Poducne stvari«
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jarosla v. 83.
Razne pijače; čaj in njegovo razprostranjenje.
V zibeli človeške kulture je pognala pieinenita trta, in od njenega soka je priredil človek pijačo, ki mu ogreva srce in razveseljuje dušo. S to pridobitvo se ponaša belo pleme. Ali človek je tudi v Aziji, v Afriki in v Ameriki in na Oceanske otočju našel bilinah sokov, od katerih si je napravil opojno vino. V Afriki je pognala kava, in bistro oko človeško je našlo tudi v njej tajinstvenih moči, katere človeku razveseljujejo dušo in razigravajo domišljijo. Gotovo ne moremo pojmiti, kako je naravni in neuki človek došel do tega, da se okoristi s plemenitimi sestavinami kavovčevega zrnja se le s prženjem in s kuhanjem. Kedaj je potreboval človek več uma in razbora, ali tedaj ko je od grozdovega soka priredil opojno vino, ali tedaj ko je od kavovčega zrnja skuhal oživljajočo pijačo? Daleč na vzhodu, v vzhodnjej Aziji, posegel je človek z vlastitega nagona po drugej bilini, da si je napravil priljubljeno pijačo. In čuditi se moramo, da je našel prav tako bilino, katera ima iste tajinstvene moči, iste tvari kakDr kava. Bil je to kitajski čaj. Ali kava in čaj kitajski niste edini bilini. Tudi v Ameriki, v Peraguvaju in v Labradoru so našli ljudje uže v prastarej   dobi darove Mlinskega sveta,  od
24*
katerih so prirejali toplo, oživljajočo pijačo. Tudi para-guvajski ia labradorski čaj sta istih sestavin, istega delovanja, kakor kava in kitajski čaj. Ne čudimo se temu, da je človek po vsem širokem svetu iskal v bi-linstvu opojnih in oživljajočih pijač, katere mu hočejo razgnati skrbi, in pomoči mu, da laglje prenaša nadloge in težave trudapolnega življenja. Narav človeška je povsodi enaka, toraj drugače ni moglo biti. Ali čuditi se moramo, da je človek po vsem svetu našel prav tiste tvari, in da jih je odkril še v svojem poludivjem stanju. Znamo dobro, da vse pijače, s katerimi se dandanes moderni svet naslajuje, imamo s prastare dobe. V njih ni iskal človek ne hrane ne sredstva, katero mu hoče telo vzdržati v zdravju in v dolgem življenju. Ž njimi je človek zadovoljil samo svojemu nepremagljivemu po-željenju za uživanjem.
Vse opojne pijače pijo se poglavito samo hladne, dočim se vse pijače, katere imajo človeka samo razveseliti in podražiti, pijo vedno tople. Ako bi tople pijače pili samo v ledenem Labradoru in v studenih krajih Kuske, tedaj bi mislili, da je temu razlog hladno podnebje. No, poželjeaje za toplo pijačo biva v samej naravi človeškej. To poželjenje nahajamo po vseh krajih sveta, in pogosto uprav v najtoplejših pokrajinah. V vročih krajih centralne Amerike ne bi se niti domačin, niti doseljenik za nobeno ceno hotel odreči svojej čokoladi. V južnej Ameriki se nasladjuje s paraguvajskim čajem isto tako bogati posestnik, kakor siromašni po-tepenec po pampaskih pustarah. Domačini severne Amerike pijo labradorski in mnogi drugi čaj, in Evropskim doseljnikom je postala tu kava najljubša pijača. Tudi Evropa ima svoje priljubljene pijače. V Španjolskej in v Italijanssej gre v slast čokolada. V Švedskej, v Francoskej, v Nemškej, v Avstriji in na Balkanu se drže kave. V Ruskej, v Holandskej in v Angleškej najbolje ljubijo čaj, Azija pa se je razcepila na dva čepova. Zahodna Azija s svojim muhamedanskim stanovništvom pije kavo, a vzhodna Azija čaj. Vse to nam jasno pokazuje, da ga ni plemena ljudskega, da ga ni kraja na zemlji, kjer ne bi siromak in bogatinec poželjivo sezala po toplej pijači, katera ne opija, nego samo razdražuje in razbistruje.
Moderna kultura v Evropi je prisodila mej vsemi pijačami samo vinskej trti lavcrjev venec. Edino vino ima pravico, da je pesniki opevajo. No, niso povsodi enaki zakoni in običaji, Arabski in turški pesniki so zlagali sonete na slavo črnej kavi. Tudi čaj je našel svojega pesnika, in to samega cesarja. Kitajski cesar Kien-Long se je razveseloval na lovu s svojim priljubljenim čajem, in na slavo mu je zložil pesen, katere se družina ni mogla načuditi. Pesen to so priredili v prekrasnem izdanju, in so jo napisali tudi na porcelanasto posodje, katero je cesar svojim ljubljencem daroval. No kakoršna je razlika mej vinom in čajem, takošna je tudi  razlika  med   kaljo   Auakreontovo in Kien-Longovo
pesnijo.
(Dalje naslednjič.)