih sovlaganjih,
— modernizirati cestno povezavo med Potokom in Snovikom, urediti cestno-vaško pot v Srednji vasi in na Pirševo. V obdelavi bodo še nekatere druge ceste.
— urediti avtobusna postajališča v Podhruški, Srednji vasi, Lokah in Potoku
- javno razsvetljavo razširiti na avtobusna postajališča in deloma na nekaterih križiščih in v strnjenih naseljih,
- ureditev pločnikov - Zaradi varnosti otrok načrtujejo izgradnjo pločnika od Podhruške do Potoka. To nalogo bo treba reševati postopoma, saj bo realizacija zahtevala dokaj visoka sredstva,
— vodovod - V perspektivi bo treba urediti vodno zajetje Apnenčar. Aktivnosti za izgrad-
Popravek
V prejšnji številki je bilo v rubriki Odmevi, polemike, kritična mnenja... objavljeno pismo Matevža Berganta in Matevža Skamna, v katerem so bile štiri tiskarske napake. Tako je bilo namesto upe napačno napisano upa, namesto funkcioniranja večstrankarskega funkcionarjema večstrankarskega in namesto predsednici predstavnici.
naloge
njo so trenutno zastale zaradi moratorija o sečnji gozdov in prometa s kmetijskimi zemljišči. Zajetje na tej točki bi omogočilo napajanje z zdravo pitno vodo za celo krajevno skupnost. Pristopili bodo k zbiranju potrebne dokumentacije.
Med najvažnejše naloge pa sodijo raziskave v Vasenem. V kolikor bodo raziskave pokazale, da je vrtina ugodna, bi to za KS, pa tudi širšo okolico, pomenilo pomembno gospodarsko pridobitev. Z geološkim zavodom bodo kmalu podpisali dogovor o nadaljevanju raziskav. Del sredstev bi prispevala KS, drugi večji del pa občinski proračun. Na stari vrtini na Potoku bo geološki zavod poskusil v globini 180 zapreti dotok hladne vode, ki se meša s toplo. Na površje naj bi pritekla 31 stopinj topla voda. Od ugodnega razpleta teh raziskav je v mnogo-čem odvisna tudi rast nekaterih gospodarskih aktivnosti. Vrelec bi lahko izkoriščali v turistične namene, razvila bi se možnost razvoja kmetijstva, zlasti gojenje povrtnin in zelenjave, posredno bi se lahko razvijal kmečki turizem, predvsem pa bi se skupaj z vrelcem odprla dokaj široka možnost odpiranja novih delovnih mest.
Poleg naštetih nalog bo svet KS reševal še druga, za krajane pomembna vprašanja. Vse skupaj naj bi vplivalo na to, da bi krajani sprejeli nov krajevni samoprispevek.
Življenjski utrip v KS Srednja vas
Svet KS dela po ustaljenem programu in v delo vključuje vse, ki so voljni delati in jim je mar napredek KS. Svet KS šteje 11 članov. Aktivno se v delo vklju-
čuje tudi delegat v zboru KS občinske skupščine. Do sedaj je imel svet dovolj posluha za želje in potrebe krajanov, zato je bil tudi deležen podpore in zaupanja.
Za to krajevno skupnost je značilno dokaj razgibano društveno, družabno in kulturno življenje.
Gasilsko društvo sodi med zelo delavna. Naloge opravljajo zelo dobro, kar je opazno tudi na različnih preskusih znanja. Gasilske ekipe iz Srednje vasi dosegajo vidne uspehe in se uvrščajo med najboljše.
Kulturno življenje predstavlja dramska sekcija, pevski zbor in etnološka sekcija. Vsa ta področja so zelo dejavna in se predstavljajo tudi širši okolici ob raznih nastopih in prireditvah.
Športno življenje teče v kulturnem domu. Med ostalim se športno rekreirajo tudi žene v aerobiki. Vadijo dvakrat tedensko, ločeno za mlajše in starejše članice.
Med zelo prizadevnimi je tudi organizacija Rdečega križa. Vsako leto organizira več akcij in sodeluje pri humanitarnih nalogah.
Oba sogovornika sta želela povedati še marsikaj zanimivega, kar bo vplivalo na njihovo delo, menita pa, da naj o znanih ali neznanih vprašanjih povedo svoja mnenja tudi krajani sami. Na zborih krajanov bodo razgrnili pregled predlogov in problemov in pri tem k sodelovanju povabili vse.
Za dosedanje zaupanje in sodelovanje pri izpolnjevanju nalog se sogovornika zahvaljujeta krajanom, hkrati pa jih že vabita, da bi tudi v naprej tako prizadevno delovali v korist razvoja KS Srednja vas. Nalog je res veliko, uresničitev teh pa bo zahtevala veliko dela in strpnega dogovarjanja, saj bodo le tako dosegli načrtovane cilje.
STANE SIMŠIČ
Cepljenje psov proti steklini
Na podlagi odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1991 (Ur. 1. SRS št.: 48/90) in zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi morajo vsi lastniki psov v občini Kamnik pripeljati svoje pse, od 4 mesecev starosti dalje, na cepljenje proti steklini.
V primeru, da lastnik psa ne more pripeljati na cepljenje po razporedu, ga lahko pripelje na cepljenje vsak dan med 7. in 8. uro zjutraj na VZ ljubljanske regije, DE Kamnik, Perovo 20.
Taksa za cepljenje psov po razporedu je 190,00 din, taksa za posamezna cepljenja na zavodu pa 265,00 din.
OPOMBA: Breje in doječe psice se cepijo po odstavitvi, sreda, 3. 4. ob:
8. uri Motnik, pri Flegarju
9. uri Špitalič, pri trgovini
10. uri Zg. Tuhinj, pri Kavsarju
11. uri Laze, pri Pošti
12. uri Šmartno, pri Hvaletu
13. uri Pšajnovica, pri Pestotniku 13.30 Veliki Rakitovec, pri Žibertu četrtek, 4. 4. ob:
8. uri gostilna Zlata kaplja v Soteski 8.30 Sela, pri Spruhu
9.30 Srednja vas, pri Ustanku
10.30 Velika Lasna, pri Zalazniku
M).45 Vranja peč, pri šoli
11. uri Sp. Palovče, pri Kladniku
11.15 Zg. Palovče, pri Remsu
petek, 5. 4. ob:
8.30 Smarca, pri Jerman
9. uri Volčji potok, pri zbiralnici mleka
10. uri Tunjice, pri Jamovcu
11. uri Godič, pri Hribarju sobota, 6. 4. ob:
8. uri Nevlje, pri Novaku
9.30 do 11.30 VZ ljubljanske regije DE Kamnik
ponedeljek, 8. 4. ob:
8. uri Komenda, pri Kramarju
9.30 Moste, pri mlekarni
11. uri Križ, pri Čubru
12. uri Podgorje, pri Rozman torek, 9. 4. ob:
8. uri Sp. Stranje, pri Pernetu
9. uri Kregarjevo, pri Prodniku 10.30 Krivčevo, pri Jurčku 11.30 Gozd 4, Spruk Franc 12. uri Černivec, pri gostilni ZAMUDNIKI:
petek, 12. 4. ob: 8. uri Motnik 8.45 Laze 9.15 Srednja vas 10.15 Komenda 11. uri Šmarca 11.45 Kregarjevo
Cepljenje za zamudnike bo na istem kraju, kot je redno cepljenje.
Oddelek za epizootiologijo in zdravstveno varstvo Veterinarskega zavoda ljubljanske regije
Kaj storiti za varnost v cestnem prometu_
- da ne prevažate predmetov, ki zmanjšujejo ravnotežje in preglednost
- da upoštevate vsa cestno-prometna pravila, predvsem ko spreminjate smer vožnje, se prepričate, ali so tudi drugi vozniki razumeli vašo namero
- da prižgete luči ob vsaki zmanjšani vidljivosti (mrak, megla, noč)
- pazite na pešce, otroke, posebno na avtobusnih postajališčih
V Kamniškem občanu smo poročali o zelo ugodnih prometno varnostnih razmerah v letu 1990 na območju občine Kamnik. Žal tega v letošnjem letu ne moremo potrjevati, saj se je že na samem začetku leta, v januarju in februarju na območju občine zgodilo 65 prometnih nezgod, od tega kar 7 s hudimi telesnimi poškodbami.
Lani v istem obdobju smo imeli zabeležene samo 3 hude prometne nezgode. Seveda lahko sklepamo, da je na prometno varnostno situacijo letos vplivalo predvsem vreme, saj nas je zima krepko presenetila in žal vozniki po daljših ugodnih vremenskih razmerah niso bili vajeni spolzkih in poledenelih cest, vsled cesarje prihajalo do prometnih nezgod. Prav tako bi lahko zatrjevali, da upravljalci cest v določenem obdobju niso uspeli vsega napraviti za varen in neoviran promet. Predvsem gre za odpravljanje pasti, ki se pojavljajo v času poledice.
Upajmo, da bo prometna varnost na območju občine v prihodnje ugodnejša in hkrati tudi upamo, da bodo tudi upravljalci cest svoje napravili, da ne bi prihajalo do morebitnih nevarnosti na naših cestah.
Zato, dragi občani, držite se naslednjih nasvetov:
Sodobni človek postaja vse bolj ogrožen in žrtev lastnega razvoja. Število žrtev na naših cestah postaja grozljivo. Vzroki so znani, vendar se kljub temu ne znamo in nočemo obvarovati. Znano pa je, da samo človek s svojimi osebnimi lastnostmi (znanjem, izkušnjami, kulturo idr.) lahko prispeva k zmanjšanju prometnih nesreč. Sprašujemo se, ali je naša družba sposobna vzgojiti osebnost - človeka, ki bo dovolj poučen, odgovoren in občutljiv za prometno varnostne razmere. Samo z zakonsko represijo prav gotovo ne bomo uspeli storiti vsega, zato kaže izrabiti javne medije in tako informirati, obveščati ljudi, da se obvarujejo vseh nevarnosti na naših cestah. Ob tej priložnosti bi želeli na kratko opozoriti na nekatere bistvene značilnosti naslednjih udeležencev v cestnem prometu:
VOZNIKI MOTORNIH VOZIL
Še vedno velja znani izrek:DE-FENZIVNO JE VARNO, zato navedimo nekaj osnovnih načel varne vožnje:
- nevarnost se naučimo predvidevati vnaprej
- posebno pozorni bodimo na vedenje drugih udeležencev
- v svojih namerah bodite nedvoumni in prepričani, da vas drugi vidijo in razumejo
- bodite strpni in tolerantni do napak drugih
- v nobenem primeru ne vozite na meji svojih zmožnosti in sposobnosti vozila, ki ga upravljate
- vozilo si uredimo čim bolj udobno, da bo sedenje v njem prijetno, uporaba varnostnega pasu pa ne ovira, ampak prepričanje, da nas bo eventualno obvaroval najhujši posledic
- vedno vozimo v skladu s predpisi in razmerami na cesti, s prepričanjem, da je le tako lahko vožnja varna. Večina prometnih nesreč je posledica prekomerne hitrosti
- alkohol ne sodi v promet, zato se mu, kadar vozimo povsem odpovej mo
- skrbimo, da bo vozilo vedno brezhibno, urejeno tako, da nam omogoča brezskrbno vožnjo in več možnosti za zbranost ter pozornost na cesti
KOLESARJI
Kolesarjem je namenjeno vse premalo prometnih površin, zato koristijo površine, namenjene za motorna vozila. To pa je še zlasti nevarno, saj so poleg pešcev najbolj izpostavljeni udeleženci v prometu.
Za varno vožnjo je najpomembnejše tehnično urejeno, brezhibno vozilo in previdna vožnja v skladu s predpisi. Zato bomo predpisani opremi kolesa (dve zavori, zvonec, luč za osvetljevanje ceste, rdeča luč in rdeč odsevnik na zadnjem delu kolesa, rumeni ali oranžni odsevnik na vsaki strani pedala) dodali še odsevnika med napere koles in bočni distančni loparček na zadnji del kolesa.
Za previdno in varno vožnjo pa je zlasti tudi pomembno:
Pomlad prišla je na naš vrt pogrinjati zeleni prt. Tebe ni več tu našla zajokala je in odšla.
ZAHVALA
V 84. letu nas je po težki bolezni zapustila draga mama, sestra in teta
FRANČIŠKA PANGERŠIČ
iz Briš 6 pri Nevljah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz Graditelja za izrečena sožalja, darovano cvetje in za svete maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebej toplo se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik za skrb in nego, pevcem za ganljivo petje in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: sinova Janez in France z ženo Kristino, sestre Neža, Ivanka, Micka in Cilka ter brat Jože z družinami
Briše, Nemčija, Veliki hrib, Mali hrib, Golice, marec 1991
Ko je srčna bolečina prevelika,
se tudi solza posuši,
le srce nemo kliče,
zakaj Tebe, draga mama - ni!
ZAHVALA
V 86. letu nas je zapustila zlata mami
MARA FINK
iz Kamnika, Klavčičeva 3
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, ki ste našo mami imeli iskreno radi, ji pomagali in jo spoštovali. Prav tako hvala zdravnici Nevenki Dolenc iz ZD Kamnik in govorniku za lepe besede slovesa. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Janez z ženo Nado, hčerka Jelka z možem Jožetom in drugo sorodstvo
Beograd, Medvode, Kranj, marec 1991
PEŠCI
Pešci, čeprav najbolj ogroženi in najmanj zavarovani udeleženci v prometu, povzročajo veliko nezgod s hudimi ali celo tragičnimi posledicami kar sami. Prepogosto pozabljate, da vas bo voznik v mraku, megli, dežju ali ob sneženju zagledal pozneje ali celo prepozno, da bi lahko še varno ukrepal. Zato mu boste pomagali obvarovati lastno življenje tako, da boste zunaj naselja hodili vselej ob levem robu ceste na desno roko ali žep pa si boste pripeli svetlobni odsevni obesek -KRESNIČKO, ki bo voznika opozorila, da ste na cesti in da mora temu primerno ukrepati.
STARŠI
Vsako leto umre v prometu za dva razreda otrok in mladoletnikov, več sto jih je ranjenih, med njimi jih veliko ostane invalidov za vse življenje. Žal se vse premalo zavedate, kako pomembno je vaše sodelovanje pri prometnem varstvu otrok in kakšno naj bo sodelovanje:
Največ lahko storite z osebnim zgledom in obnašanjem v promtu in to tako, da upoštevate cestno-prometne predpise, kot tudi splošna pravila o kulturnem obnašanju.
Posebej pa poskrbite za otroke še z naslednjim:
— mlajšim otrokom zavežite okrog vratu rumeno rutico, opremite ga z odsevnim obeskom — kresničko. Tako opremljenega otroka spremljajte v vrtec ali šolo toliko časa, dokler ne ugotovite, da je osvojil vse potrebno za varno hojo. Tu je zelo pomembno, da mu določimo najvarnejšo pot v vrtec ali šolo.
- otroka pustite s kolesom sa-
mostojno na cesto le, če je opravil kolesarski izpit in ima brezhibno kolo
- otroka do 12. leta starosti posadite vselej na zadnji sedež v avtomobilu
Z večjo pripravljenostjo in zavzetostjo lahko vsak po svojih zmožnostih in sposobnostih prispeva k bolj urejenem in varnejšem cestnem prometu. To nam nalaga državljanska in človeška dolžnost.
PREDSEDNIK SPV Ivan PRISTOVNIK I. r.
SMRTI:
- JARC Julijana, druž. upokojenka iz Ljubljane, stara 73 let
- TAVČAR Anton, os. upokojenec iz Spodnjih Stranj 13, star 68 let
- URŠIČ Janez, os. upokojenec iz Godiča 18, star 81 let
- BLEJC Miroslav, inv. upokojenec iz Šmarce, Livada 7, star 53 let
- MAREN Marija, druž. upokojenka iz Kamnika, Klavčičeva 8, stara 81 let
- ADAMIČ Ivan, os. upokojenec iz Kamnika, Ul. Jakoba Zupana 7, star 82 let
- MEDVEŠEK Štefanija, os. upokojenka iz Črne pri Kamniku 21, stara 70 let
- KOCJANČIČ Frančiška, druž. upokojenka iz Ljubljane, stara 89 let
- SPRUK Ivana, druž. upokojenka iz Gozda 35, stara 80 let
- KOTNIK Ana, druž. upokojenka iz Markovega 10, stara 79 let
- JURIŠEVIĆ Ana, druž. upokojenka iz Ljubljane, stara 87 P
- KREGAR Ivana, druž. upokojenka iz Vrhpolja pri Kamniku 169, stara 88 let
- NOVAK Martina, učenka iz Šmartna pri Cerkljah 34, stara 15 let
- DORNIK Cecilija, inv. upokojenka iz Nasovč 12, stara 69 let
POROKE
- BOBIČ Janez, vodja revizije iz Ljubljane in MRHAR Alenka, vodja oddelka iz Ljubljane
- VALENČIČ Iztok, vodja informacijskega centra iz Ljubljane in KOVAČIĆ Anita, študentka računalništva iz Ljubljane
Uma ura v prometu
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in teta
JOŽEFA KANCILIJA
Ogrančeva mama iz Gabrovnice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Sedlaku in patronažnima sestrama Marinki in Sandri. Lepa hvala tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem za lepo petje.
Žalujoči otroci: Tone, Ludvik in Marjan z družinami
Tunjice, Volčji Potok, Gabrovnica, marec 1991
ZAHVALA
Ob nenadni, tragični izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata
KARLA LUZARJA
iz Šmarce, Pibernikova 28
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v hudih trenutkih pomagali, nam stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje in dar za druge namene ter ga v tako velikem številu pospremili v prerani grob. Hvala njegovemu sodelavcu iz Pivovarne Union za izrečene ganljive besede v slovo in pevcem za občuteno zapete pesmi. Posebej hvala za vso dobroto njegovim sodelavcem iz Pivovarne Union Ljubljana in mojim sodelavcem iz Utoka Kamnik.
Žalujoči: žena Milena, sinova Teo in Jure, mama Minka, oče Korl, brat Andrej in sestra Martina
Šmarca, marec 1991
Tudi letos je SPV občine Kamnik skupaj s Kompasom in v sodelovanju z RSPV in delavci milice izvedel krožno učno uro v prometu po mestu Ljubljana.
V to akcijo je bilo vključenih 150 učencev iz naše občine. Vključeni so bili tudi učenci ostalih občin ljubljanske regije, tako da jih je bilo skupaj 1.800. Po končani učni uri so se vsi učenci zbrali v telovadnici Izobraževalnega centra organov za notranje zadeve v Tacnu, kjer je bil kratek kulturni program. Po končani akciji so otroci dobili nalogo, tako kot v preteklih letih, da napišejo in narišejo o dogajanju v prometu. Najboljše izdelke bo ocenjevala komisija, ki jo bodo sestavljali učitelji iz osnovnih šol. Najboljši izdelki bodo nagrajeni z brezplačnim prevozom na šolski izlet s Kompasovim avtobusom.
Namen akcije je predvsem ta, da seznanimo učence s sodobnejšimi prometnimi površinami in prometnimi pastmi, ki jih čakajo kot najbolj ogrožene udeležence v cestnem prometu. Če smo tako ohranili vsaj eno življenje, smo veliko prispevali k večji varnosti naših otrok v cestnem prometu.
Zato, dragi starši, tudi vi s svojim kulturnim obnašanjem v prometu prispevajte k boljši vzgoji in vzgledu otrok v prometu!
IVAN PRISTOVNIK PREDS.SPV OBČINE KAMNIK
V sredo smo se z avtobusom popeljali v Ljubljano. Med potjo smo opazovali cestni promet. Videli smo veliko prometnih znakov, semaforjev in križišč. V Mengšu bi se skoraj zgodila nesreča. Nek voznik z jugom je peljal skozi križišče, ko je svetila rdeča luč. Iz nasprotne smeri je pripeljal še en avto in skoraj bi se zaletela. Do Ljubljane smo se vozili približno pol ure.
Z nami na avtobusu je bil poleg šoferja tudi kamniški miličnik, v Ljubljani pa je vstopil še ljubljanski miličnik Ivan. Ta nam je pripovedoval o cestnem prometu v Ljubljani. Povedal nam je, da so enega izmed predorov zgradili s tem namenom, da težjim in počasnejšim vozilom omogočijo krajšo pot. Pokazal nam je razne stavbe in mesta, na katerih udeleženci v prometu, največkrat kolesarji, zaidejo »v pasti«.
Ko smo zavili na Titovo cesto, smo videli »pajka«, ki je odpeljal ■avto. Obema miličnikoma smo zastavljali vprašanja, onadva pa sta odgovarjala. Ko smo se pripeljali do Tivolija, smo se ustavili in počakali še 23 avtobusov. Nato smo se peljali proti Tacnu, kjer smo obiskali kadetsko šolo, v kateri so priredili zabavo. Igral je orkester, v katerem so igrali samo miličniki. Potem je prišel še Vlado Kreslin in skupaj smo zapeli. Proti koncu zabave nas je obiskala še Blažka iz Periskopa. V telovadnici, kjer so priredili zabavo, se je zbralo 1.800 otrok iz tretjih in četrtih razredov.
Ko smo odšli, smo morali med '23 avtobusi poiskati našega, ki je bil označen s številko 19. Na avtobusu so nas snemali. Snemalec je bil Boštjan Kepic.
Ko smo se vračali, nam je miličnik, ki nas je spremljal na avtobusu do Kamnika povedal, da se na leto zgodi do 3000 nesreč, na dan pa od 8 do 12. Pokazal nam je tudi drevo, v katerega je nedavno zaradi srne treščil nek avto. Nato sva Vlasta in jaz prebrali vsaka svoj spis, potem pa smo bili že v Kamniku. Zahvalili smo se miličniku in šoferju in snemalcu Boštjanu Kepicu. Dan se je začel in tudi nadaljeval lepo.
Petra Kregar 3. b
Osnovne šole Frana Albrehta Kamnik
	
■■■■■■	ZAHVALA
I - Ja	V 88. letu življenja nas je tiho zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča, sestra m teta IVANA KREGAR iz Vrhpolja 169
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, nesebično pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gasilcem, govorniku za ganljive besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za občuteno zapete pesmi.	
	Vsi njeni
Februar 1991	
Ko bo pomlad na Tvoj vrt prišla in čakala, da prideš Ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker Te m!
ZAHVALA
V 77. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek in tast
JANKO JUHANT
iz Gmajnice pri Komendi, p. d. Črdakov ata
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se Konjeniškemu klubu Komenda, vsem gasilcem, pevcem za ganljivo petje, kamniškim godbenikom in praporščakom za zadnji pozdrav. Posebej toplo se zahvaljujemo govornikoma Tonetu Pernetu in mag. Milanu Lavrenči-ču za izbrane besede, s katerimi sta osvetlila delo, življenje in človeške vrline našega očeta. Posebno zahvalo izrekamo gospodu dekanu Niku Pavlicu za tople besede slovesa in lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste cenili njegovo prizadevnost, skromnost in delo in ga kot takega ohranjate v lepem spominu. Spoznanje, da ste našemu očetu izkazali toliko pozornosti, nam je v žalosti tolažba.
Žalujoči: žena Frančiška, sin Janez, hčerke Tilka, Fani in Mari z družinami
Gmajnica, Križ, marec 1991
AZUR KAMNIK ~ VrhP°'Je 170 Tel. 832-875
Trgovina z gradbenim materialom
UGODEN NAKUP
Trgovina AZUR KAMNIK, Vrhpolje 170, tel. 832-875 je za vas v marcu in aprilu pripravila posebno ugoden nakup
NA 3 IN 4 OBROKE NASLEDNJI GRADBENI MATERIAL:
- modularni blok 29x19x19 na zalogi 15.000 kom a 7,92 na 3 obroke 30.000 kom š 8,40 na 4 obroke 65.000 kom a 9,95
- schiedel dimniki vseh dimenzij
- strešna kritina N. mesto a 8,30
Po najugodnejših cenah vam nudimo tudi ves ostali gradbeni material:
apno, cement, maltit, armaturne mreže, siporex, poro-lit, keramične ploščice, okna, vrata, radiatorji, cevi za centralno, vodovodni material...
- vogalniki 30 cm
- izotektV3
- izotektV4
- strešna lepenka
- bitumen 20 kg
- ibitol 10 kg
SPOMLADANSKI PROGRAM:
22,00 din 340,00 din 436,00 din
99,00 din 156,00 din 148,00 din
mm
vrtni robniki, tlakovci, prane plošče, cvetlična korita, betonske cevi, vrtni grili, komposniki...
NUDIMO ORGANIZIRANO DOSTAVO S KAMIONI SAMORAZKLADAČI.
ZA ORGANIZIRANE GRADNJE NUDIMO POSEBNE UGODNOSTI IN POPUSTE!
Rov uspeh karoteistov Uirtuso
Razstavo o boleznih odvisnosti
»Na žalost je dejansko nemogoče preprečiti večino nesreč,« je dejal ob dnevu zdravja v poslanici direktor Svetovne zdravstvene organizacije, čeprav vemo, da je za veliko katastrofo kriv človekov sebični poseg v naravo. Ob tej priliki bi vas spomnili še na eno nesrečo, ali bolje bolezen naše družbe — na bolezni odvisnosti. Četrtina odraslega prebivalstva v Sloveniji redno uživa alkohol, število kadilcev kljub različnim akcijam v boju proti kajenju ne upada, narkomanija in table-tomanija postataja resen problem. Vse te razvade se začenjajo že v zgodnji mladosti, vse pogosteje že v osnovni šoli. Posledice teh razvad nosimo vsi - bolnik, družina, delovna sredina in okolica, zdravstvo, družba kot celota. »Bodimo vedno pripravljeni na morebitne naravne nesreče!« je geslo letošnjega svetovnega dneva zdravja. Kaj pa smo pripravljeni narediti v boju proti širjenju bolezni odvisnosti kot posamezniki in kot družba? To so bolezni, ki jih ne more preprečevati in zdraviti le zdravstvo! Zdravstveni delavci lahko ljudi poučimo o škodljivosti teh razvad. Ker pa je staro upognjeno drevo težko poravnati, moramo usmerjati mladiko. Zato poskušamo vzgojiti naše otroke. Če
že živijo v nezdravem okolju, naj se vsaj ne vdajajo tem škodljivim razvadam. Kaj o teh razvadah naši osnovnošolci vedo in mislijo, si lahko ogledate na razstavi zdravstvenemu domu od 8>. 4. do 20. 4. 1991. Vabljeni!
Hvala vsem, ki so pripomogli k postavitvi razstave: Osnovni šoli Frana Albrehta, Osnovni šoli Marije Vere iz Duplice za plakate in tovarni STOL za pomoč pri predstavi.
ENOTA ZA ZDRAVSTVENO VZGOJO
ZDRAVSTVENI DOM KAMNIK
ELEKTRONIKA TV SERVIS FIDLER
Volčji potok 30, tel. 812-065
Popravilo TV sprejemnikov, radio aparatov, kasetofonov, Hi-Fi. Popravilo na domu. Popravilo likalnikov Rowenta. Sprejem in oddaja non-stop.
Dostop do servisa s kamniške obvoznice.
Na regijskem prvenstvu v ka-rateju, ki je bilo 9. marca v Kranju, so kamniški karateisti zopet dosegli odmeven uspeh, kljub temu, da so na prvenstvu sodelovali le tekmovalci dupliškega Virtu-sa, ki je eden od petih karate klubov v naši občini. Poleg naših so tekmovali še karateisti iz Bohinja, Radovljice, Škofje Loke in Kranja.
Trije mušketirji iz Kamnika so se dobro odrezali, saj sta Marko Marolt in Tadej Zelič v kategoriji do 70 kilogramov zasedla prvi dve mesti, Vlado Stanič pa je v višji težnostni kategoriji med 10 tekmovalci osvojil odmevno prvo mesto. Po tem uspehu, ki je bolj plod trdega in marljivega dela, kot ugodnih pogojev za trening, so se fantje pričeli pripravljati za republiško prvenstvo. Treningi dvakrat tedensko po 90 minut in večni problemi z denarjem, pa tokrat niso bili edina ovira na poti do uspeha. Pridružile so se jim še poškodbe, saj je zdravnik Maroltu celo prepovedal nastopiti, Stanič pa se je poškodoval že v prvi borbi. Zadnji adut v igri je ostal Tadej Zelič, ki pa prav tako ni prišel dalj od drugega kola, saj
ga je po lepi in kvalitetni borbi izločil eden od favoritov, tekmovalec ljubljanskega »Foruma« Bojan Puklavec.
Morda bi rezultate z republiškega prvenstva lahko označili tudi kot neuspeh, pa vendar ni tako, saj klub deluje v izredno težkih materialnih pogojih. Kljub temu trenerji niso izgubili tekmovalnih ambicij, ampak bodo na regijskem tekmovanju poskusili še s svojimi kadeti, katerim starejši tekmovalci posvečajo večji del treningov. Zavedajo se namreč, da je perspektiva v mladih kadrih, ki bodo lahko svojo pravo vrednost dokazali tudi z uvrstitvijo na republiško prvenstvo.
Prvi trener društva Vlado Stanič pa vabi vse mlade in malo manj mlade fante in dekleta, ki jih zanima ta borilni šport, da si ogledajo njihove treninge, ki dvakrat tedensko potekajo v šolskem centru in v dvorani na Duplici. Če vas bo šport pritegnil, pa se lahko že jeseni priključite skupini dvajsetih karateistov in karateistk, ki karate goje kot šport in ne kot borilno veščino, namenjeno pretepanju.
MATIC ROMŠAK
Mali oglasi
Trte za brajdo, primerne za kamniški okoliš, dobite v Domžalah. Ivan Ložar, Mastjeva 10, Domžale (pri Kurivu).
Vodim poslovne knjige. Tel. 813-164.
★ ★ ★
Po ugodni ceni prodam 10.000 kom opeke, stari format. Tel. 811-583, Semeja, Ljubljanska 26, Duplica.
★ * ★
Ugodno prodam stroj za brušenje parketa. Juhant Anton, Drnovškova 14, Kamnik.
VELIKONOČNI PIRHI
IZ PREPELIČJIH JAJC SO NEKAJ POSEBNEGA!
PO JAJČKA PRIDITE V NEVLJE.
JERNEJ VOMBERGAR, NEVLJE 7 (POPOLDNE).
Instruiram matematiko, trdnost in mehaniko za srednje in višje šole. Kosirnik Stane, Streli-ška 17, tel. 832-743, po 19. uri.
★ ★ ★
Ml Kamniški občari
KAMNIŠKI OBČAN - ustanovitelj in izdajatelj Skupščina občine Kamnik, - Kamniški' občan je aprila 1981 ob 20-' letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, To- ( ne Ftičar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Dušica Jese-nik-8remšak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Janez Her-le. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1, telefon 831-311, 831-511, 831-504 in 831-266 interna 29 - žiro račun: Sredstva za dejavnost Kamniškega občana SO Kamnik 50140-637-763592 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani._
POMLAD JE TU!
V MODNEM SALONU »ŠIK« NA DUPLICI SMO TUDI LETOS ZA VAS IZBRALI IZREDNO UGODNO IN PESTRO PONUDBO SPOMLADANSKIH MODELOV ZA VSE STAROSTI.
OB NAKUPU NAD 1.000,00 DIN NUDIMO MOŽNOST PLAČILA V 2 OBROKIH. POSEBEJ UGODEN NAKUP OTROŠKIH TRENIRK, ŽE OD 140,00 DIN NAPREJ.
OBIŠČETE NAS LAHKO VSAK DAN POPOLDNE OD 14.30 do 19. URE,
V SOBOTO OD 9. DO 13. URE.
PRIDITE, PREPRIČALI SE BOSTE O NAŠI UGODNI IN PESTRI PONUDBI.
__;_',_,-,—-—-
Srh
Pionirsko posamezno prvenstvo občine Kamnik za leto 1991. Tekmovanje je bilo na Duplici 15. februarja.
V skupini mlajših pionirjev je nastopilo 18 igralcev, odigrali so osem kol po švicarskem sistemu. Končni vrstni red je bil sledeči: 1. Zijad Agovič (OŠ Stranje), 7,5 točke, 2. Emil Jenko (OŠ Komenda--Moste) 6 točk, 3. Tomaž Štefanič (OŠ Komenda-Moste) 5 točk, 4. Sandi Spruk (OS Duplica) 5 točk, 5. Boštjan Poglajen (OŠ Komenda--Moste) 5 točk, 6. Mitja Muretagič (OŠ Duplica) 4,5 točk, 7. Grega Krmavnar (OŠ Komenda-Moste) 4,5 točk, itd.
V skupini starejših pionirjev in pionirk je nastopilo 24 igralcev, odigrali so 7 kol po švicarskem sistemu. Končni vrstni red je bil sledeč: 1. Robi Bergant (OŠ Duplica) 6 točk, 2. Petra Ivapec (ŠK Komenda) 6 točk, 3, Damijan Dolinar (ŠK Komenda) 5,5 točk, 4. Rudi Hajrudinovič (OŠ F. A. Kamnik) 5 točk, 5. Sandi Andrejek (ZUIM Kamnik) 5 točk, 6. Nebojša Gajič (OŠ Komenda-Moste) 4,5 točk, 7. Nedeljko Gajič (OŠ Komenda-Moste) 4 točke, 8. Tomaž Petek (OŠ F. A. Kamnik) 4 točke, itd.
Regijsko ekipno prvenstvo osnovnih šol. Tekmovanje je bilo odigrano v Ljubljani 2. marca.
V skupini mlajših pionirjev je nastopilo 8 ekip. Zmagala je ekipa OŠ Marija Vera Duplica (v postavi: Zijad Agovič, Kazimir Kolar, Sandi Spruk, Mitja Muretagič, Robi Bartol) 20 točk, pred ekipo OŠ F. Marn Vodice 19 točk in OŠ D. Kumar Ljubljana 18 točk, itd.
V skupini starejših pionirjev je nastopilo 8 ekip. Edipa OŠ Komenda-Moste (v postavi: Neboljša Gajič, Nedeljko Gajič, Matej Gašper-lin, Tomaž Zamik) je delila 1. mesto z ekipo OŠ M. Mravlje Ljubljana z 18 točkami, 3. mesto je osvojila ekipa OŠ D. Kumar Ljubljana 16,5 točk. V dodatnem dvoboju pa je ekipa OŠ Komenda--Moste izgubila 1. mesto.
12. šahovski festival Bled 91. Tekmovanje je potekalo na Bledu od 22. februarja do 3. marca.
V močni mednarodni konkurenci 23 članic je uspešno nastopila Petra Ipavec. Iz devetih partij je osvojila 4,5 točk in zasedla 13. mesto.
V konkurenci članov pa je uspešno nastopil Damijan Dolinar, iz devetih partij je osvojil 3,5 točke.
F. POGLAJEN
NEMŠČINA   - ANGLEŠČINA
Zazidljivo parcelo v Srednjih za predšolske otroke od 4. do Jaršah prodam. Tel. 815-257.     7. |eta- Začetek takoj. Tel.
815-258 od 18. do 20. ure.
* ★ -k
★ ★ *
Na Lazah prodam zazidljivo parcelo 1.200 m2. Glazer, Moste
80/k, Komenda. Ugodno prodam barvni, uvo-
žen televizor, star dve leti, ekran ' 56 cm, daljinsko upravljanje. + * . * Tel. 811-732, popoldne.