Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, torek 17. avgusta 1937
Štev. 186. Leto XI. (XV1H.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
99
JUTRA
99
Dogodki zadnjih dni
V zadnjih dneh so se v našem političnem življenju pripetili dogodki, ki zbujajo pozornost in ki povzročajo v iniašem tisku živahne polemike. V središču komentarjev in polemik je predvsem Zagreb, kjer se vse bolj javljajo separatistične tendence in kjer so v nedeljo gasilci sledili zgledu hrv. kmetov ter hrv. zdravnikov in proglasili svoj izstop iz Jugoslovanske gasilske zveze. »Samouprava«, osrednje glasilo JtRZ pravi, da takšne stvari Jugoslavijo pred inozemstvom kompromitirajo in da predstavlja zagrebška politika politiko absurdov. Ni pa sprožila »Samouprava« misli, kako bi moralo biti in kaj bi bilo treba storiti, da se takšna »politika absurdov« ne bo več na^ daljevala. Precejšnjo osvetlitev položaja prinaša izjava g. Snoja, ki je v smislu poročila ljubljanskega popoldnevnika Jugoslovanske radikalne zajednice dejal: »Pisker, ki smo ga včeraj z muko štiri dolge ure krpali, je danes počil. To je jedro vsega.« Današnje »Jutro« pa pristavlja k temu: »Mi se bojimo, da me pokajo samo piskri, nego da so na delu sile, ki bodo, če pojde tako naprej, kmalu razbile celo trgovino porcelana.«
Nedeljski zagrebški sklepi pa so povzročili raznovrstne komentarje tudi v drugih listih v naši državi, ki po svoje tolmačijo posledice sklepov hrvatskih gasilcev, ki so, kakor povzemamo po »iHr-vatskem dnevniku«, bili deležni tudi simpatij od strani vodstva slovenskih gasilcev, ki je po razrešitvi pokojnega staroste J. Turka skoro izključno« v rokah pristašev JiRZ.
Nadaljuje pa se tudi polemika, ki ji je dala obilo netiva dr. Mačkova izjava v »Morningpostu«, in pa v »Timesu«. V smislu te izjave je dr. Maček pisal srbski pravoslavni cerkvi in beograjski iz-venparlamentarni opoziciji, da Hrvatom ni mar konkordata, in da bo, če se ustanovi koncentracijska vlada, imjegov prvi predlog ta, da se konkordat odstavi z dnevnega reda in da se v državi vposta-vi verski mir. V polemiko sta se zapletla zlasti zagrebški »Hrvatski dnevnik«, ki je »Slovencu« precej dobro navil ušesa radi zadnjih komentarjev o tej stvari, ter dravobanska glasila JRZ. V tem hrupu izjav in zmešnjav pojasnil je postal »Slo-/venec« silno nervozen in se razburja na naslov »Hrvatskega dnevnika«, češ da kre spričo navedenih (Mačkovih izjav za vprašanje mimo katerega »ni mogoče iti s frazami, ki ničesar ne povedo, ampak izgledajo tako, kakor da bi mačka hodila okoli vrele kaše«.
»Čemu torej, gospodje« — vzklika patetično , .Slovenec” — »dvigate toliko krika in šuma, ko pa vam mi ničesar nočemo in bi vi lahko s par jasnimi in točnimi besedami pojasnili, kaj je na stvari, ne pa, da sedaj celo nas silite do suma, da nekaj ni v redu in da smo se o stališču vodje HSS mogoče le zmotili.«
Tako se je moralo ljubljansko osrednje glasilo JRZ v tej polemiki žalostno umakniti ter preiti od prvotnega suma, da bi bil mogel dr. Maček kaj takšnega izjaviti, k sprijaznjevanju z mislijo in sumom, »da nekaj ni v redu«, kar^očividno silno razburja in draži »Slovenčev« krog.
V Beogradu pa je zopet oživelo Politično življenje z vrnitvijo predsednika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoiviča. V (Beogradu je bil na železniški postaji sprejem, ob kateri priliki je imel notranji minister dr. Korošec Pozdravni nagovor, v katerem je med drugim dejal: »IVračate se z odpočitka na delo. Vaš odpočitek je bil kratek. Zaslugi) ste daljšega. Toda vi hočete biti, ker so nasprotniki svoj boj potencirali do ma-
Ali more izbruhniti vojna?
Hewi}Otšlu	„ttotiokQl"	vaj-
am (toteMija&t
NEWYO'RK, 17. avgusta. Tukajšnji liberalni »National« objavlja članke Ludvika Lora o tem, ali bo v Evropi izbruhnila vojna. Jz tega članka, ki zbuja silno pozornost, povzemamo: »Pred letom 1914 je bila Nemčija kreditujoča država, danes spada med dolžnike. V si vemo, da rajhovska banka namerno prekriva svoje dejansko stanje, ker si ne usoja priznati svojega bankrota. Njena zlata rezerva ni večja kakor 300 milijonov RM. V slučaju vojne bi morala Nemčija plačati v gotovini ves svoj uvoz iz inozemstva. Navzlic avtarkiji in štiriletki bi Nemčija morala uvoziti mnogo več kakor v svetovni vojni. V vsakem slučaju je gospodarska pozicija Nemčije slabša, kakor pri katerikoli drugi državi, izvzemši Italijo. V prostranih gozdnih predelih Srednje Nemčije se strogo čuvajo področja, o katerih ni mogoče izvedeti, zakaj so izbrana. Delavci, ki so tamkaj zaposleni, so popolnoma separirani in so jih spravili tjakaj iz drugih krajev Nemčije. Četudi so ta dela strogo tajna, je vendar vsem jasno, da se gradijo tamkaj nove utrdbe, aerodromi, tvornice letal in municije. Fantastični zneski so šli za nove premestitve industrije, za razne eksperimente v industriji surogatov, za gradnjo tvornic, vojnega materiala in municije, vojašnice itd. Dr. Priester meni, da je Nemčija v letih 1933 do 1936 izdala za te namene okoli 30 milijard mark izv ©n rednih proračunov. Drug« nemški strokovnjaki zatrjujejo, da je ta vsota dvakrat tolika. Vsak poedinec v Nemčiji ve, kje je njegovo mesto v slučaju izbruha vojne. Vsakdo je ocenjen glede sposobnosti in postavljen tja, kjer lahko največ koristi. Žene se sistematično udejstvujejo v industriji, da bi v danem trenutku mogle nadomestiti moške. Nova Nemčija ne misli več na revanžo, ker bi ta ideja ne vlekla. Pač pa se nemški kapitalizem zanima za ekspanzijo, za kolonije in tržišča. Stvari, ki so Nemčiji potrebne, se nahajajo na vzhodu. To pa pomeni vojno s sovjetsko Rusijo. Nemčija mora voditi ofenzivo v pravcu Črnega morja, s pomočjo Madžarske ali pa Poljske. Vsaka vojna, ki bi jo izzvala Nemčija, pa bi nedvomno potegnila za seboj vso Evropo. Nemčija bi se morala boriti na življenje in smrt na vseh frontah. Sedanji naJhOvski voditelji se tega zavedajo in so v svojih mednarodnih odnošaj*h silno previdni. Toda dejstvo, da se Nemčiji ni posrečilo, da si pridobi pozitivne zaveznike razen Italje, Madžarske im morebiti, kar pa n* sigurno, tudi Poljske, še ne predstavlja garancije, da bi do vojne ne moglo priti. Nemška politika groženj povzroča v inozemstvu vznemirjenje, v notranjosti pa vedno večja bremena in gospodarske težave, ki lahko povzročijo kbnčno komplikacije, iz katerih bi bila vojna edini izhod.
Biiaata šaapajskepa fmlda:	12.000
Htdvik, 12.000 tanjenih
, iPIARlZ, 17. avgusta. Pri Šanghaju je padlo doslej okoli 12.000 mož. Približno toliko jih je bilo tudi ranjenih. Umrlo je tudi 8 inozemcev. Drobci letalske bombe so hudo ranili tri Nemce.	J
l/se	vetjaaesigutaasi
fcsftodaeske fateZke
, TOKIO, 17. avgusta. V smislu poročila iz Šanghaja je Čangkajšck po konferenci z vsemi političnimi voditelji sklenil, da se sedež nankinške vlade premesti drugam.
ČANAK, 17. avgusta. Ob vhodu v Dardanele je še neugotovljena podmornica izstrelila proti španskemu parniku »Cui-idad de Cadiz« osem granat im dva torpeda. Parnik sp je v trenutku potopil. Kapetan z 79 mož posadke se je rešil na .neki sovjetski parnik, ki je plul proti Črnemu morju. Kapetan je izjavil, da je
podmornica imela zmiak Frankove Španije.
LONDON, 17. avgusta. Po vesteh iz Golette je včeraj britanski cisternski brod rešil posadko panamskega motornega broda »W. M. C. Cnight«, ki je 'bil za-paljen z vnetljivimi izstrelki iz topov ■dveh tajinstvenih torpedovk.
Strokovni odbor za sadje in povrtino
se je ustanovil pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. V smislu pravilnika, ki je bil te dni objavljen, bo imel (navedeni odbor nalogo, da proučuje možnost in pospeševanje izvoza sadja, povr-tine in njihovih proizvodov in da v to svrho stavi potrebne predloge, nadalje, da skrbi za pravilno in uspešno uporabo obstoječih predpisov o kontroli in kakovosti sadja in povrtine za izvoz in da izda potrebne sklepe, nadalje da pri izvoznih predmetih, katerih izvoz je omejen, vodi posebno evidenco in da vrši koordi-ranje izvoznih poslov, kolikor je predpisano, in končno, da vrši tudi druge posle v zvezi z zunanjo trgovino teh predmetov, ki jih odboru naloži trgovinski minister. Poleg šestih članov, ki so državni uradniki, tvorijo« strokovni odbor po trije predstavniki zainteresiranih trgovinskih in zadružnih organizacij, ki jih določi trgovinski minister v sporazumu s kme-.tijskim ministrom.
Nov trgovinski sporazum se je sklenil med Italijo in Albanijo. V smislu tega sporazuma se tK> v bodoče še bolj favoriziral uvoz italijanskega blaga v Albanijo. Albanska vlada je na osnovi tega i sporazuma že izdala odlok, po katerem ,bo treba v bodoče za uvoz vseh vrst ,blaga iz inozemstva razen iz Italije, USA in Grčije posebnih dovolemij. Spričo tega .ukrepa se bo vsekakor znatno omejil albanski uvoz iz Jugoslavije in drugih držav.
Iz fonda za javna dela ene milijarde dinarjev je bilo doslej izplačanih 459 milijonov dinarjev. Peta tranša 5% srednjeročnih 'bonov za javna dela je bila izplačana dne 14. t. m. in sicer v višini 16 milijonov 465.335 dinarjev. Od navedene vsote so stavili podružnici Državne hipotekarne banke v Ljubljani na razpolago 2 milijona Din, ki se bosta uporabila za izplačanje podjetnikov, ki so izvršili javna dela v Sloveniji.
i 22.8 milijona metrskih stotov pšenice
.znaša naša letošnja pšenična letina po .cenitvi kmetijskega ministrstva. Letošnji pridelek je torej za 6.4 milijona metrskih stotov ali za 22% manjši nego lanski. Vendar pa je bila pri tem naša letošnja letiina pšenice precej boljša kakor v letih 1935 in 1934. V letu 1932 smo pridelali 14.5 milijona metrskih stotov, leta 1933 ,— 26.3 milij., leta 1934 18.6 milij. leta 1935 19.9 milij., leta 1936 29.2 milij’ Kakor vidimo je bila letošnja letina pšenice nad povprečjem zadnjih let. Če navzlic temu zaostaja v primeri z lanskim letom za 22%, je to pripisati okolnosti, da smo imeli lani naravnost rekordno letino.
ksima, zdaj med nami v naši blilžini, v naši sredini. V veliko veselje in zadovoljstvo« nam je, da je naš voditelj spet med nami.«
V isti številki, v kateri poroča beograjska »Samouprava® o sprejemu predsednika vlade, prinaša poročilo o dogodkih v Mladenovcu. Iz tega poročila povzemamo:
Uvodoma pravi »Samouprava«, da je ,vse te »demonstracije« v velikem obsegu pripravila opozicija in je tudi topot izrabila za nje cerkev, odnosno cerkvena dvorišča. V svojih nadaljnjih izvajanjih poroča »Samouprava« o dogodkih v Kragujevcu in Kraljevu. V Kragujevcu so nastali izgredi, »četudi je 'škof po službi božji pozval navzoče, naj se v miru in dostojno razidejo. Škof sam je ostal v cerkvi. Niso pa poslušali škofa 4 popi, ki iso s«e pred tremi zastavami podali v me-
sto in okoli sebe zbrali tudi tipe, katerim ,ni nič sveto in ki se drugače v življenju bore pod čisto drugimi zastavami.«
Zatem poroča »Samouprava« o dogodkih v Mladenoveu, kjer da »ni zmagal razum. Tam je bila za časa službe božje zbrana množica v cerkvi in na cerkvenem dvorišču. Po službi božji so se de-.monstrantje spustili z griča v mesto. Dokler so manifestirali z vzkliki, je policija zavzela stališče opazovalca, četudi so padale na njo številne žalitve. Toda ko je množica, ki so jo spodbujali mnogi opazovalci in popolnoma neznani ljudje, ki so prišli k službi božji od neznano kod, in začela vpiti pred hišo narodnega poslanca Milana Badžaka, se policija, po-jičana radi presenečenja v Sarajevu in Bijelini, ni dala presenetiti. Množica je napadla Badlžakovo hišo, razbila šipe in podrla ograjo. V kritičnem trenutku se je
čul iz množice strel na policijo. Šele tedaj, ko je bil ranjen neki čuvar javnega reda, je policija oddala salvo v zrak. Ko je bil ranjen neki orožniški oficir z nožem v roko, je orožništvo radi obrambe streljalo na demonstrante. Zal je bilo pri ,tem nekaj mrtvih in ranjenih. Do sinoči niso mogli nikogar od demonstrantov aretirati, kajti krivci, ki so prišli v Mlade-novac od drugod, so hitro pobegnili, čim >so izvedeli za nesrečo.« Ob zaključku navaja »Samouprava« kratko izjavo narodnega poslanca Milana Badžaka, ki je dejal: »Raje bi videl, da so mi celo hišo zažgali in vse porušili, samo da inie bi prišlo do smrtnih slučajev.«
Navedeno poročilo »Samouprave« je povzel tudi »Slovenec«. Drugi listi niso še o teh dogodkih poročali.
OkoU&fu fucttem
Ob prvi razstavi slov, novinarstva
Studenci v sklopu velikega Maribora
Mestni gradbeni urad izdeluje regulacijski nsčrt za mesto Maribor in bližnjo okolico. Po tem načrtu se bodo v bodoče zidale in preurejevale prometne žile v mestu samem in okolici. Vsi načrti so zelo dalekosežni, saj so preračunani za 40—50 iet naprej, za dobo, ko bo imel ve liki Maribor že 100.000 prebivalcev. Razume se, da bo potreboval veliki Maribor večje število novih prometnih cest, saj vidimo, da že sedanjemu prometu ne zadostujejo več. V načrtu so predvidene nove ceste, ki bodo razbremenile preobremenjenost sedanjih. Pri zidavi novih hiš in urejevanju cest se bo moral ta načrt že upoštevati, da ne bo treba čez /desetletja podirati hiš, kakor je to slučaj . sedaj v Maribo*ru. Pripominjamo pa takoj, da se bodo vsa ta dela izvršila postopoma v 30—40 letih in bo sedanja generacija doživela le majhen del izvedbe teh del.
Studenci so najtesnejše navezani na Maribor, saj jih loči od mesta samo Drava na severu, na vzhodu pa ni niti vidne meje. Glavni prometni cesti Aleksandrova in kralja Petra cesta ostanete. Predvidena sta pa ob teh cestah dva večja trga in sicer pred cerkvijo sv. Jožefa, kjer se bodo odstranili hlevi in uredil živilski trg. Drugi trg bo nastal na začetku Pekrske ceste. Pri železniškem prelazu bo zgrajen nadvoz (ta bi bil že sedaj potreben, ko je v jutranjih urah ves premet zelo oviran radi vednega premikanja vlakov). Druga prometne cesta pojde skozi novi del Studencev in bo vezala Tržaško cesto ter bo vodila za nove kolonijo po cesti Na Poljanah in po Erjavčevi ulici ter bo zavila pri pokopališču na Kralja Petra cesto. Ko bo zazidano koroško predmestje, je predviden nov most preko Drave in sicer nasproti Šnuderlove hiše, mimo obeh šol pa bf speljana kratka ulica, ki bo vezala most z Aleksandrovo in Krekovo cesto. Ako bo podjetnost zidanja ostala na sedanji višini, lahko trdimo, da ne bo čez 15—20 let nobenega polja več v Studencih. Na obsežnem Scherbaumovem PO' sestvu je rezerviran prostor za novo šolo za Studence in okolico kadetnice. Poleg šole bo tudi otroško 'n športno igrišče, ostali del pa se bo v kratkem že raz paicehral. Pod Pekrsko goro, ali kakor jo tud; nekateri imenujejo Kalvarijo, je predvideno mariborsko pokopališče. Da ne bo vnaprej razburjenja, naj omenim, da bodo dotlej imeli Studenčani že vodovod in kanalizacijo, tako da se jim ne bo potreba bati, da bodo pili vodo izpoc pokopališča.
Javnih nasadov pa Studenčani ne bodo irneli. Predviden je le majhen park tsin, kjer je sedaj, 'kar je vsekakor premalo za bodoče Studence, ki bodo imeli 10.000 ljudi. Ta napaka se' bo dala šepo-
Kako se vrši poročevalska služba iz evropskih središč k nam
Svojevrstna mojstrovina na prvi razstavi slov. novinarstva, ki je že popolnoma gotova, je na obsežni tabli Evrope prikazana poročevalska služba agencije Avale. Na njej so prikazane največje radijske postaje in poročevalske agencije. Telefonske postaje so zvezane z neoski-mi cevmi, brezžične postaje pa so predstavljene z oddajnimi antenami, ki pona-zorujejo smer oddajanja valov beograjski centrali. Slednja je še posebej poleg antene predstavljena z miniaturnim radijskim in Hellovim aparatom. Na vseh antenah so pritrjene majhne žarnice, da bo obiskovalcem na nazoren svetlobni način prikazano, kako se vrši poroče-j valska služba iz evropskih središč do Beograda, Zagreba in Ljubljane, ter do posameznih redakcij dnevnikov.
Poleg navedenih prikazov je narejenih že nekaj silno zanimivih diagramov, ki bodo gotovo presenetili ne samojiašo javnost, temveč tudi tuje strokovnjake. Med slednjimi nam neprestano izkazuje posebno požrtvovalnost vseučiliški profesor dr. d’ Ester, direktor novinoznan-sKega zavoda na monakovski univerzi. Poslal nam je in nam še bo polno dobrodošlega gradiva, da bo razstava čim lepše izpopolnjena in da bo poleg ogleda domačega novinstva omogočila razgled da leč po svetu. O beograjskem Centralnem Presbiroju smo že poročali, da se udeleži razstave s posebnim oddelkom. Je pa tudi sicer pripravljen ustrezati v vsakem pogledu. Oddajal bo naše ustne novine za izseljence, posodil bo 7 filmov in je pripravljen razširiti poročilo s slikami naše razstave po vsem svetu.
V	paviljonu »K« bo postavljena dvojna zvočna kinoaparatura (Philipps), da bodo obiskovalci lahko ves dan gledali reportažne in poučne filme o novinarstvu in lepotah naše domovine.
Svojo udeležbo s posebnimi oddelki so zagotovile Narodna tiskarna, Jugoslovanska tiskarna, Delniška tiskarna, Tiskarna Merkur, Mariborska tiskarna, Ci rilovj tiskarna iz Maribora in Tiskarna Blasnikovih naslednikov. Nekatere dru-
ge tiskarne se bodo še odločile. Oddelek za ženski tisk pripravlja poseben odsek z go. Govekarjevo na čelu, kamor je tudi Slovenska krščanska ženska zveza
Črni smod
črni smod ali pikec je zelo razširjena bolezen na vinski trti, ki povzroča posebno ob vlažnem vremenu precejšnjo ško d Bolezen napada vse zelene trsne dele, posebno listje in jagodje. Na listni plo skvi nastanejo majhne, v začetku rjave, nekoliko poglobljene z napuhlim robom obdamte lise ali pike, ki pozneje počrnijo.
kar le utegne izpopolniti to veliko raz stavo naše tiskovne kulture.
PUri&kC JMUMJt
- •	,i	•	Mrvirino	Polagoma se večajo v sredini in bolj poze imenovala svoje zastopnice. iNovrne &	;	.	.	-	t.
- rr zbirai“' f “5
vseh strani, pri vsem tem pa je lSKrena ^	K.	....	. .	.	.	.
~	.	I,	,•	,	•	„„Tro	,rCoVrJr.	'cesar nastanejo luknjice, ki spominjajo
zeha prirediteljev, da prispeva vsaKao, ,	\	j.
J p	na luknjičavost na cresnjah. Tudi na roz-
, gah najdemo enake lise ali pike, ki tvorijo končno rakasta mesta na njih.
| Najnevarnejši pa je pojav bolezni na j grozdju. Na obolelem jagodju opazimo \ na jagodah majhne črne pike, ki se hitro ; večajo. Pike postanejo pepeinatosive ob
-	robljene s črnim robom. Jagodje počrni , in se posuši ter odpade.
Bolezen povzroča glivica Glaeospo-rium ampelophagum.
Ubranimo in zatiramo bolezen s tem, da jeseni odstranimo vse obolele trsne dele in jih sežgemo. Pa tudi spomladi moramo napadene mladice porezati in . sežgati. Poleg tega pa se ubranimo pojava bolezni tudi, če namažemo pozimi ! stari trsni les s 30—50%-no raztopino
Tujski promet in naši mostovi. Urad za tujski promet v Trstu je potom tuj-sko^prometne zveze v Mariboru sporočil, da 'namerava usmeriti tujski promet iz Italije mesto preko Tribža po Avstriji po progi Ljubljana—Ptuj—Čakovec—Lendava, kar pa je mogoče le v slučaju, da se nekateri mostovi na tej progi primerno ojačijo. Imenovani italijanski prometni družbi se je namreč pri 'zadnji vožnji .zgodila radi slabe nosilnosti tamošnjih mostov skoro nesreča. Pri Ormožu so morali potniki iz avtobusa radi slabe no-1 železovega, vitriola ali z 10°/o-no razto-silnosti mosta. Kljub temu se je most mo- j pino žveplene kisline. Žveplena kislina
čno tresel, kar pa je povsem razumljivo, če pomislimo, da ima ta most le 3 tone nosilnosti in tehta prazen avtobus 8—9 ton. — Ker bi vpostavitev tranzitnega prometa iz Italije na Ogrsko preko Ljubljane iini Ptuja bila izredne važnosti za tukajšnje kraje, je brezdvomno nujno potrebno, da se tem nedostatkom čimpreje odporno r e.
Šport. SK Ptuj je igral z Gradjanskim iz Čakovca. Ta tekma se je končala neodločeno v razmerju 1:1 (0:0).
povzroča sicer, da les spomladi pozneje odžene, pri čemer se nam ni bati pozebe. Pri pripravi raztopine žveplene kisline pazimo na to, da vlivamo kislino v namenjeno količino vode in ne narobe.
Da preprečimo širjenje bolezni, je priporočljivo žvepljati ali pa poškropiti z V2 °/o-no raztopino železovega vitriola. Žveplati moramo zgodaj in uporabljati pri tem le najfinejše vejano žveplo, ki se listov dobro prime. Čistost žvepla naj bo 70° Chincelnovega sulfirometra. Ven-
Oklan. Peršuh Franc, posestniški sin tilato žveplo ima 90 do 98° čistote. Pri
iz Gornjih Pleterij, je bil preteklo nede-
žvepljanju samem pazimo na to, da po-
praviti, ako bo razumevanje pri merodajnih krogih in bodo v to svrho zasigu-rai potreben prostor. Predvideni sta sicer dve otroški igrišči: eno že na omenjenem posestvu g. Scherbauma, in drugo na obrežju ob Dravi, kjer je predviden tudi športni prostor, vendar je to le premalo.
Ako omenimo, da bo zgrajenih še nekaj prelazov preko železnice, smo navedli vse važnejše, kar vsebuje regulacijski načrt za Studence. Koliko in v katerem času se feo to izvedlo, pa zavisi od merodajnih činiteljev, od zanimanja za stvar in kar je glavno od denarnih sredstev. — H.
ljo, ko se je mudil na Ptujski Gori na1 prašimo kolikor mogoče enakomerno božji poti, napaden po kmečkih fantih iz vse trsne dele, pa ne da bi poprašili le okoliških vasi, ki so mu prizadjali težje zunanj0 s,tran trsa. Za prvo prašenje je poškodbe na obeh rokah, tako da je mo-; potrebno za 1 ha 12 do 16 kg žvepla, a
za poznejše pa od 40 do 60 kg.
Ker se je bolezen pojavila tudi v nekaterih vinogradniških okoliših pri nas, opozarjam na pojev bolezni, da se bodo znali vinogradniki ravnati.
ral iskati pomoči v ptujski bolnišnici
Na drž. real. gimnaziji kraljeviča Andreja v Ptuju bodo popravni izpiti rednih učencev za 1., 3., 6. in 7. razred, dalje popravni izpiti privatistov in onih učencev, ki imajo razredni izpit po § 53 (radi bolezni) dne 28. avgusta. Učenci 2. ,in 5. razreda bodo opravljali popravne izpite dne 30. avgusta. Pismeni popravni izpiti na višjem teč. izpitu bodo 30. avgusta, ustni pa za višji in nižji teč. izpit dne 31. avgusta. Začetek vsakokrat ob 8. uri. Podrobni razpored na šolski oglasni deski.
Pri fotografu.
Mojster, koliko računate za fotografiranje otrok?
— Sto dinarjev tucat.
— No, potem moram pa še počakati, jaz imam šele tri otroke.
thiAousbo uffUifA
Gosenice kapusovega belina. V izredno velikem številu so se pojavile letos gosenice kapusovega belina, ki uničujejo vse nasade. Zelje, ohrovt in karfijolo so uničile po vseh vrtovih, ostala so gola rebra listov. Ko jim je tega zmanjkalo, so se lotile tudi hrena in cvetlic. Najljub še so jim kapucinke. Uničevanje gosenic \n pokončavanje metuljev bo treba v bodoče organizirati, za letos je že prepozno.
Janko Furlan:
fiasatii
>'Koliko pa vas je?«
»Okrog petsto.«
> Kaj pa mislite, da bi tako udruže-
nje?<-
»Petsto splavarjev... mej duš! To je ,že velika vas. Kdo bi nam kaj mogel, če bi rekli »ja« ali ne«! Nočemo tujega,pač pa to, kar nam pritiče. Nekaj več smo le vredni. Zdrav sem, pa sem včasih tako zbit. da ne morem niti z žlico do ust. A kaj imamo od tega? Samo oni služijo, ki se lesa niti ne dotaknejo. Če imajo oni denar, imamo mi les in roke. To je več kot denar
Zastopnik mlajšega rodu — sem si mislil — bolj razgiban in drzen.
»Govoriš kot drukane bukve,« je povzel stari, »a to ni lahka reč. Pred vojno smo imeli krono in pol, danes imaš to. Je pač tako — kaj pa češ!«
»Glejte!« je nadaljeval mladi zagore-lec, ne da bi bil upošteval besede starejšega: Les je pravkar od 140—150 m3 Res je 50% dražji od cene par let nazaj in se zdi, da je cena ugodna. V resnici pa ni, ker je vse dražje, konj, poprava voza in opreme, krma, živež — vse je v
ceni poskočilo. Smo tam, kjer prej in delamo le za druge . . . Zdaj pa računajmo: Vzemimo, da je na splavu 90 m3. Od tega dobi kmet 13.500 (Din (m2 po 150 Din). Naj znesejo prevozni troški, gradnja splava i. dr. 70 Din za m3 ali 6300 Din za splav, skupno torej 19.800 ali okroglo 20.000 Din, oziroma m3 220 Din Dol pa je cena m3 celo nad 600 Din. Zaslužek tvrdk je torej ogromen. Kaj rečete, gospod, k temu? Jaz sem mnenja, da je to mogoče samo po naši neumnosti.«
Stari je zibal glavo od leve proti desni.
»Hm... prav je to... a ne bo nikoli beljše.«
»Tako vendar ne smete soditi! Čas se spreminja in rodi nove ljudi...«
»To ne pomaga,« je bolj živahno odvrnil na te moje besede.
»Saj sem bil tudi jaz mlad, zaletav in večno nezadovoljen. Ne vem kaj mi je bilo. Ni bilo niti takrat dobrot, boljše pa je le bilo kot danes. Na flosih in šajkah smo večkrat zavriskali. Danes ni nič in smo kot oblite mravlje... Pa smo tudi takrat godrnjali. Pri tem je ostalo.«
»Kakšne pa so bile šajke?«
»Dobre so bile in okretne ... Kakor kake ladje. Les — vozile so večinoma
deske — se ni zmočil. Na enem koncu so bile bolj špičaste, na drugem široke do 6 m. V dolžino so merile 16 m. Vozile so do 4 vagone lesa. Dokler ni bilo železnice, so plule po Dravi skoro same šajke.
Odkar je Fala, so se popolnoma umak nile fiosom.«
>Kdo jih je gradil?«
»Šajkarji. Danes jih ni več.«
»A vendar so bili pfej flosi — kaj mi-slite?<-	*
»Mogoče... kdo bo to znal! Eno in drugo je staro kot človeški rod.
Čul sem v mladih letih, ko so stari možje govorili: Trideset naših rodov že vozi flose in dokler bodo vozili, bo že kako šlo. Peli so: Ko flosar po Dravi več vozil ne bo, po svetu vsem takrat bo vandralo zlo... In zdi se mi, da so peli resnico.«
Nekam zaskrbljen se je zazrl pred se in se na sedežu premaknil.
»Ne bo nas še vzel vrag! če smo se rodili, moramo tudi živeti. Vsak dan raste les. Ali naj raste samo za nas? če ga potrebujemo mi, treba ga tudi drugim. Kdo naj gre v les, če ne gozdar!? In odpeljati ga je tudi treba. Če bi šlo po železnici cenejše kot s splavom, bi nas že davno ne bilo. Če pa bodo začeli
prevažati les z avtomobili in eroplani, pa bomo postali šoferji in piloti. Če znajo to drugi, bomo znali tudi mi. Saj nismo tako tumasti kot kažemo... kršan duš!«
Mali Tarzan — naj mu dam ta naziv
—	se je spet malo razvnel.
»Pa bo le tako ostalo kot je, pa bodi šufer ali palot. Godrnjal boš, delal in se vrastel v stara leta. Takrat boš tih.«
»Saj ni treba samo godrnjati: treba je tudi delati... skupno, drug za drugega. En sam ni nič, to že vem,« je rekel Tarzan
»Tako je ... z združenimi močmi... ena pot, en cilj!«
»Hm,« je spet podvomil stari, ki mu te moje besede očividno niso šle v glavo, a jih niti ni mogel odkloniti.
»Samo malo pametne misli nam treba. A mi tega nemarno... ne kmetje, ne delavci. Kmet propada, mi pa živimo z rok v usta. Poglejte, Jože, »Tončkovega«, je dejal Tarzan staremu, »45 oralov dobrega gozda... vedno prodaja les ... seka in vozari... nič si ne privošči... a nema niti za sol in petrolej. Hiša mu razpada, raztrgan je ko petljar... Kam to gre, gromska strela!«
Pri zadnjih besedah je udaril ob les in oči so se mu zaiskrile	(Dalje.)
Jurčičeva ulica je sedaj lepša
i (Nekaj lepega, mičnega je dobila Jurčičeva ulica v zadnjem času. Tam pred hišo št. 6 postajajo Mariborčani in si zvedavo ogledujejo krasne nove obratne in izložbene prostore. »Obnova« je tukaj, znana in renomirana tvrdka Fr. Novaka, ki se je preselila iz Vetrinjske ulice 7 oziroma Koroške ceste 8 v prostore prejšnje Schmidove pekarne, potem ko so se "ti lokali temeljito prenovili in preuredili, tako da se »Obnova« lahko ponaša s prostori in lokali, ki so po zamisli med najudobneje, najracionalneje ter najprivlač-neje urejenimi v Mariboru. Sloves- tvrdke »Obnova« gre preko vsega obmejnega ozemlja, saj je lastnik tvrdke g. Fr. Novak ustanovil tvrdko že leta 1930 in ji odtlej s svojimi krasnimi, prvovrstnimi izdelki pridobil in zajamčil zaupanje številnih odjemalcev iz vseh krogov, ki izražajo svoje toplo* zadovoljstvo s solidnimi in zajamčenimi izdelki tvrdke »Obnova«, ki spričo tega zaupanja na vseh straneh vrši tudi državne dobave.
Ni ga Mariborčana ali okoličana, ki bi danes ne vedel, da si glede točne postrežbe, promptne ustrežljivosti, nizke cene, solidne kakovosti lesenega, železnega in tapetovanega pohištva, nadalje glede linoleja, kartoleja, voščenega platna, preprog, zaves, odej, matracnega gradla, tkanin za prevleko pohištva, perja, puha, volne, žime, vate, najraznovrst-siejših priprav za opremo sob, pritrjevanje zaves in vsega tapetniškega pribora, .ne more misliti bolj odgovarjajoče in ustrezajoče tvrdke, kakor je povečana in prijetno prenovljena tvrdka »Obnova«, ki je irazen tega glede odplačevanja v obrokih pod sigurnim jamstvom tako ku-lantna, da je splošno zaupanje in priljubljenost tvrdke povsem jasna zadeva.
Prednost navedene tvrdke pa je tudi v tem, da prinaša praktične in vse želene ter mične novosti iz njenega področja. Znano je, da si tvrdkin lastniik stalno ter neutrudno prizadeva, da čim bolj ugodi Vsem željam cenjenih odjemalcev in da vsakogar postreže po želji in volji.
Jurčičeva ulica je dobila novo, lepšo obliko in podobo. Zasluga tvrdke »Obnove« je, da se je v tem našem mariborskem poslovnem centru uredila nova, mična obratovalnica, ki vabi in kliče. Spričo hvalevredne iniciative tvrdkine-mu lastniku najtoplejše priznanje, saj ne gre pri tej velikopotezni preureditvi samo za tvrdkin sloves, ampak tudi za lepšo in modernejšo sliko našega obmejnega Maribora ter njegovega trgovskega centra.
Razburljivi dogodki v Jelovcu
V	Jelovcu pri Bresternici se je zopet pripetil dogodek, ki bi skoro zahteval človeško življenje. Pri posestniku Antonu Čepeju v Jelovcu so želi pšenico. Ko ,so delavci južinali, sta se 23!etna delavčeva žena Jožefa Žunkova in 571etni delavec Jožef Klenovšek nenadoma sprla, in siosr radi tega, ker je Žunkova vrgla Klenovšku v obraz češpljevo koščico. Klenovšek ji je nato dejal, da jo bo premikastil. Te besede pa so Žunkovo tako razburile, da je stekla v okoli 200 m oddaljeno hišo po molževo puško ter se kmalu zatem zopet pojavila na njivi. V naslednjem trenutku je Žunkova sprožila iz bližine 10 m na Klenovška, ki ni bil zadet. Nenadoma pa je zavpila Metna delavka Marija Cepejeva, ki je stala nekaj metrov stran od Klenovška. Zgrudila se je na tla, ter je obležala v mlaki krvi. ,Sibre, namenjene (Klenovšku, so namreč zadele njo in sicer v glavo in desno rame. Cepejevo so takoj naložili na voz in io odpremili v mariborsko splošno bolnišnico. O tem so bili obveščeni orožniki. ki so Žunkovo aretirali ter jo oddali
V	zapore tuk. sodišča. Ovadena je bila ^adi poskušenega umora. Pri zaslišanju je Žunkova izjavila, da je hotela Klenovška samo prestrašiti, ter se je izgovarjala, da je mislila, da ni puška nabita. Po dogodku je bila Žunkova tako razburjena, da je izjavila, da pojde v Dravo, kar Da so preprečili delavci, ki so jo zadržali tako dolgo, dokler niso prišli orožniki.
Nočno lekarniško službo imata ta te-Vidmarjeva in Savostova lekarna.
iške M&m
Naročnikom, inserentom, dopisnikom in prijateljem „Ve-černika"!
S 1. septembrom t. 1. se preselita uredništvo in uprava dnevnikov »Jutra« in »Večernika« v Mariboru iz svojih dosedanjih prostorov v Gosposki ulici 11 na Grajski trg 7, prvo nadstropje, (dosedanji prostori Ljudske samopomoči). Cenjene naročnike, inserente, dopisnike in prijatelje našega tiska prosimo, da se s 1. septembrom v vseh zadevah našega poslovanja (oglasi, naročnina, dopisi itd.) oglašajo v novih prostorih na Grajskem trgu 7, prvo nadstropje, dohod direktno iz trga.
Naročnikom In eitateljem ,,Večernika" 3
Radi selitve Mariborske tiskarne v nove prostore v Kopališki ulici in radi tehničnih težav, ki so s tem nujno v zvezi, prosimo cenjene naročnike in čitatelje, da nekoliko potrpijo, ako bi te dni do konca tedna prejemali list nekoliko kasneje kakor navadno. Radi tehničnih tež-koč, ki so v zvezi s selitvijo tiskarne, bo izšla sobotna številka samo na štirih straneh.
Poštni minister v Mariboru. Včeraj se je mudil v Mariboru s svojo soprogo minister pošte in telegrafa dr. Kaludjerčič. Bil je v spremstvu upravnika pošte Rogaške Slatine g. Kamenška. Obedoval je pri »Orlu«.
, Dr. Oton Berkopec v Mariboru. V Maribor je prišel iz Prage naš znani slovenski znanstvenik in pisatelj g. dr. Oton Berkopec, ki deluje že več let v »Slovanski knjižnici« ministrstva zunanjih zadev v Pragi ter tudi izven svojega poklica stalno piše o pojavih slovenske književnosti v čeških listih in revijah. G. dr. Berokpec je tudi lektor slovenskega jezika na češkem vseučilišču v Pragi ter marljiv sotrudnik slovenskih revij, v katerih piše o češki kulturi, zlasti tudi v »Jutru«. V Mariboru ostane dr. Berkopec nekaj dni. Zbira namreč v »Študijski knjižnici« material za študijo o jugoslo-vansko-češkoslOvaških stikih. To svoje delo bo nadaljeval še tudi na drugih bibliotekah v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, kamor ga pošilja slovanski zavod v Pragi.
Podlegel. V tuk. bolnišnici je umrl 311etni slaščičarski mojster Rajko Gobec iz Studencev, in sicer na posledicah poškodb, ki mu jih je bil prizadjal 371etni J. Rozman iz Studencev z nožem, s katerim mu je bil prerezal žilo odvodnico na levi roki. Rana sicer ni bila smrtonosna, vendar so nastale komplikacije, ki so povzročile smrt nesrečnega Rajka Gobca, čigar smrt pomilujejo vsi, ki so ca poznali. Trajen mu spomin, Ižalujočim naše toplo sočutje! — Rozmana so orožniki aretirali in ga izročili v sodne zapore.
Stari rod izumira. V Ferkovi ulici 11 je izdihnil 681etni upokojeni železničar Smerdel Ivan. Preostalim žalujočim naše toplo sočutje!
iMariborskj umetniški klub. Vsi člani in odborniki naj se zanesljivo udeleže klubove seje, ki bo v petek 20. t. m. ob 20. uri v kavarni »Bristol«. Na dnevnem redu so važne zadeve.
Vojaška godba nam pripravlja prijetno presenečenje. V soboto dne 21. avgusta priredi naša priljubljena vojaška godba 45. pešpolka svoj samostojen koncert in sicer ob 20. uri v mestnem parku. Domača vojaška godba si je s svojimi dosedanjimi koncerti v mestnem parku utrla pot med najširše plasti mariborskega in okoliškega prebivalstva. Izbrani programi vseh dosedanjih koncertov, ki so vsakokrat privabili ob večernih urah izredno mnogo ljubiteljev lepe in izbrane .glasbe v zatišje mariborskega parka, so nudili naši glasbeni publiki izreden užitek. Za prihodnjo soboto pa pripravlja naša domača vojaška godba povsem samostojen program, ki obeta nuditi večer izrednega glasbenega užitka. Nedvomno bi bilo vsakomur žal, kdor bi tega samostojnega koncerta ne obiskal. Vodstvo vojaške godbe 45. pešpolka pa ni mislilo pri tem samo iz glasbenih vidikov na pr-
vovrsten program, temveč je določilo za to priliko izredno nizko vstopnino Din 2 za osebo, tako da bo dostop omogočen tudi onim, ki so finančno šibkejši, ki pa glasbo ljubijo. Spored obsega naslednje točke: 1. Suk: i»V novy život« (koncertni marš); 2. šenher: »Iz slovenskih krajev« (valček); 3. Fučik: »Marinarella« (ouvertura); 4. Puccini: »Tosca« (oper-,ska fantazija); 5. Jaki: »Jugoslovanski ;biseri« (potpouri). — Odmor. — 6. Jira-nek: »Z českych luku a ha ju« (fantazija iz čeških narodnih pesmi); 7. Liszt »Rapsodija« št. 2; 8. Sefr. »Pošta v šumi«, »'Mariborska zvona«; 9. Melihar: Tango iz tonfilma »Ave Marija«; Abraham: »Havajsko cvetje (slow fox); 10. Obrača: »Marš T. G. Masaryka«. Koncert vodi .priljubljeni kapelnik godbe 45. pešpolka g. kapetan Jiranek Josip. Za slučaj, da bi .vremenske prilike do tega dne ne bile povoljne, se koncert preloži na poznejši datum.
Slatina Radenci. Med odličnejšimi gosti, ki sp nahajajo tačasno na oddihu in zdravljenju v našem zdravilišču, se mudijo tudi gradbeni minister dr. Marko Kožul ter mati in sestra ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča.
Delegati na glavno skupščino JugOslo-venskega učiteljskega udruženja v Skoplje bodo potovali po sledečem razporedu: iz Ljubljane z vlakom št. 3 v petek 20. ,t. m. ob 9.13 dop., iz Zidanega mosta ob '0.26 dop., prihod v Beograd ob 20.30 zvečer, odhod iz Beograda z vlakom št. 102 ob 23.40 zvečer, prihod v Skoplje 21. avg. ob 9.47 dop. — Povratek:	iz
Skoplja 24. avg. št. 103 ob 13.14, prihod v Beograd ob 22.40, odhod iz Beograda št. 6 ob 23.10, prihod v Ljubljano 25. avg. ob 9.34. uri.
Smrtna kosa. V Majšperku je umrl v 34. letu starosti g. Teodor Novak. Žalujočim naše toplo sočutje!
Streli v studenškem gozdu. Na Obrežni cesti tik studenškega gozda je včeraj opoldne odjeknil strel. Ljudje so takoj pohiteli v smer, od koder je bilo čuti strel. Našli so pod drevesi v mlaki krvi 451et-nega bivšega trgovca Franca Furmana iz Studencev, ki si je v samomorilnem namenu pognal kroglo v desno stran trebuha. Poklicali so takoj mariborske reševalce, ki so Furmana prepeljali v splošno bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno.
Še štiri dni so na rotovžu na vpogled interesentom pridobn. davčne osnove.
Kako bo z vremenom. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes bo v Južnih Alpah po večini oblačno, deževno in hladno.
V zapor mesto drugega. Mariborska policija razčiščuje neko zadevot, ki jo je nekdo prijavil. Neki mariborski mesar, ki je bil pred nedavnim obsojen na zaporno kazen, je namreč odsedeval omenjeno kazen v tukajšnji jetnišnici. Sedaj pa so se 'razširile govorice, da je dotični mesar poslal v zapore svojega pomočnika. Policija sedaj poizveduje, ali te govorice odgovarjajo resnici.
Podeželski rokomavhi so vdrli v stanovanje posestnice Veronike Rajberjeve na Dražnem vrhu ter odnesli razno perilo, obleke, čevlje in druge predmete v skupni vrednosti okoli 600 dinarjev. Za storilci poizvedujejo.
pMtkikoue,navite
Putnik ponovno opozarja Izletnike, da
bo vozil Putnikov luksuzni avtokar od 18.—19. avgusta v Graz. Cena Din 110, od 22.—25. na divni izlet na Grosgloek-ner. Cena Din 1000, 22. avgusta v Logarsko dolino Din 120, Vrbsko jezero Din 150. Na splošno željo od 28.—29. avgusta v Maria-Zell Din 200. Dvakrat pa obišče Putnikov avtokar Dunajski velesejem in sicer prvič od 5.—8. septembra Din 260, od 10.—12. Din 250. Zasigurajte si pravočasno mesta. Vse nadaljnje informacije glede vizuma, valut in vse kar potrebujete, dobite pri »Putniku« Maribor, Celje in Ptuj.
S Putnikom na Grossglockneru! Te
dni so se vrnili udeleženci šestega Put-nikovega izleta z luksuznim avtokarom v nepopisne naravne krasote Grossglock-nera in Zeli am See. Družba je sestojala iz odličnih gostov naših kopališč in nekoliko Mariborčanov in okoličanov ter ni mogla prehvaliti lepote vožnje, odličnega aranžmana, prvorazredne organizacije in pazljive postrežbe v hotelih, kakor tudi izredne udobnosti luksuznega avtokara.
žad&ie tekfamnB v&sii
SOKRIVCI MARSEJSKEGA ZLOČINA SE MEDSEBOJNO UNIČUJEJO.
PARIZ, 17. avgusta. Včeraj je bil izvršen tukaj atentat na jugoslovanskega državljana Nikolaja Červinčiča, ki stalno biva v Parizu. Ko se je Cervinčič podajal v svoje stanovanje, se je nenadoma pojavil pred hišo avto, iz katerega sta izstopila dva moška, ki sta izstrelila proti Červinčiču v hrbet dva strela, nakar sta izginila. Cervinčič je pri zaslišanju dejal, da je žrtev političnega maščevanja. Kakor se doznava, spada Cervinčič v skupino teroristov, ki so izvršili marsejski atentat na kralja Aleksandra in Barthou-ja. Pozneje je bil Cervinčič iz Francije izgnan, vendar se je vrnil in je v zadnjem času dobil ponovno dovoljenje za bivanje. Atentat je najbrže maščevanje nekdanjih pajdašev.
Prekrasno vreme je nudilo izletnikom možnost, videti gorske velikane v vsej krasoti. Putnik prireja s svojimi luksuznimi avtokari od 22. do 25. t. m. zadnji letošnji izlet na Grossglockner (Zeli am See, Salzburg, St. Wolfgaimg, Jschl, Aus-see, Graz) ter vabi občinstvo, naj izkoristi to izredno ugodno priliko' ter se prijavi za ta prekrasen, užitka poln izlet. Cena vožnje in popolnega aranžmana (vključno mitnina na Grossglocknerstras-se, vizum in vse dajate) le Din 1000
h icija
K poročilu o požarni katastrofi pri Pernatovih, o čemer je »Večernik« že včeraj poročal, dodajamo: V ponedeljek zjutraj ob pol 4. uri, ko so se kmetje že odpravljali na polja, so zapazili, da gori hlev kretničarja Alojzija Pernata v Račah. Sosedje, ki so prvi zapazili ogenj, so prihiteli gasit in so najrej zbudili spečo družino v hiši. Gospodinja, 36-letna Barbara Pernat, je zapazila pod gorečo kolarnico že napol zgorelo kolo in je zaslutila, da je to najbrže last njenega moža, ki je večkrat odhajal spat na hlev, .kjer je shramba za seno. Ko so sosedje in med njimi nekaj domačih gasilcev za silo omejili ogenj, so se podali na skedenj, kjer se jim je pokazal strahovit prizor. Našli so na trebuhu ležečega moškega, skoraj zoglenelega, ki so mu pregorela stopala obeh nog. Udje so mu bili strahovito nakaženi, iz počrnelega mesa pa so gledale kosti in črevesje. Lobanja je bila popolnoma ožgana. Misleč, da je morda kak popotnik, ki se je podal na skedenj prenočevat, so truplo obrnili. Na prsih se je držalo še kos srajce s kravato in kos telovnika. Po tem kosu obleke so spoznali, da je nesrečnež sam gospodar hiše, 38-letni Alojzij Pernat, kretničar na Pragerskem. Zoglenelo truplo so prenesli na dvorišče. V telovniku so našli ogledalo in uro, ki se je ustavila ob ‘M. uro. Pokojni Alojzij Pernat je bil rodom iz Gorice pri Pragerskem in si je pred leti kupil v Račah hišo z malim posestvom. Bil je več let progovni delavec, pred dvema letoma pa je bil na Pragerskem nastavljen za kretničarja. V službo se je vozil iz Rač na Pragersko. V nedeljo zjutraj se je po nočni službi vrnil domov in se je odpravil spat. Istega dne se je ob 2. uri popoldan poslovil od svojih dveh otrok, 2-letne hčerke in 10-letnega sfnčka, sedel ha kolo in se odpeljal v Cirkovce, kjer je bila tombola in kjer ima tudi svoje sorodnike. Zena je čakala pozno v noč, da se vrne. Zaspala je šele proti
3. uri zjutraj, čez dobre pol ure pa so jo zbudili, ko je izbruhnil ogenj. — Domneva se, da se je pokojnik po tretji uri zjutraj pripeljal s kolesom domov, pustil kolo pod kolarnico in zlezel po lestvi skozi skedenj na hlev, kjer si je najbrže prižgal cigareto in z gorečo cigareto zaspal in tako zanetil ogenj. Sosedje pripovedujejo, da je ravno nad hlevskimi vrati, kjer je ležal, pričelo goreti, in da je tamkaj tudi tako močno gorelo, kakor bi bilo polito z bencinom. Odtam se je ogenj razširil na skedenj, ki >3 ves pogorel. Pogorelo je tudi več centov sena in slame ter žito, ki je bilo pripravljeno pod skednjem za mlatev. Pogorela poslopja so bila zavarovana za 8000 din, seno pa za 2000 din. Škoda na poslopjih in krmi pa je mnogo višja.
Mali oglasi
Prodam
PRODAM PAR KONJEV
plato voz in kmečki voz. — Ruška 21.___________ 4497
KOLESA
kakor šivalne stroje proda na obroke na račun Din 100,— mesečni obroki po Din lOo.— Mehanik Rupert Draksler, Vetrinjska ul. 11, tel. 23-79. 4388
Kupim
Štirikolesni
ROČNI PLATO VOZ
kupim. Čerin, Pristaniška 3. 4501
Sobo odda
SOBO
s posebnim vhodom in hrano oddam. Vrbanova 28, pritličje, desno.	4505
OPREMLJENO SOBO
s kopalnico oddam. Naslov v upravi. ______________4502
SOBA
sončna, zračna, mirna, lepo opremljena, se odda. Istotam' se sprejme uradnica v veliko sobo k domači hčerki. Naslov in pogoji v upravi »Večerni-ka«.	4500
Veliko, čisto
SOBO
oddam eni ali dvema oseba' ma takoj. Dr. Verstovškova ul. &-II, Zidanšek. Pokojninski zavod.	4509
Stanovanie
IŠČEMO STANOVANJE:
kuhinjo, sobo in kabinet v Melju ali bližnji okolici s 1. septembrom- event. pozneje. Ponudbe na upravo pod »Melje«.	4508
Službo dobi
SPREJME SE UČENCA
za trgovino mehanične stroke1. Ponudbe na upravo pod šifro »Marljiv«.	4504
SLUŽKINJO
(pomivalko) zia restavracijo iščem za takoj. Naslov na upravi lista.	4495
SLUŽKINJO
za vse, ki zna samostojno kuhati sprejme mala družina. Poizve se v trgovini, Aleksandrova c- 26.	4507
Službo išie
Oddam opremljeno, sončno SOBICO.
Meljska c. 59.	4510
KROJAŠKI POMOČNIK
išče stalno službo za boljše delo. Po potrebi imam svoj šivalni stroj. Naslov v upravi »Večernika«.	4506
Izkušeni fotoamater se izogne eksperimentom, zato izbira filme, ki so se najbolj obnesli
Drogerija in fotomanufaktura
Ph. mr. Jos. Vladovič
Maribor, Aleksandrova cesta 9
Lepi
pisarniški prostori
v Gosposki ulici se s 1. septembrom 1937 oddajo v najem. Najemnina nizka, bližina do vseh uradov. Naslov pove uprava lista
V	najlepši doni svoje mladosti star 31 let nas je včeraj za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, sin itd. gospod
Rajko Gobec
slaščičarski mojster
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 18. avgusla ob 17. uri u mrtvašnice na pokopališče v Studenc.h.
Studenci pri Mariboru, dne 17. avgusla 1937.
Žalujoča družina Gobec.
ivnritlUl	pri	naših Inseren-
IlUllllKI kUpUjte tih ter °9laSujte>
15
45301-4804 Za suho vreme nemirni deei tefe močne platnene čeveljčke. Od vel 27—84 Din 19.-, od 85-42 Din 25,
45
e
3962-68800
Visoki čevlji iz mo?neSg?» vine z neraztrgljivlm lo nepremočljivim gumastim podplatom. Šolski mladini v dežju, blatu j n snegu neobhodnO potrebni. Vel 31-34 Din 49.-od 35^38 Din 69.	4 1
58052-607 Najcenejša in najtrpežnejša obu tev za šolske otroke so naši nepremočljivi gumasti opanki. Nenadomestljivi za šolsko omladino v dežju, blatu in snegu. Vel. 31-34 Din 29.-, ženski Din 35.-, moški Din 39.—
45
3622-44700
Polčeveljčki iz -močnega boksa s trpežnim usnienim podplatom. Vel. 32-34 Din 79.-, 35-38 Din 89.-
3222-48809 Zelo močni deški čevlji š prožnim podplatom. Od 31-34 Din 49.-, 35-38 Din 59,-
4624—44-748 Ukusni in močni čeveljčki. De klicam za šolu In ulico. Iz lioega telečjega boksa z močnim usnje-filB podplatom
6662-44722
Trpežni in močni, toda lahki, visoki čevlji za dečke iz rjavega' boksa s čvi**> sUm usnjenim podplatom. Vel. 31-;35 Din 89.-, 35-38 Din fl9,-
Ku p lijte svoje po« trebiilne pri nailh inserentihI
Za stalne nogometne sodnike so bili prevedeni začasni sodniki Valter Hoba-cher iz Celja ter Julij KHppstatter, Josip Kaspar, Erik Peteln in Ivo Klanšček iz Maribora. Poizkusna doba se je za nadaljnjih 6 mesecev podaljšala začasnemu sodniku g. Josipu Koniču iz Maribora.
Tekmovanje za nogometno državno prvenstvo v ligi se prične v nedeljo 22. t. m. 'Razpored tekem je sledeč: v 'Beogradu: Jugoslavija :Slavija in Bask:Hašk, v Zagrebu Gradjanski:Jedinstvo in Con-cordia:,Ljubljana ter v Splitu Hajduk: BS,K.
Lahkoatletsko državno prvenstvo se
prične v petek 20. t. m. v Zagrebu in bo trajalo tri dni. Prijavilo se je 180 tekmovalcev. Tekmovanja se bosta udeležila tudi člana SK Železničarja Franc Podpečan in J. Gujznik. Prireditev bo obenem izločilno tekmovanje za balkanske igre, ki bodo 14 dni pozneje v Bukarešti.
Dve zmagj SK Železničarja, Preteklo nedeljo je prvo moštvo SK Železničarja gostovalo v Kranju, kjer je odigralo prijateljsko tekmo proti SK Kranju (bivšemu Korotanu), ki se je končala z zmago Mariborčanov v razmerju 4:1 (2:1). Rezerva SK Železničarja pa je odigrala v Ptuju prijateljsko tekmo s SK Dravo in je bil rezultat 6:4 za Železničar.
So&oma in Gomora
70
Ali je bil morda grof Panigaj, baron di Ratisana in baron di Borighetto?«
Je že pravi! Tako se je pisal! In tak je bil, kakor ta stari gospod tu, samo mlajši in čednejši!«
In Magdalena Hudošpičnica, rojena Kozamernikova, je hotela stopiti bližje, ker je bila kratkovidna, da bi si ogledala grofa Panigaja. Ta pa jo je ljuto porinil od sebe.
»Pejte ga stran! Vi ste ga ena grda baba, ki gi nima niente srce, ki ga je mojega sin prodala kapucinom. O, baba grda!«
In razprostrl je roke in pritisnil k sebi
Angelika in naslonivši glavo na njegovo •ramo, je bridko zaihtel:
»Oh, mojega povero sin, so te ga prodali kapucinom, oh, so te ga naredili enega lump, enega pijanec... Ma ti vo-glio tanto bene ... mojega sin...!
Z druge strani pa se je stiskala Magdalena Hudošpičnica k Angeliku in ihteč prosila:
»Oh, moj ljubi Nacek, kaj nič ne poznaš svoje matere ...?«
Toda grof Panigaj ni pustil Magdalene Hudošpičnice blizu in je tako rentačil nanjo. da je moral policijski uradnik energično poseči vmes.
Ko se je končno začelo zasliševanje, je vse tako gladko šlo, da Angelik sam ni vedel, kdaj se*je iz nevarnega hudodelca izpremenil v nedolžnega angelja. In to ga je naredilo tako prešernega, da bi bil kmalu zahteval, naj ga policija jav no prosi za odpuščanje, ker ga je imela toliko časa zaprtega. V triumfu je zapustil ob roki grofa Panigaja in Magdalene Hudošpičnice, rojene Kozamernikove, policijsko poslopje.
Pied hišo se je med grofom in Hudo-špičnico vnel še oster prepir, kajti grof ni odnehal od svojega »pejte ga proč, baba grda!« A temu prizoru je z diplo-matično spretnostjo naredila konec Adel-gunda. Prejela je namreč Hudošpičnico pod roko in jo odpeljala, za kar se ji je Angelik zahvalil z mnogo obetajočim po gledom.
Grof Panigaj se ni več ločil od svojega sina. Bil mu je dober oče in ustregel je vsaki njegovi želji, samo dvoje je zahteval: da ne sme občevati ne s Hudošpičnico, ne z Adelgundo. In Angelik je vestno vsak dan prelomil to obljubo in je obiskal, če že ne svoje matere, pa vsaj Adelgundo, ter pri nji užil sladke urice ljubezni.
Nd dan, ko so morali kapucini zapustiti Ljubljano, pa je Angelik spisal vljudno pismo na gvardijana in mu naznanil sipre membo, ki se je zgodila z njim, ter sporočil vsem nekdanjim sobratom, da jim želi vse to, kar žele oni njemu. In to pismo je privezal cerkvenemu mačku na rep in vse skupaj poslal v samostan, kot zadnji pozdrav patra Angelika.
KONEC.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA.
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.
Tiska Mariborska tiskarna d. d.,